pred podpisom družbenega govora o združevanju dela r^tev za razširjeno repro- dulccijOwV stanovanjskem go- s^arstvu čeprav počasi, se zadeva okoli reševanja naštetih vpra- šanj stanovanjskega gospo- darstva vendarle rešujejo in premikajo z mrtve točke. Ob- činski • solidarnostni stano- vanjski sklad je ziaživel, na vidiku pa je tudi podpis družbenega dogovora o zdru- ževanju dela sredstev, name- njenih za razširjeno repro- dukcijo v stanovanjskem go- spodarstvu. V organizaciji celjskega stanovanjskega podjetja ter s sredstvi solidarnostnega sklada se je graditev prvega bloka s 106 stanovanji že pričela. 2e na ustanovni skupščini občinskega solidar- nostnega sklada so sklenili razpisati natečaj za graditev oziroma nakup 150 stanovanj. Natečaj ni uspel. Zato je in- vestitor poveril graditev do- mačemu Ingradu. Namesto za 150, se je odločil za 212 stanovanj oziroma za dva blo- ka рк) 106 stanovanj. Oba blo- ka bosta stala na Lavi, na območju, ki je rezerviran za koncentrirano graditev 600 stanovanj. Prvi blok bo zgrajen mar- ca, drugi pa konec maja pri- hodnje leto. Cena za kvadrat- ni meter stanovanjske povr- šine je določena na 3.215,60 dinarjev. Stanovanja v obeh blokih bodo imela kompletna angle- ška stranišča, fajančne umi- valnike, kopalne kadi, elek- trične boj 1er je, shrambne omare in omarice z vgrajeni- mi pomivalnimi koriti. Vsako stanovanje bo imelo še ust- rezne kletne prostre. V stano- vanjih bo tudi napeljava za centralno kurjavo. Vtem ko bodo prvi blok zgradili s sredstvi solidarno- stnega sklada, bodo drugega financirali z združenimi sred- stvi delovnih organizacij. Vrh tega sta v gradnji dve stolpnici. Prvo, 48-stanovanj- sko, gradi Ingrad v Vrimče- vi ulici, drugo, na Otoku III, pa Gradiš. Le-ta bo imela 72 stanovanj. Stanovanja v obeh stolpnicah bodo za prodajo na trgu. Medtem ko bo In- gradova stolpnica zgrajena v oktobru ali novembru letos, bo Gradisova v januarju ali februarju prihodnje leto. Na pobudo občinske skup- ščine oziroma občinske kon- ference ZK ter občinskega sindikalnega sveta pa teče tu- di razprava o podpisu druž- benega dogovora o združeva- nju dela sredstev, namenjenih za razširjeno reprodukcijo v stanovanjskem gospodarstvu. Gre za združevanje 40 odstot- nega obveznega (6 odstotne- ga) stanovanjskega prispevka, za interesno združevanje sredstev s pravilom, da se vloženi znesek vme v obliki stanovanja oziroma več sta- novanj, pač glede na vlože- na sredstva. Prednost takšne- ga združevanja je vsekakor v koncentraciji sredstev in s tem v enotnem nastopu or- ganizacij združenega dela do gradbene operative. Tak eno- ten nastop z večjimi sredstvi pa pomeni ne samo koncen- trirano, marveč tudi hitrejšo in cenejšo graditev stanovanj. Po vseh predvidevanjih naj bi do podpisa družbenega dogovora prišlo v kratkem. Sicer pa je že prva razprava o vsebini družbenega dogovo- ra opozorila na nekatere po- sebnosti. Podjetja kot PTT. Elektro, šolski kolektivi itd. namreč niso vselej zaintere- sirana na stanovanja v Celju, marveč spričo značaja dela, ki ga opravljajo, tudi v drugih krajih. Kot vse kaže bo druž- beni dogovor moral upošte- vati tudi te zahteve in tako omogočiti graditev in nakup stanovanj tudi v drugih krajih. Nov prispevek v reševanju vprašanj stanovanjskega go- spodarstva pa vidimo tudi v skorajšnji ustanovitvi samo- upravne stanovanjske skup- nosti. M. BOŽIČ Kmalu turistični center na Rog/i Planinsko društvo v 2rečah skupaj z Kovaško industrijo intenzivno ure- juje turistični center na Bogli. 23. junija bo na Rogli že otvoritev prenov- ljene koče. že sedaj bodo nočitvene kapacitete po- večane. Predvidevajo pa, da bi konjiške delovne or- ganizacije postavile na Eogli tudi preko 50 bru- naric. V zaključni fazi je izgradnja vlečnice na Rog-- li, ki bo p>ozimi omogočila mnogim smučarjem lep zimski užitek. Pomembno je, da konjiške delovne organizacije zlasti ob ve- liki udeležbi Kovaške in- dustrije urejujejo cestp do Rogle, za katero so zbrali okrog 50 starih mi- lijonov. Približno 4 km pred Roglo bo parkirišče za avtomobile, od tam pa bo vlečnica prepeljala tu- riste in smučarje na Rog- lo. Vse torej kaže, da bo- do dobili delovni kolèkti- vi Slovenskih Konjic pri- jetno in urejeno izletniško točko. Tega pa ne bi zmo- gil, če ne bi združili inte- rese pri razvijanju delav- skega turizma. JOŽE ING. GORZA, DIREKTOR ZAVODA ZA POŽARNO VARNOST CELJE V najinem zadnjem po- govoru ste omenili več problemov, ki otežujejo vaše profesionalno delo. Predvsem ste govorili o pomanjkanju ustreznih ka- drov za odgovorno službo, kot je požarna varnost. Zanima nas, kako mislite reševati in rešiti ta pro- blem? Govorila sva o neodgo- vornem odnosu nekaterih delovnih organizacij do požarne varnostd~in siste- matičnega sodelovanja z vamS. Zanima nas, katere so te delovne organizacije in ustanove in kakšne po- sledice lahko povzroči tak. šen njihov odnos? Danes je v stanovanjih vedno več takšnih predme» tov, ki so potencialni kan- didati za povzročitev po- žsra Kaij bi želeli na tem p>odročju doseči, da bd znali ljudje sami prepreče- vati požare ali ukrepati tako, da do njih sploh ne bi prišlo? In ne nazadnje še mor- da najbolj aktualno vpira- šanije: kako se vključujete v splošni ljudski odpor? Kaj ste na tem področju napravili za svoje delavce kot tudi za občane? V pričakovanju vašega prispevka, ki bo zelo dra- gocen, vas tovariško po- adranrljam! Tone Vrabl, novinar Slovenske Konjice — v SZDL Na nedavni seji občinske konference Socialistične zve- ze delovnih ljudi v Slovenskih Konjicah so na predlog izvrš- nega odbora ter po poprejš- njem posvetu s predstavniki ostalih družbeno-političnih organizacij opravili več ka- drovskih sprememb ter za- menjav. "Ker je bü dosedanji pred- sednik te organizacije Filip Beškovnik izvoljen za name- stnika sekretarja občinskega komiteja ZKS, so ga v SZDL razrešili predsedniške funkci- je, na njegovo mesto pa so izvoliU Janka Kovača. Glede na to, da je bil slednji pred tem sekretar občinske konfe- rence SZDL, so po njegovi razrešitvi v to funkcijo izbra- li Maksa Brečka, ki že več let uspešno vodi krajevno organizacijo SZDL na Strani- cah in je zaposlen pri doma- či kmetijski zadrugi. Konfe- renca je še sklenila, da se poveča število članov izvršne- ga odbora od 11 na 13 in je za dve novi mesti izvolila Jo- žeta Kokota, predsednika krajevnega odbora SZDL v Slovenskih Konjicah in Sta- neta Kokelja, dipl. inž. v lesno-industrijskem obratu v Slovenskih Konjicah, ki za- stopa občino Slovenske Ko- njice tudi v republiški kon- ferenci SZDL. Občinska konferenca je na mesto podpredsednika SZDL izvoUla Jožeta Petelineka, kmeta iz Gabrovelj, in name- stnika sekretarja, za katerega je bil izbran Ivan Marguč iz Slovenskih Konjic. Vsi štirje, to je še predsednik in sekr€)- tar, pa bodo tvorili predsed- stvo občinske konference SZDL v času, ko ne bo ime- la profesionalnega delavca. Maks Brečko vsaj v začetku svojega mandata funkcije ne bo opravljal profesionalno. Nekatere spremembe so bile opravljene tudi v posa- meznih komisijah kot pomož- nih organih občinske konfe- rence. Na novo sta bila usta- novljena dva nova organa, in sicer koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja in voUl- na komisija. Koordinacijski odbor za kadrovska vpraša- nja bo štel 9, članov in je konferenca SZDL vanj ža iz- volila dva člana, Janka Ko- vača in Maksa Brečka, po dva člana bodo delegirali ob- činski sindikalni svet, občin- ska konferenca ZKS in občin- ski odbor ZZB NOV, po ene- ga pa občinska konferenca ZMS. Nova volilna komisija šteje sedem članov, njena naloga pa bo v pripravah in izvedbi kandidacijskih îw- stopkov in volitev v različne organe. Ker je bil sprejet sklep o ustanovitvi medobčinske kon- ference SZDL za celjsko re- gijo, bodo občinsko organiza- cijo iz Sloveaisküi Konjic predstavljali: Janko Kovač kot vodja delegacije, v nje- nem stalnem delti pa boeta še Bogomil Vogelsang iz Zreč in Jože Kokot iz Slovenskih Konjic. V. L, Petrovce in osnovna šola v dneh od 16. junija pa vse tja do 24. jimija bo v Petrovčah in v Arji vasi kar se da slovesno. Praznovali bodo 100. obletnico petrovške šole in prav gotovo je takšen jubilej primerna prilika za proslavljanje- Prireditve v počastitev 100 letnice petrovške osnovne šo- le se bodo začele že v sobo- to, ko bo v osnovni šoli-ju- bUantki ob 18. гт otvoritev razstave likovnih in tehničnih izdelkov. Razstava bo odprta čez teden od 16.—19. ure. še isti dan bo v Petrovčah in Arji vasi baklada, ob 20.30 pa taborni ogenj na telovadišču, pol ure po bakladi. V nedeljo bodo Petrovčani lahko prisluhnili iiteiaino- glasbenem večeru v dvorani Zadružnega doma. Nastopili bodo operni pevci ljubljan- ske opere ter literati Savinj- ske doline. Ponedeljek so prireditelji spustili, za torek pa napove- dujejo športno srečanje na telovadišču. Srečanja se bo- do udeležila vsa šolska šport- na društva, začelo pa se bo popoldan ob 16. uri. Tudi sreda bo posvečena športu. Ña istem telovadišču in ob isti uri se bodo srečali rokometaši, člani TVD Par- tizan. Dan kasneje se bodo ob isti uri pomerili še v ma- lem rokometu. Petek bo prost, sobota pa bo spet vsa v znamenju pra- znovanj. Ob 19 - uri bo v dvo- rani Zadruäüega doma v Pe- trovčah Kulturni večer, na katerem bodo sodelovali Prosvetno društvo Petrovce, pevski zbor iz Levca, folklor- na skupina iz Šempetra ter narodno zabavni ansambel Veseli hmeljarji. V nedeljo, zadnji dan pri- reditev, bo ob 9.30 v dvorani Zadinžnega doma v Petrov- čah svečana akademija. Pro- gram na akademiji so pripra- vili učenci osnovne šole Pe- trovče. Takgj za silavnostno akademijo bo ob 11. uri sre- čanje vseh učiteljev, ki so poučevali na petrovški šolL Pokrovitelj proslave v po- častitev 100-letnice petrovške šole je Skupščina občine Ža- lec. MILENKO S. Tehniki govorijo Y »Topru« je verjetno naj- '^ja fluktuacija tehničnega "delovnega kadra. Prav zara- ^ tega smo toki-at za sogo- ^mike izbrali tri tekstilne ^®hnike, ki so v »Topru« za- posleni. Ema Kruhar, tekstilni teh- v podjetju že 13 let: »V sem dobila toliko sploš- '^^a znanja, da sem potem ''^ delovnem mestu znala raz- J'^išljati, kaj in kako bom de- šola je splošna, na de- lavnem mestu v direktni pro- ^odnji se moraš zmjti sam. kot vodja proizvodnje "Umskega perila. Pripravim potrebno za proizvodnjo ^ celotne tehnične doku- mentacije do končnega izdel- Seveda i>a tudi sprem- konkretno delo, kako se načrti izvajajo. Pri svo- jem delu se ne čutim okrnje- na, lahko kreativno delam.« Miran Beeke, tekstilni teh- nik, v »Topru« tri leta: »Za tekstilnega tehnika sem se odločil zato, ker sem dobil štipendijo za šolanje. Ko sem prišel v proizvodnjo, je bilo težko, saj sem se v šoU učil za tkalsko stroko, tu pa sem moral delati na področju konfekcije. Delovni tovariši so mi veliko pomagali, da sem začetne težave kmalu prebrodil. Sem vodja obrata moškega perila in delam s 500 delavci. Problem so pro- stori. Z novo halo se bo mor- da problem stisnjenosti, ki vpliva na proizvodnjo, rešil.« Hermina Gorinšek,, tkalski tehnik, v podjetju 10 let: »Najprej sem se izučila, nato pa odšla v tekstilno šolo v Kranj v oddelek za izučene. Tisto znanje, ki sem ga dobi- la v ŠoU, mi tu ne pomaga kaj dosti. Prakso sem imela že od prej, tako da sem se kmalu znašla na novem de- lovnem mestu. Najprej sem delala v pripravi, nato kot vodja izmene, zdaj pa sem vodja proizvodnje. V začetku je bilo zelo težko, saj so bili slabi delovni pogoji, nizki osebni dohodki, velika fluk- tuacija delovne sile. Od naše generacije nas je ostalo sa- mo pet, vse ostalo je odšlo. Zdaj je veliko boljše — od plač, mladim se bolj pomaga pri dodatnem šolanju, tudi delovni pogoji so boljši.« T. V.