(Canal del Ferro), Kanalsko dolino in na gore visoke Beneške Slovenije (Mon­ tague d e lla lta Slaoia). G ričevnati del Videmske pokrajine obsega Sandanielske griče in griče med Tilm entom in Idrijo (sem spada nizko b en eš k o s I oven sk o podgorje), n je n ravn insk i del pa osredn jo F u rlansko ravnino, V idem sko rav ­ nino, južno F u rlansko ravnino in obrežno F u rlan sk o nižino (Bassa Friulana). G o r i š k a p o k r a j i n a je razdeljena na goriško gričevje (Brda), Krm insko ravnino in Spodnjesoško ravan. T r ž a š k a p o k r a j i n a seveda ne po trebuje nada ljn je pokrajinske razčlenitve. Še zanim ivejša je za nas zak ljučna opredelitev glavnih tipov ag ra rne po­ krajine, ki jih v njihovi regionalni razporeditv i p rikazu je m anjša skica, še lepše pa s svojimi prevladujočim i potezam i v izrabi ta l odsevajo iz barvnih znakov na ustreznem 2. in 5. listu ita lijanske k arte izrabe tal. Ti tip i so v g o r s k e m d e l u celotne avtonom ne regije: 1. k raška ag ra rn a pok ra jina na K rasu (poljedelsko-pašniška), 2. gozdarska in pašniška pok ra jina F urlansk ih gora, 3. dolinske ku ltu rne oaze (oaisi oallive) v F urlansk ih gorah (nekaj posev­ kov, nekaj sadja, staln i travniki, najznačilnejši je ta tip v dolini T ilm enta med Ampezzom in Tolmečem) in 4. tip poljedelsko-pašniške pokrajine v flišnih beneškoslovenskili Ju lijsk ih P red alp ah (pašniki, travn ik i, gozd, tudi kostan jev , živinoreja s p ropadajočim i planinam i). V n i ž i n s k e m d e l u pa so tip i ozirom a reg ije o p red e ljen i takole: 1. P o k ra jin a »plant« (piantata), trad ic ionalna fu rlanska pok ra jina sam ooskrbnega km etijstva z drobno kmečko posestjo, s tradicionalnim kolobarjenjem žitnih rastlin (pšenice in koruze) s krm nim i po­ vršinam i ter z značilnim i »plantam i« ozirom a »mešanimi kulturam i«, z mnogo drev ja, zlasti m urve, b ra jd e z vinsko trto. l aka pok ra jina obsega zlasti osrednji del n ižav ja od Pordenona mimo Palam anove ter ravnino med Čedadom in Hu- minom. 2. P ok ra jina čistih posevkov (sem inativni nudi) z odprtim i žitnim i po lji, s »plantam i« samo okrog n ase lij; š iri se v glavnem še vedno v suhem delu ravn ine severno in južno od p re jšn je . 3, P o k ra jin a »bonifik« v obrežnem n ižav ju , s p rav iln im i širokim i po lji in čistim i posevki, razen pšenice in k o ­ ruze tud i s sladkorno peso, tobakom in zelenjavo. 4. Pokrajina čistih vino­ gradov, predvsem v podgorju Ju lijsk ih P red a lp od T arčen ta mimo Č edada do B rd; posam ezni otoki so tudi onstran T ilm enta (Casarsa della D eliz ia in d ru g je po ravnini). 5. P o k ra jin a t. i. magredis, peščenih neplodnih v rša jsk ih n asu tin ob C ellin i in M eduni, n eka j bo lj obdelana šele v najnovejšem času. Ce smemo po delu P ecore sk lepati na značaj in kakovost d rug ih zvezkov, k i so izšli kot kom en tar k ita lijan sk i k a r ti izrabe zem lje, lahko sodimo, da je delo doseglo svoj čisti geografski cilj. ne da bi se p re tira n o spuščalo v eko- nom etrične in d ruge sta tistične igre. Svetozar Ilešič Leslie Symons, Agricultural Geography. New Y ork — W ashington 1967, X + 282 str., z 12 tabelam i in 19 d iagram i in karto g ram i m ed besedilom ). Č eprav z n ek a jle tn o zam udo, je p rav in koristno, da tudi v našem g la­ silu s k ra tk o notico opozorim o n a solidno zasnovani učbenik »agrarne geo­ grafije« , k i ga je napisal dr. L. Symons, p ro feso r geografije na can terberi jsk i (C anterbury) un iverz i v C hristchu rch -u n a Novi Zelandiji. K njiga, k i je nap isana zelo preg ledno in sistem atsko, je raz d e lje n a v tr i dele. V p rvem delu z naslovom »N aravno in družbeno okolje« je p rikazan k ritičn i p re tre s tis tih de javn ikov v geograskem okolju , k i so v zgodovinskem razvo ju vse do d an ašn jih dni k ak o rk o li pom em bneje vp livali na km etijsko gospodarstvo. Podoba ag ra rn eg a gospodarstva v posam eznih zgodovinskih obdobjih je zares p lastično narisana. Sledi podrobnejši p rik az učinkov prv in n a ravnega okolja , k i jih av to r razv rsti v tr i osnovne skupine (podnebje, p rs t in relief). T re tje pog lav je p rvega dela k n jig e p re tre sa pom em bnost socialnih in gospodarskih de javn ikov za km etijstvo . Tu se seznanim o z razvojem km eč­ k eg a slo ja, z zem ljiško posestjo ; p rik azan je pom en trž išča in prom etnih sredstev za razvoj k m e tijs tv a k a k o r tud i cene k m etijsk ih pridelkov , različni adm in istra tivn i posegi d ržave (uvozne restrik c ije ), pa delovna sila, m eha­ n izac ija ozirom a specia lizacija in kom erc ia lizacija k m e tijs tv a itd. Poleg dru- 12 ' 179 gih de javn ikov je tre b a računati še s trad ic ijo , k i ponavadi p rece j sam o­ svoje zavira nadaljn ji razvoj km etijstva. D rugi del kn jige — System s o f E xploita tion — p rin aša p rikaz glavnih tipov in sistem ov k m etijs tv a po svetu. V uvodnem pog lav ju je p rik azan ih 13 tipov k m e tijs tv a (str. 96—97). V n as led n jih š tir ih pog lav jih so p rikazan i osnovni ozirom a prevladujoči siistemi km etijstva. Kot p rim er »mešanega km e­ tijstva« (ki p a im a več podsistem ov) nam av to r podaja s tru k tu ro in podobo k m e tijsk eg a gospodarstva na B ritanskem otočju in v Novi Zelandiji. Značil­ nosti tega sistem a so te-le: razv ita tehno log ija obdelave in p rede lave km e­ tijsk ih pridelkov, ogrom ne investicije, visoka stopn ja m ehanizacije, velika in h itro se razv ijajoča u rbana središča, znatna podpora s stran i države itd. M alaja je p rik az an a k o t p rim er sistem a »plantažnega km etijstva« . P isec p rav ilno poudarja , da so ogrom ne p lan taže gum ijevca nas ta le ko t posledica ko lonia lne oblasti, m edtem ko je v novejšem času, ko sin tetičn i izdelki m oč­ no izpodrivajo n arav n e proizvode, pospeševan je m onoku ltu rn ih p lan taž v ed ­ no bo lj tvegano. V posebnem pog lav ju je p rikazali sistem »državnega in ko- lek ivnega km etijstva« . Kot n a jb o lj tip ičen p rim er za to m u je služila raz ­ člem ba in oznaka k m e tijs tv a v ZSSR. Poleg teh treh osnovnih sistem ov km e­ tovanja nava ja Svmons še nekatere vmesne ozirom a prehodne stopnje (Sub­ sistence Agriculture). T re tji del k n jig e je posvečen regionalnim analizam km etijs tva . Tu so p rik azan e in k ritično ocen jene n ek a te re m etode k m etijsk e ra jon izac ije , teo­ r ije o p ro sto rsk i razm eščenosti km etijs tv a , k r i te r i j i za tip izacijo km etijs tv a itd. P rav tako se v tem delu k n jig e podrobno seznanim o s posam eznim i p r i­ m eri izrabe tal, z zem ljišk im katastrom , s k lasifikac ijo k m e tijsk ih zem ljišč in drug ih površin. Sym ons-ova k n jig a je solidno delo, k i nas po p red stav itv i in obrazložitvi p isane p rob lem atike k m e tijsk eg a gospodarstva sili k razm išljan ju . Res p a je tudi, da so n ek a te ri po jav i ag ra rn e p o k ra jin e le obrobno p rik azan i ali samo om enjeni, k a r je povsem razum ljivo spričo dejstva , da k n jig a p rin aša glo­ balno prob lem atiko »agrarne geografije« z vseh kon tinen tov sveta. Podoba pa je , da bomo m orali tud i našim agrarnogeografsk im štu d ijam poleg spe­ cifičnih razčlem b in p rikazov dodati še širši in seveda s tem kom pleksnejši geografski prikaz. P rav to lahko daje našem u delu širšo veljavo in druž- beno-gospodarsko koristnost. M ilan N atek G eografska kn jižev n o st o tu rizm u G ospodarsko-geografskega inštitu ta un iverze v M iinchnu V okviru G ospodarsko-geografskega in š titu ta U niverze v M iinchenu so pod vodstvom K. R u p p e r t a in n jegovega sodelavca J. M a i e r j a v zad­ n jih dveh le tih op rede ljeva li naloge geografije n a področju tu rizm a v nič m anj kot 31 knjigah ali razpravah . V njihovih delih je turizem člen, ki p rosto rsko povezu je podeželje z m estom v regionalno enoto. Turizem dobiva v pokrajinah , k jer se oblikuje m oderna m obilna industrijska u rban iz irana družba, enak geografski znača j k o t ga im a fu n k c ija b iv a n ja človeka, n je g o ­ vega dela, oskrbe, izob raževan ja in n jegove udeležbe v prom etu. Turizem ob rav n av ajo k o t posledico v ečan ja p roduk tivnosti dela in dohodka te r živ­ lje n jsk e ravn i p reb iva lstva , razv o ja m oto rizac ije in da ljšega p rostega časa. K er je število p reb iva lstva , k i lahko u p o rab lja del svo jega prostega časa in dohodka za oddih v m estu ali izven n jega, v stalnem porastu , je zato tud i učinek tu rizm a v p o k ra jin i vse večji. T eoretično in m etodološko izhodišče raz iskav je zasnovano n a socialno- geografskem konceptu . L e-ta se kaže v raz k riv a n ju odnosov m ed razvo jem in s tru k tu ro tu rizm a n a eni s tran i te r m ed razvojem in s tru k tu ro d ružbe in p o k ra jin e na drug i stran i. Nosilci tu rizm a so različne socialne skupine p re ­ bivalstva , k i se m ed seboj ra z lik u je jo po svojem načinu izk o riščan ja p ro ­ stega časa za rek reac ijo . Te raz like se odražajo tud i v ob likovan ju različn ih