URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 5	Ljubljana, petek 13. februarja 1981	Cena 25 dinarjev	Leto XXXVIII
260.
Na podlagi 51. člena družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SK Sloveniji (Uradni list SRS, št. 20/79) sklenejo udeleženci dogovora
»Udeleženci dogovora bodo v mejah svojih pristojnosti sprejemali kadrovske plane, s katerimi bodo v planskih aktih opredelili svoje naloge na kadrovskem področju. Kadrovski plani obsegajo:« ...
DRUŽBENI DOGOVOR 0 spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji
5.	člen
V 8. členu se besedilo dogovora 1. alinee 2. odstavka spremeni in dopolni tako, da se glasi:
1.	člen
V	preambuli se besedilo dogovora spremeni in dopolni, tako da se za besedami... »usmerjevan družbeni proces« ... vstavi besedilo:... »uresničujoč tista načela, ki izhajajo iz vsebine Titove pobude o kolektivnem delu, odločanju in odgovornosti«...
2.	člen
V	2. členu se besedilo dogovora spremeni in dopolni tako:
1.	da se za 3. alineo doda nova alinea, ki se glasi:
*— razvijanje kolektivnega dela, odločanja in °dgovornosti v organih in telesih družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnostih ^n drugih družbenih organizacij in skupnosti, vključujoč tudi individualno odgovornost Keakega člana kolektivnega organa ali te-esa oziroma vsakega posameznega nosilca javne unkcije za svoje delo,«
2- da se na koncu besedila 4. alinee doda:
»— v okviru planskih aktov samoupravnih prga-izacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti,« .	~
»— Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje v okviru pripravljanja strokovnih osnov za planske akte na ravni republike zagotavlja pripravo dolgoročnih, srednjeročnih in kratkoročnih kadrovskih projekcij,«
6.	člen
V 9. členu dogovora se besedilo spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije zagotavlja pripravo in usklajuje metodologijo enotne nomenklature in opisov poklicev, strokovno svetovanje in koordiniranje dela pri vseh nosilcih izdelave nomenklature in opisov poklicev ter vodi centralno evidenco in objavlja nomenklature in posamezne opise poklicev.
Splošna združenja posameznih panog za področje gospodarstva, za posamezna podi'očja družbenih dejavnosti pa samoupravne interesne skupnosti in ustrezni republiški upravni organi bodo v skladu z družbenim dogovorom o enotnih temeljih za klasifi-'kacijo poklicev in strokovne izobrazbe pripravili in v mejah svojih pristojnosti uveljavili enotno nomenklaturo in opise poklicev.«
,	3- da se za 6. alineo doda nova alinea, ki se
glasi;
uveljavljanje odlikovanj in družbenih priz-ia • °hlike družbenega priznanja za dela in de-Ka ‘l.a’ hi naj vzpodbujajo delovne ljudi, občane, or-sk lZaciie združenega dela in druge organizacije in . Pnosti za še večji splošni napredek socialistične ’Poupravne družbe.«
3.	člen
^ 3. členu dogovora:
k« i' se v 3. alinei besedilo spremeni in dopolni ta-’ ^ se glasi;
skl * spodbujali razvoj vzgoje in izobraževanja v dn,«i.U s Potrebami združenega dela in celotnega ^^nega razvoja,«
2
• se za 4. alineo doda nova alinea, ki se glasi: Čej Ugotavljali enotno in dosledno izvajanje na-He u merU pri kadrovanju kadrov za področje sploš-te , udshe obrambe, varnosti in družbene samozašči-r oboroženih sil SFRJ.«
7.	.člen
Črta se besedilo 10., 15., 16. in 17. člena dogovora.
8.	člen
V 22. členu dogovora se besedilo spremeni in dopolni tako, da se doda nov odstavek, ki se glasi:
»Načela iz prejšnjega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za področje splošne ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite ter oboroženih sil.«
9.	člen
23. člen dogovora se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Udeleženci dogovora se zavezujejo, da bodo pri kadrovanju kadrov iz 22. člena dosledno uveljavili načela demokratičnosti in javnosti, celovitosti osebnostnih kvalitet, kot jih določa 24. člen dogovora ter ustreznih znanj in ustrezne zastopanosti neposrednih proizvajalcev in drugih delovnih ljudi in občanov.«
^	4. člen
”• členu dogovora se besedilo prvega odstavka eni in dopolni tako, da se glasi:
10.	člen
24. člen dogovora se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Pri izbiri -kandidatov iz 22‘. člena tega dogovora udeleženci dogovora zlasti upoštevajo, da kandidati izpolnjujejo naslednje kriterije:
—	s svojim delom izpričujejo svojo opredeljenost za socialistični samoupravni socializem,
—	ustvarjalno razvijajo socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose na podlagi ustave in zakona o združenem delu in poglabljajo odločujoči vpliv delavskega razreda v družbi,
—	uveljavljajo ' pridobitve NOV in socialistične
revolucije in zasnovo splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, krepijo bratstvo in enotnost ter, enakopravnost jugoslovanskih narodov in narodnost' ter politiko miroljubne koeksistence in enakopravnega sodelovanja držav in narodov ter. politiko neuvrščenosti,	.	.
—	dokazujejo svoje sposobnosti in znanje ter ustvarjalno zavzetost pri graditvi socialističnega samoupravnega, sistema pri skupnem delu in vodenju ter da se zavedajo odgovornosti za opravljanje svojih nalog, da uživajo ugled in zaupanje v svojem življenjskem in delovnem okolju.«
11.	člen
Za 28. členom dogovora sledita nova 28. a in 28. b člena, ki se glasita:	»
»28. a člen
Udeleženci dogovora bodo medsebojno sodelova-' H pri zadovoljevanju kadrovskih potreb za delo na področju pravosodja. Skrbeli bodo da bodo kadrovski plani obsegali tudi potrebe po kadrih za 'delo na področju pravosodja, ža stalno evidentiranje kadrov z vseh področij združenega dela, za strokovno in družbenopolitično usposabljanje spremljanje razvoja in za ustrezno usmerjanje kadrov v pravosodje.
Udeleženci dogovora bodo na podlagi svojih delovnih programov sprejemali ustrezne kratkoročne, srednjeročne/ in dolgoročne plane razvoja kadrov za delo na področju pravosodja, kot sestavino razvoja posamezne družbenopolitične skupnosti. Kadrovski plani udeležencev naj vsebujejo njihove potrebe, potrebe občine, republike in federacije.
28. b člen
Eri oblikovanju predlogov kandidatov za nosilce družbenih funkcij v pravosodju, to je sodnike in sodnike porotnike rednih sodišč, sodnike sodišč združenega dela in drugih samoupravnih sodišč (arbitraže, poravnalni sveti, razsodišča in druga), za javne tožilce v SR Sloveniji in njihove namestnike in za družbene pravobranilce samoupravljanja, javne pravobranilce in sodnike za> prekrške, morajo udeleženci dogovora upoštevati splošna načela in merila kadrovske politike, z zakonom določene pogoje in kriterije, ki izhajajo iz'z zakonom opredeljene funkcije iij pristojnosti sodišč in iz narave ter zahtevnbsti del in nalog na posameznih dolžnostih ter merilih za nosilce družbenih funkcij v pravosodju, ki jih je opredelil Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja, pri Predsedstvu Republiške konference SZDIi.«
12.	člen
V 29. členu dogovora .se besedilo prvega odstavka spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Pri opravljanju svojih nalog na področju kadrovske politike ravnajo udeleženci dogovora v skladu
z načelom, da se pri kadrovanju poslovodnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili in dogovornostmi upošteva celovitost njihovih strokovnih znanj in uresničevanje obveznosti izpopolnjevanja in usposabljanja ter njihovih osebnostnih kvalitet in sposobnosti kot jih določa 24. člen tega dogovora.
13.	člen
Pred besedilom 32. člena dogovora se postavi naslov poglavja, ki se glasi:
»Družbena priznanja.«
14.	člen
V 38. členu dogovora se besedilo spremeni in dopolni tako, da se glasi:
1.	v 1. alinei drugega odstavka črta beseda »nepoklicno«
2.. v zadnji alinei drugega odstavka besedilo spremeni' in dopolni tako, da se glasi:
»— za delavce, ki se na podlagi ustreznih samoupravnih splošnih aktov zaposlijo v tujini ne glede na to, ali so posamezni delavci y delovnem razmerju z jugoslovanskimi ali tujimi pravnimi osebami.«-
3. zadnji odstavek spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Za delavce iz organizacij združenega dela in bank, ki imajo sedež na območju SR Slovenije, in ki odhajajo na delo v poslovne enote v tujini, se upo«-rabljajo določbe samoupravnega sporazuma o posebnih pogojih za .razporejanje strokovnih delavcev na delo v poslovne enote v tujini, po katerem je za sprejem ocene posamezne kad^pvske rešitve pooblaščena Gospodarska zbornica Slovenije. Predno Gospodarska zbornica Slovenije oceni posamezno kadrovsko rešitev s stališča celovitosti osebnostnih kvalitet, ki jih določa 24. člen tega dogovora,, mora pridobiti na podlagi zbranih podatkov o posameznem kandidatu tudi mnenje koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja ustreznih organov SZDL.«
15.	člen
Sprejem teh sprememb in dopolnitev družbenega dogovora je ugotovil odbor za spremljanje izvajanj3 družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske P°'
litike v SR Sloveniji.
16.	člen
Ta družbeni dogovor začne veljati osmi dan P°
objavi v Uradnem listu SRS.
261.
Izhajajoč iz posebne družbene vloge, ki jo id13 revija »Naša žena« pri obveščanju, idejnopolitičnem usposabljanju, angažiranju delovnih ljudi in občanov za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov in Pr humanizaciji odnosov med ljudmi
sklenejo
RK SZDL Slovenije DO »Naša žena«
RS Zveze sindikatov Slovenije
TOZD Delavska enotnost
Izobraževalna skupnost Slovenije
Kulturna skupnost Slovenije	3	-
Zveza skupnosti otroškega varstva SR Slovenil
Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije Skupnost socialnega skrbstva Slovenije Zdravstvena skupnost Slovenije Raziskovalna skupnost Slovenije Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
DOGOVOR
0	vsebinskem sodelovanju in' sofinanciranju revije Naša žena
katero bodo izrazile poseben interes s področja dejavnosti posamezne saiftoupravne interesne skupnosti in ki se bo vključevala v celovito programsKO zasnovo revije.
6.	člen
Za čimbolj neposredno in usklajeno programiranje vsebine revije se lahko pri uredništvu ustanovijo sosveti za posamezna področja dejavnosti, ki jih pokrivajo samoupravne interesne skupnosti.
1.	člen
Z dogovorom o vsebinskem sodelovanju in sofinanciranju revije »Naša žena« (v nadaljnjem besedilu dogovor) se ftedpisniki v skladu z vlogo in hiestom revije »Naša žena« v našem družbenem življenju in o delu dogovorijo o programski zasnovi re-vije z vidika interesov posameznih podpisnikov in s°financiranju revije, opredelijo pravice in obvez-hosti podpisnikov in uredijo medsebojna razmerja.
2.	člen
RK SZDL kot ustanovitelj DO »Naša žena« uve-tjavlja neposredno ustanoviteljske pravice in dolžno-sti skladno z aktom o ureditvi ustanoviteljskih raz-rnGrij■ Skupno z RS Zveze sindikatov Slovenije vpli-Va na celotno vsebino in idejno naravnanost revije, nieno kvalitetno rast, si prizadeva za utrjevanje nje-^ga družbenega položaja in razširitev med najširši kr°g bralcev.
. 3. člen
»Naša žena« kot izdajatelj revije bo pri obuvanju programske politike in uredniškega kon-Pta skrbel za to, da bo revija resnično ustvarjalno .^tspevaia celovitemu informiranju svojih bralcev da bo s svojo programsko usmeritvijo prispevala s Ce*0vitemu kulturnemu, vzgojnoizobraževalnemu in nioupravnemu socialističnemu, razvoju delovnih JU(Ji in občanov.
v izdajatelj se obvezuje, da bo vsako leto posebej, s,r°kn, za katerega se bodo dogovorili v izdaj atelj-erh svetu pripravil:
v okviru temeljne vsebinske zasnove revije za posamezne samouprav-
sne skupnosti,
Poro^ii° 0 izvajanju programa v preteklem !n finančno poročilo,
onkretne predloge vsebin ne mterei
Predlog finančnega načrta za prihodnje leto, piSnjr predlog sklepa za financiranje s strani pod-vSe ov in vse to predložil v razpravo "in sprejem Podpisnikom dogovora,
za . Prizadeval si bo povečati naklado vsako leto pihanj 2,5 °/o obstoječe naklade, s t ali z»l, reaiizaciji letnega 'programa še bo ravnal po heskl k* bodo sprejeta v tej razpravi. Morebitna teijsua ia v stališčih urejajo podpisniki v izdaja-6In svetu, ki je .hkrati odbor podpisnikov.
„	4. člen
Za .	r
g0sPodaKreSnieevanje ProSramskih zasnov, za boljše 5evije ionje in ustvarjanje dohodka in razširjanje, ^ha«	širši krog bralcev se bo revija »Naša
"f-iolavcu *ns^o in organizacijsko povezovala s TOZD
Ka onotnost«.
ga	5. člen
(io^?Upravne interesne skupnosti, podpisnice te-bo(j0 ‘ora, in Izvršni svet Skupščine SR Sloveni-P odlagali konkretne programe in vsebino, za
7.	člen
Revija »Naša žena« pridobiva dohodek iz:
—	neto plačane realizacije od dogovorjene prodajne cene,
—	sredstev, ki jih v okviru svojih programov, glede na izraženi interes v programskih usmeritvah revije, namenijo samoupravne interesne skupnosti, podpisnice tega dogovora, in Izvršni svet Skupščine SR Slovenije,
—	iz drugih virov (reklame, oglasi itd.).
8.	člen
Delež sredstev posameznih skupnosti, podpisnic tega dogovora, in Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za programsko realizacijo revije opredelijo podpisnice na osnovi sprejetega programa vsako leto s posebnim sklepom. Njihov delež prispeva k delnemu pokritju razlike med prodajno in proizvodno cerv revije.
9.	člen
Podpisniki dogovora skupno v izdajateljskem svetu določijo prodajno ceno revije. Pri tem upoštevajo vlogo in pomen revije, svoje neposredne interese, ekonomska gibanja ter vpliv cene na razširjenost revije.
10.	člen
Za uresničevanje dogovora in reševanje morebitnih spornih vprašanj skrbi izdajateljski svet, v katerega podpisniki izvolijo po enega delegata, v skladu z ustanovitvenim aktom.
11.	člen
Dogovor je’sklenjen, ko ga podpišejo vsi podpisniki in začne veljati, ko se objavi v Uradnem listu SRS.
Podpisniki: Republiška konferenca SZDL Slovenije, Delovna organizacija Naša žena, Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, TOZD Delavska enotnost, Izobraževalna skupnost Slovenije, Kulturna skupnost Slovenije, Zveza skupnosti otroškega varstva SR Slovenije, Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slove--nije, Skupnost socialnega skrbstva Slovenije, Zdravstvena skupnost Slovenije, Raziskovalna skupnost Slovenije, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
262.
Na podlagi drugega odstavka 6. člena zaKona o dodatnem prispevku solidarnosti v letih 1980 in 1981 (Uradni list SRS, št. 11/80) izdaja republiški sekretar za finance
ODREDBO
o vplačilni stopnji za vplačilo dodatnega prispevka solidarnosti v mesecu marcu, aurilu in maiu 1981
1
Izplačevalci osebnih dohodkov in drugih dohodkov in izplačevalci pokojnin vplačajo dodatni prispevek solidarnosti po zakonu o dodatnem prispevku solidarnosti v letih 1980 in 1981 (Uradni list SRS, št. 11/80) v višini 100 odstotkov obračunanega prispevka po stanju na dan 28. februarja, 31. marca in 30. aprila 1981.
2
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-14/80
Ljubljana, dne 2. februarja 1981.
Republiški sekretar za finance
Anton Slapernik 1. r.
263.
Na podlagi 131. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80) izdaja Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo
PRAVILNIK
o postopku verifikacije izobraževalnih organizacij ter o vsebini in načinu vodenja razvida izobraževalnih organizacij
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem pravilnikom se podrobneje določa postopek verifikacije izobraževalnih organizacij v usmerjenem izobraževanju ter vsebina in način vodenja razvida verificiranih izobraževalnih organizacij.
2.	člen
Po tem pravilniku se verificirajo in vpišejo v razvid izobraževalnih organizacij (v nadaljnjem besedilu: razvid) srednje, višje in visoke šole, delavske univerze, izobraževalni centri v organizacijah združenega dela in njihovih združenjih, družbenih organizacijah, društvih in organih družbenopolitičnih skupnosti, domovi za učence ter dislocirane enote izobraževalnih organizacij, ki izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom o usmerjenem izobraževanju. Po tem .pravilniku se verificirajo in vpisujejo v razvid tudi raziskovalne organizacije, ki. izpolnjujejo z zakonom o usmerjenem izobraževanju določene pogoje za izvajanje izobraževanja za pridobitev magisterija in doktorata znanosti.
3.	čjen
Razvid vodi Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo (v nadaljnjem besedilu: komite)
Razvid je javna knjiga.
4.	člen
Izobraževalna organizacija se vermcira za izvajanje posameznih vzgo j noizobraže valnih programov (programi 'za pridobitev izobrazbe, programi za izpopolnjevanje in programi za usposabljanje) oziroma smeri izobraževanja, raziskovalna organizacija pa za
izvajanje izobraževanja za pridobitev magisterija in doktorata znanosti na posameznih področjih oziroma znanstvenih disciplinah.
Pri višjih in visokih šolah se v postopku verifikacije ugotavlja tudi izpolnjevanje 'pogojev za opravljanje raziskovalnega dela; te pogoje ugotavlja za raziskovalno dejavnost pristojni republiški upravni organ v skladu s posebnim zakonom.
II.	POSTOPEK VERIFIKACIJE
5.	člen
Verifikacijo opravi komite na podlagi zahtevka, ki ga mora izobraževalna organizacija oziroma raziskovalna organizacija ali njen ustanovitelj predložiti, pred pričetkom dela oziroma izvajanja posameznega vzgojnoizobraževalnega programa oziroma smeri izobraževanja.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko komite na predlog pedagoške službe, ustanovitelja izobraževalne oziroma raziskovalne organizacije ali ustrezne posebne izobraževalne skupnosti preveri ali verificirana izobraževalna oziroma raziskovalna organizacija še izpolnjuje z zakonom določene pogoje za izvajanje posameznega vzgojnoizobraževalnega programa.
6.	člen
V zahtevku za verifikacijo mora biti navedeno, za izvajanje katerih vzgojnoizobraževalnih programe'' oziroma smeri izobraževanja naj se verificira iz°' braževalna oziroma raziskovalna organizacija.
7.	člen
Zahtevku za verifikacijo je treba priložiti d°' Kazila, da so izpolnjeni pogoji iz* 125., 126. in 12®; člena zakona o usmerjenem izobraževanju in siceU
1.	akt o ustanovitvi, izdan v skladu s 126. i11 127. členom zakona o usmerjenem izobraževanju;
2.	podatke o vzgojnoizobraževalnerh program11 oziroma smeri izobraževanja, ki jo bo izobraževala® organizacija izvajala, zlasti pa naziv programa ozi' roma smeri ter kdo in kdaj je program sprejel;
3.	podatke o tem, da bo vključeno v izobraž®' vanje minimalno število udeležencev izobraževanj®’ ki ga določi posebna izobraževalna skupnost;
4.	poimenski seznam učiteljev in podatke o tein’ kako izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom ^ vzgo j noizobraže valnim programom, ter poimenski- s®' znam drugih delavcev, ki bodo opravljali raziskoval^ no in drugo strokovno delo in podatke o njihovi str0 kovni usposobljenosti;
■ 5. dokazila o tem, da so zagotovljena materia’n^ sredstva in izpolnjeni drugi pogoji za izvajanje vzg°^ noizobraževalnega programa, ki jih tak program 0 .. loča (npr.: prostori, oprema, učna sredstva, P0-®0., za izvajanje praktičnega pouka, proizvodnega °e in delovne prakse in drugo);	a
6.	dokazila o tem, da so zagotovljeni pogoji
izvajanje vzgojnoizobraževalnih programov nairn£l„ za čas izobraževanja prve vpisane generacije u06 žencev izobraževanja.	.
7.	dokazila, da so izpolnjeni drugi pogoji, o0 čeni z zakonom, družbenim dogovorom in vzgol^.g izobraževalnim programom, kadar se izobraževa izvaja v skladu s posebnimi predpisi.
Za verifikacijo izobraževalne organizacij® uvedbo novega vzgojnoizobraževalnega programa
za
ozi'
roma smeri izobraževanja ni potrebno predložiti akta ° ustanovitvi.
8.	člen
Če zahtevek ni predložen y skladu s 6. in 7. členom tega pravilnika je treba zahtevati, da ga predlagatelj dopolni v določenem roku. Če predlagatelj v tem roku zahtevka ne dopolni, predsednik komiteja Zahtevek zavrne.
9.	člen
Ko prejme zahtevek, predsednik komiteja imenuje komisijo za verifikacijo. Komisija ima pred-sednika in najmanj dva člana.
Najpozneje 30 dni po imenovanju mora komisija za verifikacijo preveriti, ali izobraževalna organiza-cija izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje za Pričetek dela oziroma za začetek izvajanja posameznega vzgojnoizobraževalnega programa oziroma smeri izobraževanja.
Pri delu komisije lahko sodeluje poslovodni or-§an izobraževalne oziroma raziskovalne organizacije, Po potrebi pa tudi pedagoški in drugi delavci organizacije.
10.	člen
Komisija za verifikacijo vodi o svojem delu in Ugotovitvah zapisnik.
Pomanjkljivosti in neizpolnjevanje pogojev za vajanje vzgojnoizobraževalnega programa navede . nmisi j a za verifikacijo v'zapisniku posebej in do-°C1 rok za njihovo odpravo.
O ugotovitvah in rokih iz prejšnjega odstavka je eoa obvestiti ustrezno posebno izobraževalno skup-®t, pristojno družbenopolitično skupnost, izobraže-uo oziroma raziskovalno organizacijo ter njenega a no vi tel j a, za izobraževalne organizacije, ki iz-VeJa3o programe v srednjem izobraževanju ter domo-za učence, pa tudi pedagoško službo.
li.	člen
Val se ugotovi, da izobraževalna oziroma razisko-0 . a organizacija izpolnjuje pogoje za začetek dela Val 1113 Za žestok izvajanja novega vzgojnoizobraže-vjcj ega programa, se taka organizacija vpiše v raz-g '. ^ vpisu izobraževalne oziroma raziskovalne or-2acije v razvid izda predsednik komiteja odločbo.
Odločba o vpisu v razvid obsega: t. ime Nacije;
izobraževalne oziroma raziskovalne orga-
2
iz0k '^zgojnoizobraževalne programe oziroma smeri rohia Zevania’ za izvajanje katerih izobraževalna ozi-3 raziskovalna organizacija izpolnjuje pogoje; na ’ ciatum, kdaj izobraževalna oziroma raziskoval-izobr. ?an'zaci.ia lahko začne z izvajanjem vzgojno-^ Zevalnih programov.
stavka 86 ugot°vi. da po preteku roka iz drugega od-cetek .prejšnjega člena niso izpolnjeni pogoji za začetek • a izobraževalne organizacije oziroma za za-gra^ Vaianja novega vzgojnoizobraževalnega pro-t>ražev’ ,1Zc^a Predsednik komiteja odločbo, da se izo-če v na oziroma raziskovalna organizacija ne vpi-dejaVn. oziroma, da se ne vpiše v razvid razširitev Sra,^. stl izobraževalne organizacije na nov pro-
i® treb°C^° PrveSa in tretjega odstavka tega člena Postg . Podati ustrezni posebni izobraževalni skupki ter .raževalni oziroma raziskovalni organiza-nienemu ustanovitelju, za srednje šole, de-
lavske univerze, izobraževalne centre in domove za učence pa tudi pristojni družbenopolitični skupnosti in pedagoški službi.
III.	RAZVID
12.	člen
Razvid se vodi v posebnih knjigah za:
—	srednje šole,
—	višje šole, visoke šole in raziskovalne organizacije,
—	delavske univerze,
—	izobraževalne centre,
—	domove za učence.
13.	člen
Razvid obsega razdelke za vodenje naslednjih podatkov:
—- zaporedna številka vpisa, številka in datum odločbe o vpisu v razvid;
—	ime oziroma firma ter sedež (naslov) izobraževalne oziroma raziskovalne organizacije;
—	nazivi vzgojnoizobraževalnih programov oziroma smeri izobraževanja ter spremembe glede izvajanja posameznih vzgojnoizobraževalnih programov oziroma smeri izobraževanja;
—	ime ustanovitelja ter številka in datum akta o ustanovitvi;
—	datum in številka sklepa o začasnem prenehanju dela izobraževalne organizacije;
—	datum in številka sklepa o prenehanju dela izobraževalne organizacije;
—	datum in številka odločbe o izbrisu iz razvida;
—	opombe.
14.	člen
Pri razvidu se vodi zbirka dokazil in drugih listin, ki so v zvezi z vpisom, spremembami ter izbrisom iz razvida.
Vsako spremembo podatkov, ki se vnašajo v razvid, mora izobraževalna oziroma raziskovalna organizacija 'ali njen ustanovitelj javiti najpozneje 30 dni po spremembi. Sprememba se vnese v razvid.
(	15. člen
Podatki o izobraževalnih oziroma raziskovalnih organizacijah, vpisanih v razvid, se objavljajo v Uradnem listu SRS.
16.	člen
V ustrezno knjigo razvida se vpišejo tudi izobraževalne organizacije, ki imajo sedež na območju drugih socialističnih republik oziroma socialističnih avtonomnih pokrajin, in v skladu s 138. členom zakona o usmerjenem izobraževanju organizirajo in izvajajo izobraževanje na ozemlju SR Slovenije.
17.	člen
Izobraževalna oziroma raziskovalna organizacija, ki ne izpolnjuje več z zakonom določenih pogojev za izvajanje vzgojnoizobraževalnega programa, se izbriše iz razvida.
Iz razvida se izbriše izobraževalna oziroma raz-iskovalna organizacija tudi na podlagi sklepa o prenehanju dela take organizacije.
O izbrisu izobraževalne oziroma raziskovalne organizacije iz razvida izda predsednik komiteja odločbo.
Odločbe o izbrisu iz razvida se objavijo v Uradnem listu SRS.
(
IV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
18.	člen
Izobraževalne organizacije, ki bodo začele izvajati programe za pridobitev izobrazbe po prvem in drugem odstavku 220. člena zakona o usmerjenem izobraževanju, morajo najpozneje 3 mesece pred začetkom njihovega izvajanja, pr’edlpžiti komiteju dokazila o tem, da so izpolnjeni pogoji po tretjem odstavku 220. člena zakona o usmerjenem izobraževanju, najpozneje v dveh letih po uvedbi teh programov pa zahtevek za verifikacijo in dokazila, da izpolnjujejo z zakonom in tem pravilnikom določene pogoje za vpis v razvid izobraževalnih organizacij.	v
Izobraževalna organizacija iz prejšnjega odstavka, ki ne vloži zahtevka za verifikacijo v predpisanem roku, ne sme več opravljati vzgojnoizobraže-valnega dela, izdajati diplom in drugih listin z javno veljavnostjo za programe, za izvajanje katerih ni verificirana.
19.	člen
Ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o postopku za verifikacijo organizacij za izobraževanje odraslih (Uradni list SRS, št., 5/78) in navodilo za vodenje evidence organizacij za izobraževanje odraslih (Uradni list SRS, št. 5/78)/
20.	člen
Ta pravilnik začne Veljati osmi dan po objavi v Uradnem-listu SRS.
St. 022-34/80
Ljubljana, dne 7. januarja 1981.
Predsednica
Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo
Majda Poljanšek 1. r.
264.
Na podlagi 168. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80) izdaja Republiški komite za Vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo
PRAVILNIK
o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v usmerjenem /	izobraževanju
i.	splošne določbe
1. člen
Z razpisom za vpis ter z izvedbo vpisa v izobraževanje po posameznem vzgojnoizobraževalnem programu se zagotavlja uresničevanje osebnih, skupnih in celotnih družbenih potreb na področju usmerjenega izobraževanja, določenih v planih samoupravnih organizacij in skupnosti, zlasti pa v planih izobraževalnih skupnosti, ter omogoča delavcem, delovnim ljudem in občanom, da lahko pod enakimi pogoji uveljavljajo pravico do izobraževanja,
Za usklajevanje vpisa s , planiranimi potrebami na področju usmerjenega izobraževanja ter s sposobnostmi, interesi in nagnjenji mladine, delavcev, delovnih ljudi in občanov načrtuieio, in izvaiaio izo-
braževalne ter druge organizacije združenega dela, gospodarske zbornice ter druga splošna združenja, izobraževalne skupnosti m skupnosti za zaposlovanje ter druge samoupravne interesne skupnosti, organi družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitične organizacije ter druge družbene organizacije in društva aktivnosti za pripravo in izvedbo vpisa ter jih usklajujejo v Izobraževalni skupnosti Slovenije.
Z aktivnostmi za pripravo in izvedbo vpisa samoupravne organizacije in skupnosti iz prejšnjega odstavka spodbujajo vključevanje mladine, delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov v izobraževanje p° ustreznih vzgojnoizobraževalnih programih tako, da zagotavljajo uresničitev planov na področju usmerjenega izobraževanja.
2.	člen
Ta pravilnik podrobneje ureja obveznosti izobraževalnih organizacij v zvezi z vpisom, postopek priprave in objave razpisa za vpis v začetni letnik iz°' braževanja po programih za pridobitev izobrazbe v srednjem izobraževanju, po programih za pridobitev višje oziroma visoke izobrazbe in po programih za izpopolnjevanje, sprejetih v posebnih izobraževalnih skupnostih, ter izvedbo vpisa v začetni in nadaljnje letnike izobraževanja po teh programih.
Način vključevanja v izobraževanje po programih za pridobitev magisterija oziroma doktorata znanosti se določi s statutom visoke šole oziroma raziskovalne organizacije v skladu z 92. členom zakona 0 usmerjenem izobraževanju.
V začetni letnik izobraževanja po vzgojnoizobraževalnih programih iz prvega odstavka tega člena s® lahko vpišejo samo -kandidati, ki so se prijavili 1,3 razpis, če ta pravilnik ne določa drugače.
3.	člen
Razpis za vpis in vpis v izobraževanje objavi oziroma izvaja izobraževalna organizacija v skladu 5 tem pravilnikom in na podlagi načrta akcije vpisa’ ki ga za posamezno šolsko leto sprejme svet izobrO' -ževalne organizacije.
Načrt akcije vpisa določa zlasti postopke: -
—	za pripravo razpisa za vpis,
—	za seznanjanje javnosti oziroma zainteresir®^ nih kandidatov o pogojih za vpis. možnostih in poS0^ jih izobraževanja, poklicih in delih, za katere^iz0hr3 ževalna organizacija izobražuje, možnostih nadaljuj®*^ izobraževanja oziroma zaposlovanja; posebej pa 5® pripravo in izvedbo informativnega dneva,
—	za ugotavljanje, ali prijavljeni kandidat ‘ __ polnjuje z razpisom določene pogoje ter za izpohU vanjč predpisanih pogojev za vpis.
—	za usmerjanje prijavljenih kandidatov z® -četni letnik ter za usmerjanje učencev oziroma » dentov pri vpisu v naslednji letnik, še zlasti P izbiri ustreznega izbirnega dela vzgojnoizobražev nega programa,
—	za izvedbo vpisa,	r,
—	za sodelovanje In usklajevanje akcije usra ianja vpisa z drugimi nosilci organizirane družb akcije vpisa v občini oziroma na območju več 00 ^ še zlasti pa z drugimi izobraževalnimi organizacij®^ in organizacijami uporabnikov v izobraževalnih s nostih.
Z načrtom akcije vpisa se določijo tudi nnsameznih rlplani iz preišnie^a odstavke
roki
katerih je treba izvesti ta dejanja, in način njihove izvedbe.
U. RAZPIS ZA VPIS
— skupna objava razpisov za vpis v izobraževanje za pridobitev višje oziroma visoke strokovne izobrazbe ter razpisov za sprejem študentov v domove za študente.
4.	člen
Razpis za vpis v izobraževanje po programih za‘ pridobitev izobrazbe obsega zlasti:
—	ime izobraževalne organizacije in njen naslov;
—	naziv vzgojnoLobraževalnega programa z navedbo smeri izobraževanja in trajanja izobraževanja Po programu oziroma smeri izobraževanja;
—	pogoje, ki jih za vključitev v izobraževanje določa posamezen vzgojnoizobraževalni program in način ugotavljanja, ali kandidati izpolnjujejo te pogoje;
—	pogoje, ki jih bodo morali.v skladu z vzgojno-izobraževalnim programom izpolniti udeleženci izobraževanja med izobraževanjem za vključitev v izbirne dele programa, ki jih izvaja izobraževalna orga-nizacija;
—	predvideno število učencev oziroma študentov, ki jih bo izobraževalna organizacija lahko vpisala za Izobraževanje po posameznem vzgojnoizobraževalnem Programu v skladu z obsegom izobraževanja, določenim v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Posebne izobraževalne skupnosti;
—	navodila in roke za prijavo na razpis za vpis oziroma za predložitev ustrezne dokumentacije;
—	postopek in roke za izvedbo vpisa.
v V primerih, ko je predvideno, da morajo udele-Zehci izobraževanja prispevati k plačilu posamičnih storitev vzgojnoizobraževalnega programa iz svojih Sredstev, se v razpisu za vpis objavi tudi višina takega prispevka.
Z razpisom za vpis se lahko objavijo tudi po-orobnejša navodila in informacije, ki so pomembne Prl odločanju kandidatov ZcJ izobraževanje, še zlasti . ormacije ° ukrepih v primerih, ko bi bilo pred-ldeno število učencev oziroma študentov preseženo * če ne bi bilo .doseženo, in o organizaciji izobra-evanja iz dela oziroma ob delu.
5.	člen
Vsebino razpisa za vpis določi svet izobraževalne Sani zaci j e v skladu z zakonom, tem pravilnikom in tutona izobraževalne organizacije. v . izobraževalna organizacija lahko objavi razpis za Pis v začetni letnik izobraževanja le za tiste vzgoj-zob ra že valne programe, za izvajanje katerih izpol-. le Pogoje, določene z zakonom o usmerjenem izo-zevanju in vzgojnoizobraževalnim programom. or„ hkrati z razpisom za vpis lahko izobraževalna prearbzacija objavi tudi način, oblike in roke za sejanje znanja, ki so si ga pridobili občani s izobraževanjem.
6.	člen
or„a^JGsebila razpisov za vpis uskladijo izobraževalne v "P-cije v posebnih izobraževalnih skupnostih in čole ■ azevaIni skupnosti Slovenije, višje in visoke Pa tudi v okviru univerz.
Se ya Celovito seznanjanje javnosti z razpisi za vpis sk’Jn 'tzobraževalni Skupnosti Slovenije zagotavlja a objava razpisa za vpis, in sicer: nje p0 S^upria objava razpisov za vpis v izobraževa-PiSov Programih v srednjem izobraževanju ter raz-za sprejem učencev v domove za učence,
Razpisi za , vpis morajo biti v skladu s prejšnjim odstavkom objavljeni najkasneje • do konca februarja , tekočega leta za .naslednje šolsko leto
7.	člen
Po objavi razpisa za vpis organizirajo izobraževalne organizacije, ki so objavile razpis, informativni dan, na katerem vse, ki se zanimajo za vpis, podrobneje seznanijo z razpisom za vpis, možnostmi in pogoji izobraževanja, s poklici oziroma deli, za katere izobražujejo, možnostmi zaposlovanja v teh poklicih in možnostmi za nadaljnje izobraževanje ter z drugimi informacijami, ki ,so pomembne za odločanje kandidatov pri pri j g vi na razpis za vpis.
informativne dneve po prejšnjem odstavku organizirajo izobraževalne organizacije praviloma v desetih dneh po objavi razpisa za vpis.
8.	člen
Kandidati se morajo prijaviti' na razpis za vpis na način, določen z razpisom, v 30 dneh po objavi razpisa.
Izjemorna izobraževalne organizacije, ki po objavi razpisa niso uvedle omejitve vpisa, po preteku roka za prijave na razpis za vpis upoštevajo tudi prijave, kandidatov, , ki se zaradi utemeljenih razlogov (npr. bivanje: v tujini, vojaške obveznosti, materinstvo, bolezen, izjemne socialne iri družinske okoliščine in podobno) niso mogli prijaviti v roku, določenem z razpisom.
O utemeljenosti razlogov iz prejšnjega odstavka odloča organ, določen s statutom izobraževalne organizacije.
9.	člen
Od objave razpisa za vpis do izvedbe vpisa izobraževalna organizacija sodeluje z drugimi nosilci,, akcije izvedbe vpisa, še zlasti pa z drugimi izobraže-' valnimi organizacijami in, organizacijami združenega dela uporabnikov, skupnostmi za; zaposlovanje in posebnimi izobraževalnimi skupnostmi. Pri tem se usklajujejo zlasti aktivnosti v zvezi z informiranjem kandidatov, zbiranjem in obravnavo prijav za vpis, medsebojnim informiranjem nosilcev usmerjanja o prijavljenih kandidatih, svetovanjem in usmerjanjem kandidatov za doseganje z razpisom predvidenega števila učencev oziroma študentov ter v zvezi s pomočje kandidatom pri preusmerjanju.
Po preteku roka za prijavo na razpis za vpis po prvem odstavku prejšnjega člena analizira izobraževalna organizacija prijave za vpis ter pošlje podatke o prijavljenih kandidatih ustrezni posebni izobraževalni skupnosti in skupnosti za zaposlovanje
10.	člen
Izobraževalna organizacija mora kandidate takoj obvestiti o obveznostih, ki jih morajo opraviti pred vpisom, če na podlagi dokumentacije ugotovi, da posamezni kandidati ne izpolnjujejo niti do izvedbe vpisa ne bodo izpolnjevali pogojev za vključitev v izobraževanje; lahko pa takim kandidatom svetuje, da se vključijo v izobraževanje po drugem vzgojnoizobraževalnem programu, ter jim pri tem pomaga.
11.	člen
Kadar je število prijavljenih kandidatov za vpis oistveno večje, kot je bilo z razpisom predvideno število učencev oziroma študentov, mora izobraževalna organizacija prijavljene kandidate čimpreje o tem obvestiti, še zlasti, če je mogoče utemeljeno pričakovati omejitev vpisa in izbiro kandidatov po posebnem postopku. V takem primeru izobraževalna organizacija kandidatom svetuje in jim pomaga pri vključitvi v ustrezen vzgojnoizobraževalni program oziroma drugo izobraževalno organizacijo.
V	primeru, da se v skladu z zakonom sprejme sklep o omejitvi vpisa, mora izobraževalna organizacija s tem sklepom, ki obsega tudi merila, kriterije in postopek za ■•izbiro kandidatov, seznaniti prijavljene kandidate najkasneje do 1. junija.
12.	člen
Če se je na razpis za vpis v določenem roku prijavilo manj kandidatov, kot je bilo z razpisom objavljeno predvideno število učencev oziroma študentov, sprejema izobraževalna organizacija po preteku tega roka prijave za vpis kandidatov, ki so se v predvidenem roku prijavili za vpis v drugi izobraževalni organizaciji, in so se preusmerili.
V	primeru iz prejšnjega odstavka lahko izobraževalna organizacija v soglasju z ustrezno posebno izobraževalno skupnostjo podaljša rok za prijavo kandidatov, ki se v predpisanem roku niso še nikjer prijavili za vpis.
Prijave za vpis po prvem in drugem odstavku tega člena se sprejemajo najdlje do 31. avgusta.
V	primeru iz prvega odstavka tega člena izobraževalna organizacija obvesti javnost o prostih mestih za izobraževanje ter se zaradi zagotovitve ustreznega števila kandidatov povezuje z drugimi, zlasti sorodnimi izobraževalnimi organizacijami, z organizacijami uporabnikov, posebno , izobraževalno skupnostjo in skupnostmi za zaposlovanje. Pri tem se srednje šole povezujejo tudi z osnovnimi šolami, višje in visoke šole pa s srednjimi šolami, ki izvajajo ustrezne vzgojnoizobraževalne programe.
13.	člen
Organ izobraževalne organizacije, določen z njenim statutom, med 15. in 30. junijem ugotavlja, ali prijavljeni kandidati izpolnjujejo pogoje za vpis. Najpozneje do 10. julija je treba obvestiti prijavljene kandidate, ali izpolnjujejo pogoje za vpis oziroma katere pogoje morajo izpolniti do vpisa. Naknadno prijavljene kandidate je treba o tem obvestiti najpozneje do 31. avgusta.
14.	člen
Kandidatom, ki ne izpolnjujejo pogojev za vpis, ali v primeru omejitve vpisa nišo bili izbrani, izobraževalna organizacija svetuje in pomaga, da se vključijo v drug vzgojnoizobraževalni program oziroma v program usposabljanja z delom ali da se vključijo v delo.
III.	VPIS
15.	člen
Vpis v začetni letnik opravi izobraževalna organizacija v rokih, ki jih določa razpis za vpis, vendar najpozneje do 1. septembra; za učence, ki so v osnovni oziroma srednji šoli opravljali izpite med 20. in 30. avgustom, pa najkasneje do 15. septembra.
Izjemoma lahko izobraževalna organizacija, ki po objavi razpisa za vpis ni uvedla omejitve vpisa, v utemeljenih primerih iz drugega odstavka 8. člena tega pravilnika* dovoli kandidatu vpis tudi po preteku rokov iz prejšnjega odstavka.
16,	člen
Učenci oziroma študenti se vpisujejo v drugi in naslednje, letnike, če so uspešno izpolnili s programom določene obveznosti za napredovanje v naslednji letnik ter v skladu s statutom izobraževalne organizacije. V primeru, ko ima program v naslednjem letniku izbirne dele oziroma izbirne predmete, mora učenec oziroma študent pri vpisu v naslednji letnik navesti, v kateri smeri bo nadaljeval izobraževanje oziroma za katere izbirne predmete se odloča.
V skladu s statutom izobraževalne organizacije se vpisujejo v ustrezen letnik tudi učenci oziroma študenti, ki v skladu z zakonom lahko ponavljajo ali ponovno obiskujejo isti letnik oziroma želijo prestopiti v drugo smer izobraževanja.
Vpis učencev oziroma študentov iz prvega in drugega odstavka tega člena se opravi na podlagi prijave za vpis.
Prijave za vpis po prejšnjem odstavku morajo ponovno predložiti tudi učenci oziroma študenti, ki zaradi služenja vojaškega roka v predhodnem šolskem letu niso mogli obiskovati vzgojnoizobraževal-nega dela v letniku, v katerega so bili vpisani; prijave za vpis morajo ti učenci oziroma študenti predložiti najkasneje v* 15 dneh po odsluženju vojaškega roka, sicer se lahko vključijo v izohraž^vanip šele v naslednjem šolskem letu.
17.	člen
Učenci oziroma študenti, ki se izobražujejo ob delu ali i£ dela, in izvajajo izobraževalne organizacije zanje vzgojnoizobraževalni program po delih, se vpisujejo vsako šolsko lefb, lahko tudi ne glede na letnik in pod pogoji, ki jih določa statut izobraževalne organizacije.
18.	člen
Vpis učencev oziroma študentov iz prvega in drugega odstavka 16. člena in iz 17. člena tega pravilnika morajo opraviti srednje šole najpozneje do 1. septembra, višje in visoke šole pa najpozneje do 1. oktobra.
IV.	KONČNE DOLOČBE
19.	člen
Za vpis kandidatov, ki so prekinili izobraževanje in se želijo ponovno vpisati, velja določba tretjega odstavka 16. člena tega pravilnika.
20.	člen
Določbe tega pravilnika o razpisu za vpis in iZ' vedbi vpisa se primerno uporabljajo tudi za vpis kandidatov v izobraževanje po programih za izpopolnjevanje.
21.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 61-119/80
Ljubljana, dne 24. decembra,^980.
Predsednica
Republiškega komiteja za vzgojo , in izobraževanje ter telesno kulturo
Majda Poljanšek 1. r.
265.
Na podlagi 108. člena zakona o usmerjenem izo-obraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80) izdaja Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo
PRAVILNIK
o preverjanju in o ocenjevanju znanja v usmerjenem izobraževanju
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem pravilnikom se podrobneje ureja preverjanje in ocenjevanje znanja učencev, študentov in drugih Udeležencev v usmerjenem izobraževanju ter občanov, ki so si znanja po posameznem vzgojnoizobra-ževalnem programu pridobili s samoizobraževanjem.
2.	člen
Preverjanje in ocenjevanje znanja se izvaja z ustreznimi oblikami in metodami pedagoškega dela v skladu s sodobnimi pedagoškimi, psihološkimi, in andragoškimi spoznanji tako, da zlasti:
—	omogoča sprotno spremljanje in ugotavljanje uspešnosti udeležencev izobraževanja pri izpolnjeva-nju obveznosti po vzgojnoizobraževalnem programu;
—	spodbuja udeležence izobraževanja k čimbolj aktivnemu, samostojnemu in ustvarjalnemu pridobivanju in izražanju znanja, delovnih in drugih ustvarjalnih sposobnosti;
—	omogoča udeležencem izobraževanja in drugim občanom, da dokažejo znanje, ki so ga dosegli, in na tei podlagi enakopravno uveljavljajo pravice do nadaljnjega izobraževanja in dela;
—	zagotavlja objektivnost pri vrednotenju pridobljenega znanja, sodelovanja in napredka udeležencev izobraževanja;
—	omogoča širši pregled znanja iz zaokroženih delov vsebine vzgojnoizobraževalnega dela in pri tem se zlasti poznavanje in razumevanje temeljnih vse-“ln in zakonitosti, povezovanje teoretičnega znanja s Prakso in uporabo pridobljenega znanja;
—	omogoča uveljavljanje humanih medsebojnih odnosov in medsebojnega spoštovanja.
Preverjanje in ocenjevanje znanja mora biti or-Sanizirano tako, da je udeležencem izobraževanja in . rugim občanom v skladu z zakonom in statutom obraževalne organizacije stalno omogočeno dokazati anje, ki so ga pridobili. Izobraževalne organizacije °rajo razvijati in izvajati različne oblike in načine everjanja in ocenjevanja znanja.
3.	člen
j „ bi izobraževalna organizacija omogočila ude-boen«m izobraževanja pridobiti strokovno izobraz-SeyV skladu z njihovimi sposobnostmi, interesi in do-j0t®nitni uspehi ter potrebami združenega dela in ce-Pr 6 ^ru^e> stalno spremlja in analizira rezultate dek Cr^an^a ocenjevanja znanja, razvoj in napre-Us udeležencev izobraževanja ter jim svetuje in jih ®rJa v nadaljnje izobraževanje oziroma v delo. na ri usmerjanju in svetovanju izhaja izobraževal-v0j °rgaruzaeija iz celovite presoje uspešnosti in raz-štev .udeleženca izobraževanja. Pri tem mora upo-Š6 .j 1 Rezultate preverjanja in ocenjevanja znanja, asti . pa uspešnost udeleženca izobraževanja pri
posameznih predmetih, predmetnih področjih in drugih sestavinah učnega načrta, razvitost posebnih sposobnosti in interesov, spretnosti in delovnih navad, ki so bistvene za uspešno izobraževanje in delo v okviru posamezne stroke oziroma področja dela, njegov na-' predek, razvoj, delo in sodelovanje na posameznih vzgojnoizobraževalnih področjih skozi več let izobraževanja, njegovo sodelovanje pri fakultativnem pouku in interesnih dejavnostih, za študenta pa tudi sodelovanje pri umetniškem oziroma raziskovalnem delu.
4.	člen
V	usmerjenem izobraževanju se preverja in ocenjuje znanje iz posameznih predmetov, predmetnih področij in drugih sestavin učnega načrta (v nadaljnjem besedilu: predmeti).
V	srednjem izobraževanju se ob koncu pouka v šolskem letu ocenjuje tudi splošni učni uspeh. Splošni učni uspeh učencev, ki imajo pravico do konca šolskega leta opravljati popravne izpite, se oceni po uspešno opravljenih popravnih izpitih; če učenec popravnih izpitov ne opravlja ali jih ne opravi uspešno, se splošni učni uspeh oceni po preteku rokov za opravljanje popravnih izpitov v tekočem šolskem letu. Splošni učni uspeh učencev, ki so ob koncu pouka v šolskem letu neocenjeni iz enega ali več predmetov, se oceni potem, ko so ocenjeni tudi iz teh predmetov.
V	visokem izobraževanju se lahko v skladu s statutom izobraževalne organizacije . ocenjuje tudi končni učni uspeh.
5.	člen
Pri ocenjevanju znanja iz posameznih predmetorv je treba upoštevati poznavanje in razumevanje učne snovi, sposobnosti ustvarjalne uporabe znanja, druge sposobnosti in spretnosti, prizadevnost, aktivnost in napredek ter delo in sodelovanje pri vzgojno-'.zobraževalnem delu, v skladu z vsebino oziroma zahtevnostjo izobraževanja pa tudi pri umetniškem oziroma raziskovalnem delu. Splošni učni uspeh se ne sme izračunati kot poprečje ocen, temveč je treba pri oceni tega uspeha upoštevati poleg učenčevega znanja in napredovanja pri vseh predmetih tudi njegovo prizadevnost, aktivnost in samostojnost pri vzgojnoizobraževalnem delu in drugem delu v vzgojnoizo-braževalni organizaciji, pri proizvodnem delu in delovni praksi v drugih organizacijah združenega dela ter odnos do izpolnjevanja obveznosti, ki jih določata vzgojnoizobraževalni program in statut izobraževalne organizacije. Učenec, ki ima pri enem ali več predmetih negativno oceno, ne more imeti pozitivnega splošnega učnega uspeha.
6.	člen
Preverjanje in ocenjevanje znanja po posameznem vzgojnoizobraževalnem programu lahko opravljajo le izobraževalne oziroma druge organizacije, ki izvajajo tak program.
7.	člen
Preverjanje in ocenjevanje znanja je javno.
Javnost preverjanja in ocenjevanja znanja se zagotavlja zlasti:
— z objavo oblik oziroma načinov in datumov oziroma rokov ter z objavo vsebine in obsega učne snovi za posamezno obliko preverjanja in ocenjevanja znanja, razen za ustno izpraševanje v oddelku oz. učni skupini v srednjem izobraževanju; .
’	—z izvajanjem preverjanja in ocenjevanja zna-
nja v oddelku ali učni skupini;
—	tako, da je omogočena prisostvovanje drugih oseb pri opravljanju izpitov, kolokvijev in drugih oblik individualnega preverjanja in ocenjevanja znanja;
—	s sprotnim obveščanjem udeležencev izobraževanja o doseženih rezultatih pri preverjanju in ocenjevanju znanja;
—	tako, da se omogoča udeležencem izobraževanja vpogled v ocenjene pisne, grafične, tehnične in druge izdelke, teste znanja in naloge objektivnega tipa.
II.	OBLIKE IN NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA
8.	člen
Za preverjanje in ocenjevanje znanja se uporabljajo različne oblike in načini, ki ustrezajo posameznim predmetom in stopnji zahtevnosti izobraževanja. Znanje se preverja in ocenjuje v letniku, oddelku ali učni skupini ter z izpitom, kolokvijem in drugimi oblikami preverjanja in ocenjevanja znanja, ki jih določa vzgojnoizobraževalni program.
Načini preverjanja in ocenjevanja znanja so zlasti ustno izpraševanje, izdelovanje oziroma zagovor pisnih, grafičnih, tehničnih ali drugih izdelkov, opravljanje oziroma zagovor nastopov ali posameznih del in nalog ter reševanje nalog objektivnega tipa oziroma testov znanja.
9.	člen
Preverjanje in ocenjevanje znanja' se Opravlja sproti oziroma v pedagoško utemeljenih časovnih obdobjih tako, da se udeležencem izobraževanja omogoča opravljanje obveznosti po vzgojnoizobraževalnem programu v za to določenih rokih.
V	srednjem izobraževanju so štiri ocenjevalna obdobja v šolskem letu, če vzgojnoizobraževalni program ne določa drugače.
V	srednjem izobraževanju se učenčevo znanje pri vsakem predmetu oceni najmanj dvakrat v posameznem ocenjevalnem obdobju, pri čemer morajo biti učenci praviloma enkrat tudi ustno izprašani. Pri predmetih, pri katerih traja izvajanje vzgojnoizobra-ževalnega dela v posameznem ocenjevalnem obdobju manj kot en mesec, se oceni učenčevo znanje najmanj enkrat. Preverjanje in ocenjevanje znanja ne sme biti časovno razporejeno samo na koncu ocenjevalnega obdobja.
V	visokem izobraževanju se razporeja preverjanje in ocenjevanje znanja tako, da študentje lahko do konca šolskega leta izpolnijo obveznosti za napredovanje v naslednji letnik, določene z vzgojnoizobraže-valhim programom. Izobraževalna organizacija V skladu s svojim statutom omogoči študentom, da se v posameznem letniku preverja in oceni njihovo znanje tudi pri predmetih, pri katerih izpolnjene obveznosti niso pogoj za napredovanje v naslednji letnik; s statutom izobraževalne organizacije se določi, kako se ocene, dosežene pri preverjanju in ocenjevanju znanja Iz teh predmetov, upoštevajo pri izpitu oziroma pri izpolnjevanju drugih obveznosti iz takega predmeta.
10.	člen
V	istem tednu smejo biti opravljene največ tri oblike skupinskega preverjanja in ocenjevanja zna-
nja vseh udeležencev izobraževanja v oddelku, letniku ali učni skupini (pisne naloge in testi znanja oziroma naloge objektivnega tipa) in ne več kot ena
na dan.
Če je v srednjem izobraževanju pri obliki preverjanja in ocenjevanja znanja iz prejšnjega odstavka . več kot tretjina učencev ocenjenih negativno, se negativne ocene ne upoštevajo.
V primerih iz prejšnjega odstavka mora učitelj ugotoviti vzroke za neuspeh učencev in o tem obvestiti razrednika in ravnatelja. Razrednik je dolžan v sodelovanju z učiteljem analizirati vzroke neuspeha skupaj z zborom učencev oddelka.
11.	člen
Z ustreznimi oblikami in metodami, pedagoškoga . dela je potrebno zagotoviti tvorno in odgovorno sodelovanje udeležencev izobraževanja pri preverjanju in ocenjevanju znanja. Sodelovanje udeležencev- izobraževanja se zagotavlja pri vseh fazah preverjanja in ocenjevanja znanja, in sicer pri:
—	pripravi na ocenjevanje in preverjanje znanja, zlasti pri določanju okvirne vsebine nastopov, pisnih, grafičnih, tehničnih in drugih izdelkov, seminarskih in diplomskih nalog, pri določanju rokov ter razvijanju oblik in načinov preverjanja znanja in pri obravnavanju kriterijev za ocenjevanje;
—t izvajanju preverjanja in ocenjevanja znanja, zlasti z uporabo oblik in načinov, ki spodbujajo aktivno in ustvarjalno izražanje znanja ter pri oblikovanju predloga ocene;
—	ugotavljanju .in- vrednotenju rezultatov preverjanja in ocenjevanja znanja, zlasti pri analizi doseženega znanja glede na zahteve vzgojnoizobraževal-nega programa, analizi uspešnosti in presojanju kriterijev ocenjevanja.
12.	člen
Znanje iz posameznega predmeta preverja in ocenjuje delavec, ki pri tem predmetu opravlja vzgojno-izobraževalno delo. V skladu s statutom izobraževalne organizacije lahko preverja in ocenjuje znanje lz posameznega predmeta tudi drug delavcev, ki izpolnjuje z vzgojnoizobraževalnim programom določene pogoje.
Pri izpitih in drugih oblikah preverjanja in ocenjevanja znanja, ki se opravljajo pred komisijo, preverja in ocenjuje znanje izpitna komisija.
Splošni učni uspeh učenca v srednjem izobraževanju oceni učiteljski zbor oddelka na predlog razrednika, ki predlog oblikuje ob sodelovanju zbora učencev oddelka.
13.	člen
Ocene znanja iz posameznih predmetov je treh® vpisati v ustrezno dokumentacijo takoj po ocenit'’1 znanja. Pri ustnem izpraševanju se oceni znanje udeleženca izobraževanja takoj po končanem izpraševanju, pri drugih načinih preverjanja in ocenjevanj® znanja, pa najkasneje v sedmih dneh.
Takoj po ocenitvi zhanja morajo biti udeleženci izobraževanja obveščeni o oceni ter tudi o tem, koli^0
njihovo znanje ustreza zahtevam vzgojnoizobraževa nega programa. Pri ocenjenih pisnih nalogah, Sral1 nih, tehničnih in drugih izdelkih, morajo biti tudi us ^ rezno označene napake v izdelkih, tako da udeležen izobraževanja lahko spozna pomanjkljivosti ozirom vrzeli v svojem znanju.
t
14.	člen
Organizacija združenega dela, ki ima z udeležencem izobraževanja sklenjeno pogodbo o štipendiji ali drugo pogodbo o medsebojnih pravicah in obvezno-«ih v zvezi izobraževanjem, ima pravico, da se seznani 'z uspehom udeleženca izobraževanja med Šolskim letom.
Pravico, da se med šolskim letom seznanijo z uspehom učencev oziroma študentov, ki se izobražujejo pred vstopom v delo, imajo tudi starši teh učencev oziroma študentov. Srednje šole morajo obvestiti starše učencev, ki se izobražujejo pred vstopom v de-lo, 0 doseženem uspehu ob koncu pouka v šolskem letu, ob koncu drugih ocenjevalnih obdobij pa najmanj o morebitnih negativnih ocenah.
15.	člen
, ?oper oceno lahko udeleženec Izobraževanja predloži obrazložen ugovor najpozneje v treh dneh po vpisu ocene v indeks, zoper negativne ocene, ki se ne vPisujejo v indeks, pa najpozneje v treh dneh potem, ko mu je bila ocena sporočena.
Učenec lahko ugovarja zoper ocene, ki jih je dosegel ob koncu pouka v šolskem letu ali pri opravljanju posameznih izpitov; študent in drugi udeleženec Izobraževanja pa zoper ocene, ki jih je dosegel pri posamičnih izpitih, kolokvijih in drugih oblikah preverjanja in ocenjevanja znanja.
Najkasneje v treh dneh po prejemu ugovora zo-Per oceno pp prvem in drugem odstavku tega člena nnenuje ravnatelj ali dekan komisijo, ki takoj preveri Ustreznost ocene.
Komisija se lahko prepriča o ustreznosti ocene 'dl g ponovnim preverjanjem znanja.
Ce komisija spremeni oceno, zoper katero je bil vwžen ugovor, napravi izobraževalna organizacija ustrezen popravek v indeksu in drugi dokumentaciji 0zirorna izda udeležencu izobraževanja novo listino.
16.	člen
Učenec v srednjem izobraževanju lahko najkas-*je v treh dneh po tem, ko je zvedel za oceno, za-®Va> da se preveri ustreznost ocene, ki jo je dosegel r Posameznem predmetu med šolskim letom, ku ^verjame ustrenosti ocene po prejšnjem odstav-4 lahko zahteva tudi razrednik ali zbor učencev oddelka.
{j P utemeljenosti zahteve za preverjanje ustrez-vđl 1 0cene P° prvem in drugem odstavku tega člena ja®'8 učiteljski zbor oddelka ter določi način prever-Ustreznosti ocene.
pridobljenega s nimajo statusa
17.	člen
pravico do preverjanja znanja,
““^raževanjem, imajo občani, ki ea oziroma študenta.
VerjaMaci ozir«™« študenti imajo pravico do pre-iz p*4!* znanja, pridobljenega s samoizobraževanjem, *e V:®dmetov, ki jih ne obsega program, po katerem
, Uo^ražujcj0.
III.	LESTVICE OCEN
i
Ocen.
18.	člen
vdkami.
bih
e Se izražajo z besedami ali z besedami in šte-
p -- ocen ?a. ocenjevan j e znanja iz posamez-edrnetoy imajo naslednje stopnje:
—	za uspeh pri proizvodnem delu oziroma delovni praksi ter pri fakultativnih predmetih, v srednjem izobraževanju pa tudi pri predmetih telesna vzgoja, zdravstvena vzgoja, umetnostna vzgoja: zelo uspešno, uspešno, manj uspešno:
—	za uspeh pri drugih predmetih v srednjem izobraževanju; odlično (5), prav dobro (4), dobro (8), zadostno (2), nezadostno (1), v visokem izobraževanju pa: odlično (10), prav dobro (9, 8), dobro (7), zadostno (6), nezadostno (5—1).
Splošni učni uspeh se ocenjuje z lestvico ocen: odličen, prav dober, dober, zadosten, nezadosten.
Ce program za izpopolnjevanje oziroma program za usposabljanje določa, da se znanje ne ocenjuje iz posameznih predmetov, temveč le ob koncu izobraževanja po takem programu, se znanje ocenjuje ž lestvico ocen: uspešno neuspešno.
Nezadostno in neuspešno sta negativni oceni, druge ocene pa so pozitivne.
IV.	IZPITI
19.	člen
V usmerjenem izobraževanju se opravljajo sprejemni izpiti, dopolnilni Izpiti, naknadni izpiti, diferencialni izpiti, predmetni izpiti in diplomski izpiti, V srednjem izobraževanju pa tudi popravni izpiti.
20.	člen
S sprejemnim izpitom se preverja in ocenjuje znanje, ki ga mora v skladu z vzgojnoizobraževalnlm programom dokazati kandidat, da se lahko vključi v izobraževanje po programu.
Sprejemni izpit opravljajo kandidati, ki niso končali izobraževanja po ustreznem predhodnem programu, ali kandidati, ki se vključujejo v Izobraževanje po programu za pridobitev višje ali visoke izobrazbe, če je s takim programom za vse kandidate kot pogoj za vključitev v izobraževanje določen preizkus znanja iz posameznih predmetov ali skupin predmetov,
21.	člen
Z dopolnilnim izpitom se ponovno preverja in ocenjuje znanje udeležencev izobraževanja iz predmetov, pri katerih želijo Izboljšati pozitivno oceno.
Dopolnilne izpite lahko opravljajo udeleženci izobraževanja, ki so uspešno izpolnili z vzgojnoizobraie-valnim programom določene obveznosti za posamezni letnik, vendar niso obvladali posameznih predmetov na takšni ravni uspešnosti, kot se z vzgojnoizobraže-valnim programom zahteva za napredovanje v določeni smeri Izobraževanja. '
Dopolnilni izpiti se lahko opravljajo le iz predmetov pri katerih je z vzgojnoizpbraževalnim programom določeno, na kakšni ravni uspešnosti jih mora udeleženec izobraževanja obvladati, da lahko napreduje v določeni smeri izobraževanja,
Ce udeleženec izobraževanja doseže pri opravljanju dopolnilnega izpita nižjo oceno, kot jo je imel pred izpitom, se taka ocena ne upošteva.
22.	člen
Z naknadnim izpitom se preverja in ocenjuje znanje učencev iz predmetov, iz katerih so bili ob koncu pouka v šolskem letu neocenjeni, in študentov, ki niso opravljali posameznih obveznosti v rekih, določenih z vzgojnoizobraževalnlm programom.
Učenci oziroma študenti opravljajo lahko naknadne izpite do konca šolskega leta, po tem pa lahko opravljajo te izpite kot občani, ki so si pridobili znanje s samoizobraževanjem.
Učenci in študenti, ki zaradi bolezni in drugih utemeljenih razlogov (materinstvo, vojaške obveznosti, izjemne socialne in družinske okoliščine ipd.)-niso izpolnili obveznosti do konca šolskega leta, in so v skladu s 103. členom zakona o usmerjenem izobraževanju napredovali v naslednji letnik, lahko opravljajo naknadne izpite tudi po vključitvi v naslednji letnik. '
23.	člen
Z diferencialnim izpitom se preverja in ocenjuje znanje učencev oziroma študentov, ki želijo prestopiti v drugo smer izobraževanja, ter znanje občanov, ki si želijo po končanem izobraževanju v posamezni smeri pridobiti izobrazbo v drugi smeri izobraževanja, in morajo dokazati, da obvladajo razlike v znanju.
24.	člen
Predmetni izpiti se opravljajo v visokem izobraževanju kot oblika sprotnega preverjanja in ocenjevanja znanja študentov iz posameznih predmetov.
V srednjem izobraževanju se predmetni izpiti lahko opravljajo kot oblika sprotnega preverjanja in ocenjevanja znanja učencev, ki se izobražujejo ob delu, ter učencev, ki so bili med šolskim letom zaradi bolezni in drugih utemeljenih razlogov (materinstvo, vojaške obveznostif izjemne socialne in družinske okoliščine, vrhunski šport ipd.) dalj časa odsotni od pouka in zaradi tega bistveno ovirani pri vzgojnoizo-braževalnem delu.
Predmetne izpite lahko opravljajo tudi učenci, ki v skladu z 38. členom tega pravilnika hitreje napredujejo po programu.
25.	člen
Za sistematično in sprotno pripravo študentov na opravljanje predmetnih izpitov se v visokem izobraževanju lahko opravljajo kolokviji in druge oblike preverjanja in ocenjevanja znanja, ki so določene z vzgojnoizobraževalnim programom.
S kolokvijem se zlasti preverja uspešnost in napredek študentov pri posameznem predmetu ter usmerja študenta pri nadaljnjem delu, lahko pa tudi preverja in ocenjuje znanje iz zaokroženega dela vsebine posameznega predmeta, kadar je to potrebno za uspešno obvladovanje drugih delov vsebine takega predmeta.
Roki, pogoji in način opravljanja kolokvijev ter upoštevanje ocene, dosežene pri kolokviju, za izpit, se določijo s statutom izobraževalne organizacije v skladu z vzgojnoizobraževalnim programom.
25. člen
Z diplomskim izpitom se preverja in ocenjuje znanje, ki ga mora obvladati udeleženec izobraževanja, kadar je s programom določen poseben preizkus znanja kot pogoj, da uspešno konča izobraževanje po takem programu.
Diplomske izpite lahko opravljajo udeleženci izobraževanja potem, kb so izpolnili vse druge obveznosti, določene z vzgojnoizobraževalnim programom.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko udeleženci izobraževanja opravljajo del diplomskega izpita iz teoretičnih predmetov po končanem pouku teh predmetov v zadnjem letniku, kadar morajo
v skladu z učnini načrtom opravljati do konca tega letnika proizvodno delo oziroma delovno prakso.. V takem primeru prejmejo udeleženci izobraževanja diplomo šele potem, ko izpolnijo vse pogoje, ki jih za pridobitev izobrazbe določa vzgojnoizo-braževalni program.
Učenci, ki so končali zaključni letnik izobraževanja po pošamenem vzgojnoizobraževalnem programu z odličnim splošnim učnim uspehom, so oproščeni opravljanja diplomskega izpita.
27.	člen
S popravnim izpitom se ponovno preverja in ocenjuje znanje učencev iz predmetov, iz katerih so bili negativno ocenjeni ob koncu pouka v šolskem letu.
Popravne izpite lahko opravljajo tudi drugi ude-, leženci izobraževanja, ki so biii pri opravljanju izpita, ki obsega več predmetov, negativno ocenjeni iz posameznih predmetov.
28.	člen
Pri izpitih preverja in ocenjuje znanje izpitna komisija, kadar se izpit ne opravlja pred izpitno komisijo, pa posamezen izpraševalec.
Pred izpitno komisijo se opravljajo sprejemni in diplomski izpiti, v srednjem izobraževanju pa tudi dopolnilni, naknadni, diferencialni in popravni izpiti.
Pred izpitno komisijo se opravljajo tudi predmetni izpiti pri tretjem in nadaljnjih opravljanjih istega izpita; lahko pa že pri drugem opravljanju istega izpita, če to zahteva kandidat ali izpraševalec.
Pred izpitno komisijo se lahko opravljajo tudi drugi izpiti.v visokem izobraževanju, v izobraževanju za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe ter v usposabljanju z delom v skladu s statutom izobraževalne organizacija oziroma s samoupravnim splošnim aktom druge organizacije, ki izvaja tako izobraževanje.
29.	člen
Izpitna komisija ima predsednika komisije in dva člana, ki jih imenuje organ izobraževalne oziroma druge organizacije, določen z njenim statutom oziroma samoupravnim splošnim aktom.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka določajo sestavo komisije za opravljanje sprejemnega izpita uporabniki in izvajalci v posebni izobraževalni skupnosti v skladu z zakonom. ,
30.	člen
Udeleženci izobraževanja opravljajo dopolnilne, naknadne, predmetne, diplomske in popravne izpite v izobraževalni organizaciji, v kateri so vpisani.
Udeleženci izobraževanja in drugi občani opravljajo izpite, s katerimi se preverja in ocenjuje znanje, pridobljeno 5 samoizobraževanjem, v organizaciji, kjer so se k izpitu prijavili.
Sprejemne izpite opravljajo kandidati pri organi' zaciji, ki izvaja vzgojnoizobraževalni program, v katerega se želijo vključiti.
Diferencialne izpite opravljajo kandidati v organizaciji, ki izvaja smer izobraževanja, v katero želi kandidat prestopiti, oziroma v organizaciji, ki izvaja izobraževanje po programu, iz katerega želi kandidat pridobiti strokovno izobrazbo.
v •	31. člen	.
Izpiti se v skladu s tem pravilnikom lahko opravljajo večkrat.
Učenci lahko opravljajo đo konca tekočega šolskega leta popravne, dopolnilne in naknadne izpite iz posameznega predmeta največ dvakrat.
Komur je prenehal status učenca oziroma študenta, lahko opravlja izpite po tem pravilniku kot občan, ki si znanje pridobiva s samoizobrgževanjem.
Izobraževalna organizacija s statutom določi pogoje in roke za večkratno opravljanje istega izpita.
32.	člen
Pri izpitih se preverja in ocenjuje znanje z različnimi načini preverjanja in ocenjevanja znanja. Bri Ponovnem opravljanju istega izpita se znanje ne more Preverjati samo pisno.
33.	člen
Roke za opravljanje izpitov določi izobraževalna organizacija z letnim delovnim načrtom v skladu z Vzgojnoizobraževalnim programom in statutom (v na-daljnjcm besedilu: redni roki). Pri tem naj omogoča kandidatom pod pogoji, ki jih določa statut, opravljati:
—	predmetne izpite v visokem izobraževanju naj-Oionj enkrat mesečno, v srednjem izobraževanju pa Najmanj enkrat v posameznem ocenjevalnem obdobju;
•—popravne, dopolnilne in . naknadne izpite naj-rnanj v dveh rokih in sicer v desetih dneh po koncu Pouka v šolskem letu ter med 20. in 31. avgustom;
sprejemne izpite najmanj med 20. in 30. ju-Pijem ter 20. avgustom in potekom roka za vpis;
—	diferencialne in diplomske izpite najmanj v reh rokih in sicer v juniju, med 20. avgustom in po-ekom roka za vpis ter v polletnih počitnicah.
Roke za opravljanje popravnih izpitov iz drugega ostavka 27. člena tega pravilnika določa izobraže-^lna organizacija tako, da lahko udeleženci izobraževanja opravljajo tak popravni izpit najprej po dneh in najkasneje v 30 dneh po opravljanju izpi-’ Pri katerem so bili negativno ocenjeni iz posamez-ega Predmeta.
34.	člen
Udeleženec izobraževanja, ki ne pride k izpitu ali Izpitom odstopi iz opravičenih razlogov, lahko avlja izpit v izrednem ali naslednjem rednem ro-žev *Zredni rok določi na prošnjo udeleženca izobra-ko an3a izpraševalec, pri izpitih, ki se opravljajo pred
lsijo, pa predsednik izpitne komisije.
35.	člen
tra. ^sstavo in način dela izpitnih komisij, potek in naj 11'l.e Posameznih izpitov, način določanja tem, oPr^ izdelkov oziroma vprašanj ter pogoje in roke za orngV3ianie izpitov podrobneje uredijo izobraževalne viipikZaC^e S si'ai;ui:orn v skladu z zakonom, tem pra-oui in vzgojnoizobraževalnim programom.
IM' OPREMLJANJE REZULTATOV PREVERJANJA
cENJEVANJA znanja ter napredovanje IN USMERJANJE
36.	člen .
konCll raževalna organizacija stalno, najmanj pa ob SUaij2j VsakeSa ocenjevalnega obdobja, ugotavlja in bosti fa dosežene uspehe pri izpolnjevanju obvez-p0 vzgojnoizobraževalnem programu oziroma
po posameznih predmetih za posamezne učence oziroma študente, letnike, oddelke in učne skupine.
Uspehe v posameznem ocenjevalnem obdobju analizira tudi zbor učencev oddelka oziroma zbor študentov letnika.
Na podlagi celovite presoje uspešnosti, razvoja in napredka učenca oziroma študenta razrednik, učiteljski zbor oddelka oziroma drugi ustrezni strokovni organi izobraževalne organizacije svetujejo učencu oziroma študentu:
—	pri napredovanju po vzgojnoizobraževalnem programu, zlasti še pri vključevanju v izbirni del programa,
—	pri preusmeritvi v drug program oziroma drugo smer izobraževanja,
—	pri vključevanju v delo in usposabljanje z delom oziroma v nadaljnje izobraževanje.
37.	člen
Učenec oziroma študent, ki izpolni vse obveznosti iz posameznega letnika, določene z vzgojnoizobraževalnim programom, napreduje v naslednji letnik.
Učenec oziroma študent, ki obveznosti iz prejšnjega odstavka ne izpolni do konca pouka v šolskem letu, lahko izpolni te obveznosti do konca šolskega leta z opravljanjem ustreznih izpitov v skladu s tem pravilnikom.
Izjemoma lahko napreduje v naslednji letnik tudi učenec oziroma študent, ki zaradi bolezni in drugih utemeljenih razlogov ni izpolnil obveznosti iz posameznega letnika, pod pogoji, ki jih v skladu s statutom določi izobraževalna organizacija, s tem, da mora neizpolnjene obveznosti naknadno izpolniti.
38.	člen
Izobraževalna organizacija omogoči učencu oziroma študentu, ki dosega nadpoprečne uspehe, dh tudi z- opravljanjem predmetnih izpitov v enem šolskem letu izpolni obveznosti pri enem ali več predmetih iz več letnikov oziroma pri vseh predmetih,iz dveh letnikov.
Učencu oziroma študentu, za katerega izobraževalna organizacija oceni, da bi lahko na podlagi pridobljenega znanja in razvitih sposobnosti uspešno obvladoval vsebine in izpolnjeval druge obveznosti po programu za višji letnik, se lahko izjemoma ompgoči, da med šolskim letom napreduje v višji letnik brez posebnega preverjanja in ocenjevanja znanja.
O napredovanju po prvem in drugem odstavku tega člena odloča učiteljski zbor ali drug ustrezen strokovni organ izobraževalne organizacije, določen z njenim statutom.
Pi’edlog za hitrejše napredovanje učenca oziroma študenta lahko da učenec oziroma študent sam, razrednik, predstojnik študijske oziroma pedagoško znanstvene enote, razredni učiteljski zbor ter zbor učencev oddelka oziroma zbor študentov letnika.
Pogoje, način in postopek za hitrejše napredovanje učencev oziroma študentov po programu podrobneje uredi izobraževalna organizacija s statutom.
39.	člen
Na koncu posameznega ocenjevalnega obdobja izobraževalna organizacija presoja, v koliki meri razvoj in napredek učenca oziroma študenta ustreza zahtevnosti programa oziroma smeri izobraževanja, v kateri se izobražuje. Če pri tem izobraževalna organizacija
ocani, da učenec ežirnma študent ne bi mogel uspešno izpolnjevati obveznosti v posameznem letniku ali da bi lahko uspešno izpolnjeval obveznosti v zahtevnejšem programu oziroma smeri izobraževanja, mu svetuje in. omogoči, da med šolskim letom prestopi v manj zahteven oziroma zahtevnejši program oziroma smer izobraževanja.
40.	člen
2a učenca oziroma študenta, ki ne izpolni obveznosti za napredovanje po programu oziroma smeri izobraževanja, izobraževalna organizacija ugotovi, ali izpolnjuje pogoje za nadaljevanje izobraževanja v višjem letniku drugega programa oziroma smeri izobraževanja ter mu svetuje, da prestopi. Učencu oziroma Študentu, ki želi ponavljati letnik, svetuje, da ponavlja letnik v tistem programu oziroma smeri, v kateri bo lahko uspešno izpolnjeval obveznosti.
41.	člen
Za učenca oziroma študenta, ki ne nadaljuje izobraževanja, izobraževalna organizacija ugotovi, na katerih področjih dela bi lahko uspešno delal ter mu svetuje in pomaga pri vključitvi v ustrezno delo oziroma v ustrezen program za usposabljanje.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
42.	člen
Ta pravilnik se začne uporabljati v šolskem letu 1981/82.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se za preverjanje In ocenjevanje znanja učencev oziroma študentov, ki se po 222. členu zakona o usmerjenem izobraževanju lahko izobražujejo po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, ne uporabljajo določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na obveščanje staršev učencev o doseženem uspehu (drugi odstavek
14.	člena), na ugovor zoper ocene vpisane v indeks (15. člen), na diplomski izpit (26. člen), na sestavo in imenovanje izpitne komisije za opravljanje sprejemnega izpita (29. člen) ter določbe 36. do 41. člena tega pravilnika; za te učence oziroma študente se uporabljajo ustrezne določbe zakona o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij (Uradni list SRS, ,št. 26/70), zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, Št. 18/67, 20/70, 31'72 in 18/74), Zakona o organizacijah za izobraževanje odraslih (Uradni list SRS, št. 16/77) in zakona o visokem Šolstvu (Uradni list SRS, št. 13/75) ter pravilnika o ocenjevanju učencev v osnovnih in srednjih Šolah (Uradni list SRS, Št. 21/75) in pravilnika o izpitih V osnovnih in srednjih šolah (Uradni list SRS, Št. 4/75).
43.	člen
Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na načela, oblike in načine preverjanja in ocenjevanja znanja učencev oziroma študentov in drugih udeležencev izobraževanja, se primemo uporabljajo tudi za preverjanje in ocenjevanje znanja občanov, ki so si znanje pridobili s samoizobraževanjem, in za udeležence izo- . btaževanja ob delu.
44.	Člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po Objavi v Uradnem listu SRŠ.
St. 61-101/80
Ljubljana, dne 7. januarja 1981.
Predsednica
Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo
Majda PoljanSek 1. r.
266.
Na podlagi 1Ć8. člena zakona 6 usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80) izdaja Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo
PRAVILNIK
o pedagoški dokumentaciji in evidencah v usmerjenem izobraževanju
1.	člen
Izobraževalne organizacije, ki izvajajo vzgojne* izobraževalne programe v usmerjenem izobraževanju, poleg dokumentacije in evidence, določene S posebnimi predpisi in samoupravnimi splošnimi akti, vodijo še dokumentacijo in evidence, ki so predpisane s tem pravilnikom.
2.	člen
Ta pravilnik določa dokumentacijo in evidence, ki jih vodijo izobraževalne organizacije o:
—	učencih oziroma študentih, drugih udeležencih izobraževanja ter o občanih, ki opravljajo preizkus znanja, pridobljenega š samoizobraževanjem;
—	vzgojnoizobraževalnem in drugem delu, ki j* povezano z vzgojnoizobraževalnim delom;
—	dokumentih o dokončanju izobraževanja oziroma usposabljanja z delom.
3.	člen
Izobraževalne organizacije vodijo naslednje evidence in dokumentacijo:
1.	evidenco prijavljenih kandidatov za vpis,
2.	osebni list, ki se vodi za vsakega udeleženca izobraževanja od vključitve v izobraževanje po programu do končanja izobraževanja oziroma do izpis®’
3.	matično knjigo, ki obsega splošne podatke 0 udeležencih izobraževanja, o poteku njihovega iz°' braževanja od vključitve v izobraževanje po programu do končanja izobraževanja oziroma do izpisa,
4.	evidenco o občanih, ki opravljajo preizkus znanj^, pridobljenega s samoizobraževanjem,
5.	zapisnik o izpitu, s katerim se evidentira pri' java k izpitu, potek izpita in dosežena Ocena;
6.	evidenco izdanih dokumentov o končanem braževanju.
4.,	člen
Poleg dokumentacije iz prejšnjega člena vodij® srednje šole še naslednjo dokumentacijo:
1.	dnevnik dela za vsak oddelek oziroma letni’1 vsako šolsko leto posebej; v dnevniku se evidentiraj osnovni podatki o oddelku oziroma letniku, o ijenem vzgojnoizobraževalnem in drugem delu ter , sodelovanju udeležencev izobraževanja pri tem ' sestavni del dnevnika je tudi evidenca o opravljeh® praktičnem pouku, proizvodnem delu oziroma deim . praksi;
2.	letno pripravo na vzgojnoizobraževaln« . ki jo v skladu s predmetnikom in učnim načrtom P
pravi delavec za predmet, ki ga poučuje;
3. evidenco ocen, doseženih pri sprotnem Preve[j1 janju in ocenjevanju znanja učencev iz poš*n'9?®jj! predmetov’, predmetnih področii in drugih učnega načrta (redovalnica); redova'nica se 114<4 za udeležence izobraževanja ob delu, pri katerih
preverja in ocenjuje znanje samo z izpiti, ter za občane, ki opravljajo preizkus znanja, pridobljenega s samoizobraževanjem;
4.	telesnovzgojni karton, ki se vodi za vsakega učenca, ki se izobražuje pred vstopom v delo; vanj se vpisujejo motorične in morfološke značilnosti učenca;
5.	pripravo na vzgojnoizobraževalno delo, s katero se vsak delavec sproti pripravlja na opravljanje vzgojnoizobraževalnega dela;
6.	zapisnike o sejah učiteljskega zbora oddelka in učiteljskega zbora šole.
'* t	5. člen
Izobraževalne organizacije v visokem izobraževanju po predhodni uskladitvi v univerzi določijo s samoupravnim splošnim aktom, katere evidence in dokumentacijo iz prejšnjega člena vodijo in na kakšen način.
6.	člen
O doseženih rezultatih izobraževanja po posameznih predmetih, predmetnih področjih oziroma drugih sestavinah učnega načrta ter, o poteku izobraževanja se za posameznega udeleženca izobraževanja oziroma občana, ki opravlja preizkus znanja, pridobljenega s samoizobraževanjem, izda in vodi indeks.
Udeleženci izobraževanja oziroma občani, ki op-ravljajo preizkus znanja, pridobljenega s samoizobraževanjem, imajo lahko le en indeks za srednje izobraževanje in en indeks za visoko izobraževanje, indeks izda izobraževalna organizacija, ki je prva vpisala udeleženca v začetni letnik v srednjem oziro-
visokem izobraževanju.
V indeks vpisujejo podatke vse izobraževalne 0rganizacije, na katerih se udeleženec izobražuje. V 1ndeks se vpisujejo tudi podatki o preverjanju znanja, doseženega s samoizobraževanjem. Občanu, ki še nima indeksa, pa opravlja preizkus znanja, pridob-Jenega s samoizobraževanjem, izda indeks izobra-Ovalna organizacija, ki ga je prva vpisala v eviden-00 o občanih iz četrte točke 3. člena tega pravilnika.
Podatki v indeksu se morajo ujemati s podatki v uftreznih evidencah in dokumentaciji iz tega pra-vilnika,
V	indeksu se evidentira tudi vsakokratno prvo preverjanje znanja, pridobljenega s samoizobraževanjem.
7.	člen
Po uspešno končanem izobraževanju po določenem vzgojnoizobraževalnem programu za pridobitev strokovne izobrazbe oziroma po programu Za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe, ki omogoča pridobiti naslov specialist, izda izobraževalna organizacija diplomo.
V	diplomi se navede v vzgoj noizobražeValni program oziroma smer izobraževanja ter vrsta ih Stopnja strokovne izobrazbe, lahko pa tudi StrokOVIil naslov oziroma poklic.
V	diplomi, ki jo dobi udeleženec izobraževanja po uspešno končanem programu za izpopolnjevanje, ki omogoča pridobiti naslov specialist, se navede vrsta specializacije.
8.	člen
Izobraževalne organizacije, ki izvajajo programe za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe oz. programe za usposabljanje, izdajajo potrdila 0 uspešno končanem izpopolnjevanju strokovne izobrazbe oziroma potrdilo o uspešno končanem usposabljanju. V potrdilu o uspešno končanem izpopolnjevanju strokovne izobrazbe se navedeta naziv programa in trajanje izobraževanja, lahko pa tudi dela in naloge, za katere se je udeleženec izobraževanja usposobil.
V	potrdilu o uspešno končanem usposabljanju se navede vrsta znanj, ki jih je udeleženec izobraževanja pridobil s tem usposabljanjem, oziroma dela in naloge, za katere se je usposobil!
9.	člen
Diplome so javne listine.
Javne listine so tudi potrdila o izpopolnjevanju in usposabljanju z delom, ko se je to izpopolnjevanje oziroma usposabljanje izvajalo po programih, sprejetih v posebnih izobraževalnih skupnostih ali ko se je izvajalo po programih, h katerim je dala soglasje ustrezna izobraževalna skupnost.
10.	člen
V indeks se vpisujejo:
, podatki o udeležencu oziroma občanu in o šoli r 0 vzgojnoizobraževalnem programu;
■— ocene, ki so jih učenci dosegli iz posameznih edmetov, predmetnih področij in drugih sestavin nlru a na^rta °b koncu pouka v šolskem letu, ter J hov splošni učni uspeh;
de Pozivne ocene, ki so jih učenci Oziroma žtu--ti dosegli pri izpitih, za študente pa lahko tudi dru'tiVne ocene, ki so jih dosegli pri kolokvijih in p-gdi oblikah preverjanja in ocenjevanja znanja pri a^eznih predmetih, predmetnih področjih iti dru-sestavinah učnega načrta;
Pozitivne ocene, ki so jih dosegli udeleženci v Po razevaniu po programih za izpopolnjevanje ali žr, Pr°gramih za usposabljanje, sprejetih v izobra-alnih skupnostih;
Prev" P°z*tivne ocene, ki so jih dosegli občani pri žev er^aniu znanja, pridobljenega s samoizobra-ar>jem;
Segar' 0cene’ ki so jih udeleženci izobraževanja do-1 Pri pouku fakultativnih predmetov oziroma
Pr'dmetnih področij.
Poleg indeksa, diplome in potrdila o končanem izpopolnjevanju oziroma potrdila o končanem usposabljanju izdajajo izobraževalne organizacije še naslednje dokumente:
1.	obvestilo o izpolnjevanju pogojev za vpis v začetni letnik izobraževanja;
2.	potrdilo o vpisu;
3.	obvestilo o izpolnjenih obveznostih iz posa-
meznega letnika, ki se izdaja ob koncu ocenjevalnih obdobij v srednjem izobraževanju, v visokem izobraževanju pa Obvestilo o opravljenih obveznostih iz programa;	•
4.	izpisnico, ki se izda udeležencu izobraževanja, ki je prekinil izobraževanje oziroma prestopil v drugo organizacijo;
5.	druga potrdila in izjave ter druge dokumente
na podlagi evidenc in dokumentacije iz tega pravilnika.	^	, ,
11.	člen	i
Matična knjiga, osebni list, evidenca o občanih, ki opravljajo preizkus znanja, pridobljenega s samoizobraževanjem, ter evidenca izdanih dokumentov o
končanem izobraževanju, izpopolnjevanju in usposabljanju imajo trajno vrednost.
Zapisnike o izpitih, dnevnik dela in evidenco ocen hranijo izobraževalne organizacije še najmanj dve leti po opravljenem izpitu oziroma po končanem letniku, telesnovzgojni karton pa hranijo še najmanj dve leti po tem, ko udeleženec konča izobraževanje ali se izpiše, če z drugimi predpisi ni drugače določeno.
Dokumentacijo iz prvega in drugega odstavka tega člena hranijo izobraževalne organizacije na način, določen s posebnimi predpisi.
Dokumenti, ki jih je kandidat predložil kot dokazila o izpolnjevanju pogojev za vključitev v izobraževanje, se vrnejo kandidatu takoj po vpisu.
12.	člen
Izdelki udeležencev izobraževanja, ki so nastali v zvezi s preverjanjem in ocenjevanjem znanja, se po opravljenem preverjanju in ocenitvi znanja vrnejo udeležencem izobraževanja. Izobraževalna organizacija lahko s samoupravnim splošnim aktom določi, da se taki izdelki ali njihove kopije hranijo in koliko časa.
Kopije magistrskih in doktorskih nalog se hranijo trajno.
13.	člen
Dokumenti, ki se izdajo v skladu s 6., 7. in 8. členom tega pravilnika, se izdajajo na obrazcih, ki imajo v podtonu grb SR Slovenije.
Vsebino in obliko evidenc in dokumentacije iz
3.	člena, prve, tretje in četrte točke 4. člena., 6., 7. in
8.	člena ter iz druge, tretje in četrte točke 10. člena tega pravilnika določi za srednje izobraževanje predsednik Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, za visoko izobraževanje pa obe univerzi v soglasju s predsednikom Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo.
Obrazce za dokumente, navedene v prvem in drugem odstavku tega člena, se sme prodajati le izobraževalnim in drugim organizacijam, ki v skladu z zakonom izvajajo programe, usmerjenega izobraževanja, ter za vzgojo in izobraževanje pristojnim upravnim organom.
14.	člen
Izobraževalne in druge organizacije morajo voditi evidence in dokumentacijo na način, ki zagotavlja zaščito pravic osebnosti udeleženca izobraževanja in varstvo poklicne skrivnosti ter omogoča vpogled v evidence in dokumentacijo udeležencem izobraževanja, staršem oziroma zakonitim skrbnikom mladoletnih udeležencev izobraževanja in za nadzor pristojnim upravnim organom in drugim pooblaščenim organizacijam, skupnostim in posameznikom.
Evidence in dokumentacije morajo biti vodene na način, ki zagotavlja vrednotenje dejavnosti izobraževalnih organizacij, zlasti še analizo učinkovitosti dela izobraževalne organizacije.	,
15.	člen
Izobraževalne organizacije enkrat letno izpolnijo in pošljejo organizacijsko poročilo po stanju na začetku šolskega leta.
Vsebino in obliko organizacijskega poročila predpiše predsednik Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
16.	člen
Evidence in dokumentacije, predpisane s tem pravilnikom, se uvajajo v skladu z roki, ki jih za uvajanje vzgojnoizobraževalnih programov določa 220. člen zakona o usmerjenem izobraževanju.
Dosedanjo dokumentacijo in evidenco, ki ustreza dokumentaciji in evidenci po tem pravilniku, vodijo in hranijo izobraževalne organizacije v skladu s tem pravilnikom.
17.	člen
Določbe tega pravilnika se primerno uporabljajo tudi za vodenje evidence in dokumentacije p udeležencih izobraževanja, o vzgojnoizobraževalnem delu in o preverjanju in ocenjevanju znanja v drugih organizacijah združenega dela, če take organizacije izvajajo vzgojnoizobraževalne programe, ki omogočajo udeležencem pridobiti dokument o uspešno končanem izobraževanju s splošno veljavnostjo.
Organizacije iz prejšnjega odstavka morajo voditi evidenco izdanih dokumentov o končanem izobraževanju, izpopolnjevanju oziroma usposabljanju.
18.	člen
Z uvajanjem evidenc in dokumentacije po tem pravilniku se preneha voditi evidence in dokumentacije, predpisane s pravilnikom o dokumentaciji v osnovnih in srednjih šolah (Uradni list SRS, št. 20/69 in št. 4/75), z zakonom o poklicnem izobraževanju in o urejanju učnih razmerij (Uradni list SRS, št. 26/70) in zakonom o organizacijah za izobraževanje odraslih (Uradni Ust SRS, št. 16/77).
19.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 61-89/80
Ljubljana, dne 7. januarja 1980.
Predsednica Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo Majda Poljanšek 1. r.
267.
Na podlagi 7. člena zakona o organizaciji in delovnem področju republiških upravnih organov (Uradni list SRS, št. 5/80) in tretjega odstavka 35. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 2/80) ter v skladu z zakonom o klasifikaciji dejavnosti (Uradni SFRJ, št. 6/76) in s samoupravnimi sporazumi o ustanovitvi posebnih izobraževalnih skupnosti, izdaja R®' publiški komite za vzgojo in izobraževanje ter t®' lesno kulturo
NAVODILO
o usmerjanju uporabnikov za združevanje v posebne izobraževalne skupnosti
1.	člen
Da bi se združevanje uporabnikov v posebne iz° braževalne skupnosti čimbolj približalo njihovim Pre^ težnim interesom, se s tem navodilom uporabniki us
merjajo v ustrezne posebne izobraževalne skupnosti glede na njihovo pretežno dejavnost in glede na delovna področja posameznih posebnih izobraževalnih skupnosti.
2.	člen
Uporabniki se glede na področje, panogo, skupino in podskupino svoje dejavnosti usmerjajo v skladu s prejšnjim členom v naslednje posebne izobraževalne skupnosti:
1.0130 Proizvodnja živilskih proizvodov
0131	Proizvodnja pijač
0132	Proizvodnja krmil
0133	Proizvodnja in predelava tobaka
0201	Kmetijska proizvodnja
0202	Kmetijske storitve
09017 Izdelava živilskih izdelkov v posebno izobraževalno skupnost za agroživilstvo
2.	0300 Gozdarstvo
v posebno izobraževalno skupnost za gozdarstvo
3.	0102 Pridobivanje premoga
0103	Predelava premoga
0104	Proizvodnja nafte in zemeljskega plina 0106 Proizvodnja železove rude
0108	Proizvodnja rude barvastih kovin 1105 Geološke raziskave
01111 Pridobivanje nekovinskih rudnin v posebno izobraževalno skupnost za rudarstvo ir> geologijo
4.0105 Proizvodnja naftnih derivatov
0111	Proizvodnja nekovin (brez 01111)
0112	Predelava nekovin
0118	Proizvodnja bazičnih kemičnih proizvodov
0119	Predelava kemičnih proizvodov 0129 Predelava kavčuka
09011	Izdelava nekovinskih predmetov
v posebno izobraževalno skupnost ža kemijo, far maci j o, gumar st vo in nekovine
5- 0107 Črna metalurgija
0109	Proizvodnja barvastih kovic
0110	Predelava barvastih kovin
0113	Kovinsko predelovalna dejavnos-
0114	Strojna industrija
0115	Proizvodnja prometnih sredstev
0139 Proizvodnja raznovrstnih izdelkov (brez 013901)
09012	Izdelava in popravilo kovinskih izdelkov v posebno izobraževalno skupnost za kovinar'-'-in metalurgijo
0101 Elektrogospodarstvo
0117 Proizvodnja el., strojev in aparatov
09013	Izdelava in popravilo elektrotehničnih izdelkov
v posebno izobraževalno skupnost za elektro stroko
0120	Proizvodnja kamna, gramoza in peska
0121	Proizvodnja gradbenega materiala °400 Vodno gospodarstvo
>	°501 Visoke gradnje
0502	Nizke gradnje in hidrogradnja
0503	Instalacijska in zaključna dela v gradbeništvu
J001 Urejanje naselij in prostora
002	Stanovanjska dejavnost
003	Komunalna dejavnost
i04 Projektiranje in sorodne tehnične storitve v Posebno izobraževalno skupnost za gradbeništvo
8.013901 Proizvodnja učil in telesnokulturnih rekvizitov
09014	Izdelava in popravilo predmetov iz lesa
0122	Proizvodnja žaganega lesa in plošč
0123	Proizvodnja končnih lesnih izdelkov
v posebno izobraževalno skupnost za lesarstvo
9.0124 Proizvodnja in predelava papirja 0134 Grafična dejavnost
v posebno izobraževalno skupnost tiska in papirja
10. 0125 Proizvodnja tekstilne preje in tkanin 0126 Proizvodnja gotovih tekstilnih proizvodov
09015	Izdelava in popravilo tekstilnih izdelkov 090202 Pranje, čiščenje in barvanje perila in oblačil
v posebno izobraževalno skupnost za tekstilno stroko
11.0127 Proizvodnja usnja in krzna
0128 Proizvodnja usnjene obutve in galanterije
09016	Izdelava in popravilo usnjenih in gumijastih izdelkov
09018 Izdelava in popravilo raznovrstnih proizvodov
v posebno izobraževalno skupnost za usnjarsko predelovalno stroko
12.	0601 Železniški promet
0604	Zračni promet
0605	Cestni promet 0608 Mestni promet
0607	Cevovodni promet
0608	Prekladalne storitve
0609	PTT storitve 0203 Ribištvo
0116	Ladjedelništvo
0602	Pomorski promet
0603	Rečni in jezerski promet
v posebno izobraževalno skupnost, prometa in zvez
13.	0701 Trgovina na drobno
0702	Trgovina na veliko
0703	Zunanja trgovina 1109 Poslovne storitve
1101	Bančništvo
1102	Premoženjsko in osebno zavarovanje
1103	Storitve na področju prometa
v posebno izobraževalno skupnost za blagovni in denarni promet
14.1401 Organi DPS
1402	Samoupravne interesne skupnosti
1403	Združenja OZD
1404	Družbenopolitične in družbene organizaciji in društva
v posebno izobraževalno skupnost za družboslovno usmeritev
15.	0801 Gostinstvo
0802 Turistično posredovanje
v posebno izobraževalno skupnost za gostinstvo in turizem
16.1301 Zdravstveno varstvo 1302 Socialno varstvo
v posebno izobraževalno skupnost za zdravstveno varstvo
17.1201 Izobraževanje
1204 Telesna kultura, šport in rekreacija
1106 Raziskovalno razvojno delo
1202 Znanstveno raziskovalna dejavnost
v posebno izobraževalno skupnost za pedagoško usmeritev
18.	1203 Kultura, umetnost ih informacije
v posebno izobraževalno skupnost za. kulturo
19.	Uporabniki iz področja obrti in osebnih storitev, ki niso obseženi v i. do 18. točki tega odstavka (področja 09 brez 09011, 09012, 09013, 09014, 09015, 09016, 09017, 090202), se vključujejo v posebno izobraževalno skupnost za gostinstvo, in turizem.
Uporabniki, ki kot delovni ljudje samostojno opravljajo dejavnost z delovnimi sredstvi v lastnini občanov, se vključujejo v tisto posebno izobraževalno skupnost, ki je ustrezna glede na dejavnost, ki jo opravljajo, v skladu z usmeritvijo po prejšnjem odstavku.
Delovni ljudje, ki z osebnim delom opravljajo poklicno dejavnost, se vključujejo v posebno izobraževalno skupnost za družboslovje.
3.	člen
Uporabniki se lahko s sklenitvijo samoupravnega sporazuma o ustanovitvi posebne izobraževalne skupnosti, oziroma s pristopom k takemu sporazumu, združijo z ustrezno posebno izobraževalno skupnostjo tudi ne glede na usmeritve iz. prejšnjega člena tega navodila.
4.	člen
To navodilo začne veljati osmi dan po objavi, v Uradnem listu SRS.
St. 025-1/81	.
Ljubljana,, dne 23. januarja 1981.
Predsednica Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo Majda Poljanšek 1. r
268.
Na podlagi drugega odstavka 137. člepa zakona o notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 28/80) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve
NAVODILO
It
o enotnih merilih za določanje vrednosti del in nalog občinskih upravnih organov za notranje zadeve, ki zaradi posebnih pogojev dela in odgovornosti niso • zajeta v vrednotenju zahtevnosti dela
I
Za določanje del in nalog občinskih upravnih organov za notranje zadeve, ki zaradi posebnih pogojev dela in odgovornosti niso zajeta v vrednotenju zahtevnosti dela, se uporabljajo naslednja enotna merila:
—	opravljanje inšpekcijskih ali nadzorstvenih nalog izven sedeža organa ne glede na delovni čas upravnega organa ali opravljanje takih nalog, vezanih z nevarnostjo za zdravje ali življenje;
—	opravljanje nalog v pogojih po prejšnji alihei pri nudenju strokovne pomoči dejavnikom družbene samozaščite;
—	opravljanje drugih nalog varnostnooperativ-nega pomena.
II
Delovna skupnost občinskega upravnega organa za notranje zadeve v ustreznih samoupravnih aktih o pridobivanju in razporejanju dohodka določi dela in naloge, ki imajo značaj, del in nalog v skladu s tem navodilom, v ustreznih samoupravnih aktih o delitvi sredstev za osebne dohodke pa določi način in postopek za neposredno vrednotenje takih del in nalog.
III
To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 01/1-S-010/6-78
Ljubljana, dne 23. januarja 1981.
Republiški sekretar za. notranje zadeve Tomaž Ertl 1. r.
269.
Delavci v združenem delu, drugi delovni ljudje in občani, samoupravno organizirani v skupnostih otroškega varstva v SR Sloveniji sklenejo na podlagi določb, 26. in 41, člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) ter pp poprejšnji uskladitvi elementov v skupščini Skupnosti otroškega 'varstva Slovenije
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih planov družbenega varstva otrok v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985
I.	SKUPNI- CILJI IN RAZVOJNE USMERITVE
. 1. člen
Delavci v združenem delu, drugi delovni ljudje in občani, samoupravno organizirani v skupnostih otroškega varstva v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: udeleženci sporazuma), s tem Sporazumom določamo skupne cilje, usmeritve in naloge v razvoju družbenega varstva otrok v republiki, medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pri uresničevanju zagotov-1 j enega obsega družbenega varstva otrok in z njim ovezanih solidarnostnih in vzajemnostnih nalog ter programa skupnih nalog družbenega varstva otrok v obdobju 1981—1985.
Uresničevanje teh. skupnih ciljev, usmeritev nalog bomo zagotavljali udeleženci sporazuma tako, da jih bomo upoštevali v svojih planskih dokumentih za naslednje srednjeročno obdobje.
2.	člen
Udeleženci sporazuma bomo v procesu samo-upravnega sporazumevanja o temeljih planov otroškega varstva v skupnostih socialnega varstva usklajeno izpeljali celostno družbeno skrb za otroka od rojstva do vstopa v osnovno šolo in to v povezanosti in medsebojni odvisnosti posameznih oblik družbenega varstva otrok. Pri tem bomo upoštevali potrebe in možnosti družbenoekonomskega in socialnega razvoja ožjih in širših družbenopolitičnih skupnosti, minimalne potrebe vseh otrok, posebne potrebe posameznih kategorij razvojno prizadetih otrok, potrebe zaposlenih staršev in družin, ki sami ne morejo zagotoviti socialne varnosti svojim otrokom.
3. člen
Upoštevaje doseženo stopnjo razvoja družbenega varstva , otrok in predvidene možnosti ter v skladu s sprejeto politiko družbenoekonomskega in socialnega razvoja republike pri načrtovanju razvoja družbene-nega varstva otrok se bomo udeleženci sporazuma zavzemali za uresničevanje prednostnih nalog tako, da bomo zagotovili:
—	varstvo materinstva in nego otroka neposredno ob rojstvu in po njem,
—	varstvo in vzgojo otrok v času, ko so njihovi starši na delu, ter razvoj racionalnejših oblik vzgoj-uovarstvenih dejavnosti, •
—	vsem otrokom minimalne vzgojne programe ta tako postopoma izenačevali njihove pogoje za razvoj in življenje,
—	predšolsko vzgojo in varstvo otrokom z mot-niami v telesnem in duševnem razvoju,
—	minimalno denarno pomoč za vzdrževanje otrok družinam, katerih dohodki na družinskega člana s° manjši od minimalnih življenjskih stroškov za otroka.
4.	člen
V občinskih skupnostih otroškega varstva bomo udeleženci v svobodni menjavi dela zagotovili uresničevanje celovitih potreb in interesov po vzgoji in varstvu predšolskih otrok ter socialni varnosti otrok. ■^ri tem bomo upoštevali vrsto, količino in kakovost storitev ter s tem povezane* potrebne zmogljivosti Vz§ojnovarstvenih organizacij in dohodkovne pogoje družine. Pri določanju programov bomo upoštevali tadi naloge in pravice ter obveznosti, ki jih imamo pri Uresničevanju zagotovljenega obsega pravic in s so-taarnostjo na republiški ravni, ter pri zagotavljanju drugih pravic družbenega varstva otrok, ki so. škup-nega pomena.
5.	člen
„ Pri načrtovanju razvoja vzgoje in varstva pred-taskih otrok bomo v občinskih skupnostih otroškega Carstva upoštevali program storitev, vrsto, obseg in tahtevnost vzgojnovarstvenega in drugega dela. S sa-dupravnimi sporazumi o svobodni menjavi dela za d dobje od leta 1981 do 1985 leta bomo določili tudi ^trezne minimalne normative in standarde. Za to dobje se bomo sporazumeli o merilih in o načinu Pdrabe elementov za oblikovanje cene storitev.
v občini, kjer delajo.ti delavci. Pri tem bomo upoštevali število delavcev, ugotovljeno na podlagi kadrovskih normativov za posamezno dejavnost,
—	materialne stroške, določene na podlagi sprejetih normativov in odvisne od gibanja cen na drobno,
—	sredstva za zakonske in samoupravne obveznosti,
—	sredstva amortizacije v minimalhi, z zakonom predpisani višini.
8.	člen
Cene storitev, oblikovane na način, kot ga določa
7.	člen tega sporazuma, veljajo le za storitve, opravljene v planiranem obsegu in ob spoštovanju vseh dogovorjenih obveznosti ter doseganju prednostnih nalog in s tem povezanih pričakovanih rezultatov.
Odvisnost cene storitev od navedenih meril in njihovo uporabo v, posameznih vzgojnovarstvenih organizacijah določamo udeleženci v samoupravnih sporazumih o temeljih planov in s samoupravnimi sporazumi o svobodni menjavi dela z vzgojnovarstvenimi organizacijami.
9.	člen
O merilih za oblikovanje in vrednotenje vzgojnovarstvenih storitev, ki so skupnega pomena za vso republiko, in pri uresničevanju svobodne menjave dela z organizacijami, ki opravljajo te storitve, se pod-* pisniki sporazumemo v Skupnosti otroškega varstva Slovenije. Pri tem določamo kot . storitve skupnega pomena:
a.	predšolsko vzgojo in varstvo otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju v zavodih za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju,
b.	v skladu z zakonom, predšolsko vzgojo in varstvo na območjih, kjer živijo pripadniki slovenskega naroda in pripadniki italijanske. narodnosti ter pripadniki slovenskega naroda in pripadniki madžarske narodnosti,
c.	predšolsko vzgojo otrok, ki so ha zdravljenju v Kliničnem centru v Ljubljani,
d.	predšolsko vzgojo otrok slovenskih delavcev, ki so na začasnem delu v tujini,
• e. predšolsko vzgojo otrok slovenskih manjšin, ki živijo v Avstriji in v Italiji,
f. predšolsko vzgojo in varstvo otrok Romov.
6.	člen
ho ^porahniki družbenega varstva otrok, samouprav-st 0rSanizirani v občinski skupnosti otroškega var-0	> bomo z vzgojnovarstvenimi organizacijami, ki
j^^tajajo vzgojnovarstvene storitve za potrebe upo-Sv	občine, sklenili samoupravne sporazume o
Sr)or°dni menjavi dela za obdobje 1981—1985. V teh Čjjj burnih bomo podrobneje in konkretneje dolo-°bveznosti in pravice izvajalcev v posamezni
V2ErU OSU in PravlCe taovarstveni organizaciji.
7.	člen
ott.okvrednotenju programov družbenega varstva Pri oblikovanju cen bomo podpisniki spo-a Po dogovoru uporabljali naslednje kalkula-
Qe elemente:
Orga osebne dohodke delavcev v vzgojnovarstvenih 0(jVj željah ter sredstva za skupno porabo, ki bodo °d višine in njihove rasti v združenem delu
10.	člen
Svobodno menjavo dela z organizacijami, ki opravljajo storitve' skupnega pomena, bomo uporabniki uresničevali na podlagi normativov in standardov, ki jih bomo v Skupnosti otroškega varstva Slovenije določili s samoupravnimi sporazumi o . svobodni menjavi dela. V samoupravnih sporazumih o svobodni menjavi dela bomo določili tudi obseg teh storitev in strukturo njihovih cen.
II.	ZAGOTOVLJENI PROGRAM IN SOLIDARNOSTNE NALOGE
11.	člen
Delavci v združenem delu, drugi delovni ljudje ter občani s stalnim prebivališčem na območju SR Slovenije imamo pravico do družbenega varstva otrok najmanj v obsegu, ki ga določajo zakon o vzgoji in varstvu predšolskih otrok, zakon' o družbenem varstvu
otrok in drugi zakoni ter ta samoupravni sporazum. S tern samoupravnim sporazumom udeleženci enotno določamo za vso republiko:
—	podrobnejši obseg pravic,
—	normative m standarde za določitev obsega in vrste storitev zagotovljenega programa, ki so sestavni del tega sporazuma,
—	medsebojne pravice in odgovornosti pri zagotavljanju materialnih podlag za te pravice v zvezi z uresničevanjem medsebojnih solidarnostnih obveznosti.
12.	člen
Delavci v združenem delu, drugi delovni ljudje in občani s tem sporazumom solidarnostno zagotavljamo za obdobje od leta 1981—1985:
—	vzgojni program, ki obsega pripravo otrok na osnovno šolo v letu pred vstopom v šolo — mala šola v obsegu 120 ur,
—	vzgojo in varstvo otrok 'z motnjami v telesnem in duševnem razvoju,
—	minimalni obseg denarnih pomoči.
13.	člen
Enota storitve za zagotovljeni vzgojni program, ki obsega pripravo otrok na šolo v letu pred vstopom v šolo (mala šola) ter vzgojo in varstvo otrok z motnjami v telesnem. in duševnem razvoju, je oddelek. Na podlagi enote storitve in števila otrok po veljavnem zakonu in drugih elementov, je določena cena . storitve zagotovljenega programa.
14.	člen
S tem samoupravnim sporazumom se skupnosti otroškega varstva zavezujejo, da bodo ovrednotile zagotovljeni program po naslednjih dogovorjenih merilih:
1.	Program male šole
1.1.	Enota storitve je oddelek s 24 otroki, kot to
določa zakon. f	. i
1.2.	Obseg storitve je 120 ur neposrednega vzgojnega dela.
1.3.	Kalkulativni elementi:
—	1,155 osebnega dohodka vzgojiteljice,
—	povprečni mesečni osebni dohodek na PND 5.300 din ter faktor 2,13 (srednja izobrazba),
—	del dohodka za sklad skupne porabe v sorazmernem deležu: regres za prehrano med delom mesečno 445 din, ter regres za letni dopust 2.500 din bruto letno v odvisnosti od dohodkovnih možnosti združenega dela,
—	materialni stroški v višini 10 °/o od stroška za vzgojno delo,
7 — amortizacija po minimalnih stopnjah za opremo in prostore.
1.4.	Struktura cene na enoto storitve:
—	dohodek 87,3 °/o,
—	materialni stroški 8,7 “/o,
—- amortizacija 4°/o.
1.5.	Stroškovna cena na enoto storitve je 15.800
din.
2.	Program vzgoje in varstva otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju
2.1.	Enote storitve so:
—	razvojni oddelek s 5—8 otroku
—	razvojni oddelek s 3—4 otroki, (praviloma s težjimi kombiniranimi motnjami na podlagi ugotovitve strokovnega teama, ki je pregledal otroka),
—	otrok, ki je vključen v redni oddelek, poleg tega pa ga ustrezni strokovni delavci .individualno usposabljajo.
2.2.	Čas poslovanja razvojnega oddelka: celo leto po 5 dni na teden in po 10 ur na dan.
2.3.	Kadrovski normativ:
A.	Oddelek s 5—8 otroki:
—	specialni pedagog,
—	1 varuh,
—	0,6 strokovnega delavca.
B.	Oddelek s 3—4 otroki:
—	1 specialni pedagog,
—	0,6 delavca, ki z ozirom na vrsto in stopnjo motnje lahko sodeluje s specialnim pedagogom,
—	0,6 strokovnega delavca.
2.4.	Poprečni mesečni bruto osebni dohodek na PND 5,300 din.
2.5.	Količniki PND:
—	specialni pedagog 2,5,
—	varuh 1,81,
—	strokovni delavci 3,13.
2.6.	Del dohodka za SSP: regres za prehrano med delom 445 din mesečno in za letni dopust 2.500 din bruto, v odvisnosti od dohodkovnih možnosti združenega dela.
2.7.	Struktura cene oddelka:.
—	dohodek 84 %,
—	materialni stroški 12%,
—	amortizacija 4%.
2.8.	Letna stroškovna cena za enoto storitve:
—	za oddelek s 5—8 otroki: 491.403 din,
—	za oddelek s 3—4 otroki: 433.068 din,
—	za otroka, ki je vključen v redni oddelek, po' leg tega pa ga ustrezni strokovni delavci posebej usposabljajo in skrbijo za njegov razvoj: 61.425 din (to je 1/8 cene oddelka s 5—8 otroki).
3.	Program minimalnih denarnih pomoči:
3.1.	minimalna denarna pomoč v višini 400 din mesečno na otroka delavca ob pogoju da znaša dohodek 3.300 din na družinskega člana na mesec,
3.2.	minimalna denarna pomoč v višini 250 din na mesec na otroka kmeta ali otroka druge družine, ki je pomoči nujno potrebna,
3.3.	povečana denarna pomoč za otroke, ki imai0 samo enega hranilca, v višini 110 din na otroka na mesec,
3.4.	povečana denarna pomoč za otroke, ki so težje telesno ali duševno prizadeti, v višini 250 din na otroka na mesec.
Občinske skupnosti otroškega varstva se zavezujejo, da bodo izvedle zagotovljeni program minimalnih denarnih pomoči tako, da bo zagotovljena pravica do minimalne denarne pomoči za vzdrževanje otrok družinam, katerih mesečni dohodki na družinskega člana so manjši od minimalnih življenjskih stroškov na otroka na mesec.
15.	člen
Ovrednoteni programi iz zagotovljenega obsega pravic v vseh občinskih skupnostih otroškega varstva v SR Sloveniji bodo znašali:
						v 000 din
	1981	1982	1983	1984	1985	Skupaj 1981—1985
— vzgojni program za pripravo otrok na osnovno šolo — mala šola	20.714	20.942	21.172	21.405	21.641	105.874
— vzgoja in varstvo otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju	23.535	23.794	24.056	2 4.320	24.588	120.293
— minimalni obseg denarnih pomoči	1,631.695	1,631.695	1,631.695	1,631.695	1,631.695	8,158.475
Skupaj	1,675.944	1,676.431	1,676.923	1,677.420	1,670.924	8,384.642
Skupna sredstva, potrebna za zagotovljeni obseg Pravic vzgoje in varstva iz prejšnjega odstavka tega člena bomo združevali v občinskih skupnostih otroškega varstva. Subjekti solidarnosti bodo ugotovljeni ha podlagi ovrednotenega zagotovljenega programa
in po enotni dohodkov po	obračunski prispevni domicilnem načelu:	stopnji od osebnih
	Vrednost ZP	Obrač.
Leta	vzgoje in varstva v 000 din	prispevna stopnja v •/•
1981	44.249	0,039
1982	44.736	0,038
1983	45.228	0,037
1984	45.725	0,037
1985	46.229	0,036
Skupna sredstva, potrebna za zagotovljeni obseg h^inimalnih denarnih pomoči iz prvega odstavka tega lena bomo združevali v občinskih skupnostih otro-skega varstva. Subjekti solidarnosti bodo ugotovljeni na Podlagi ovrednotenega zagotovljenega programa h Po enotni obračunski prispevni stopnji od osebnih °hodkov po načelu delovnega mesta:
Vrednost ZP	Obrač.
Leta minimalnih denarnih prispevna pomoči v OOO din stopnja v °/f
1981	1,631.695	1,44
1982	1,631.695	1,40
1983	1,631.695	1,36
1984	1,631.695	1,31
1985	1,631.695	1,28
pra ®^uPna sredstva, potrebna za zagotovljeni obseg ha V-C Vzgoie in varstva in drugega odstavka tega čle-Zn' -lzrazGne2a v nominalni vrednosti za leto 1981, hgot^0	din. Subjekti solidarnosti bodo
gQ, ovijeni na podlagi nominalno ovrednotenega za-Sp 0viienega programa in po enotni obračunski pri-hač r** stopnji od osebnih dohodkov po domicilnem 6 u; le-ta znaša za leto 1981 0,040 °/o.
thitl^uPha sredstva, potrebna za zagotovljeni obseg člena alnih. denarnih Pomoči iz drugega odstavka tega 2haša’- 1Zražena v nominalni vrednosti za leto 1981, hgoto^r	tisoč din. Subjekti solidarnosti bodo
Sotovr^eni na P°dlagi nominalno ovrednotenega za-Sp6Vn?eriega programa in po enotni obračunski pri-lovpg1 stoPnji od osebnih dohodkov po načelu de-ga mesta; le-ta znaša za 1981 1,45 Vo.
Občinske
16.	člen
hitni	skupnosti otroškega varstva, ki z zbra-
Od	po hhotni obračunski prispevni stopnji
nih dohodkov v občini ne morejo zagotoviti
zakonsko zagotovljenih pravic po merilih iz 14. člena tega sporazuma, bodo prejemale del potrebnih sredstev iz solidarnostnih sredstev.
Solidarnostna sredstva iz prvega odstavka tega člena združujejo v skupnosti otroškega varstva Slovenije tiste občinske skupnosti otroškega varstva, ki po poprečni obračunski prispevni stopnji od osebnih dohodkov združijo več sredstev, kot je potrebno na njihovem območju za uresničitev zagotovljenega programa.
Solidarnostna sredstva za zagotovljeni program vzgoje in varstva prejmejo tiste občinske skupnosti otroškega varstva:
—	ki po dogovorjenih merilih v posameznem letu ne morejo s svojimi sredstvi zagotoviti 90 °/o vrednosti z zakonom zagotovljenega programa;
—	če je družbeni proizvod na prebivalca v občini nižji od 80 °/o družbenega proizvoda na prebivalca v republiki,
—	če je odstotek vključenih predšolskih otrok v WO nižji od republiškega poprečja.
Solidarnostna sredstva za zagotovljeni minimalni obseg denarnih pomoči prejmejo tiste skupnosti otroškega varstva:
—	ki po poprečni prispevni stopnji zberejo manj sredstev, kot znaša'90 °/o zagotovljenega programa,
—	če je družbeni proizvod na prebivalca nižji od 80°/o družbenega proizvoda na prebivalca v republiki.'
17.	člen
Občinske skupnosti otroškega varstva- bodo v obdobju 1981—1985 med letom združevale oziroma prejemale solidarnostna sredstva v akontacijskih zneskih na podlagi planiranega zagotovljenega obsega pravic, kar je razvidno iz priloge 1 in 2 tega sporazuma. Dokončne zneske, ki pomenijo pravico ali obveznost posamezne občine, bomo ugotovili ob koncu koledarskega leta na podlagi:
—	dejansko ugotovljenih dohodkov občinskih skupnosti otroškega varstva v SR Sloveniji na podlagi gibanja ustvarjenega dohodka v občinah,
—	poročila o izpolnitvi zagotovljenega programa,
—	uresničevanja drugih pogojev, povezanih z uveljavljanjem zagotovljenega programa.
Podpisniki sporazuma tudi soglašamo, da so občinske skupnosti otroškega varstva upravičene prejemati solidarnostna sredstva le:
—	če program zagotovljenih pravic upošteva normative in standarde in če je ovrednoten s cenami iz tega sporazuma,
—	če so sredstva namensko uporabljena za uresničevanje pravic iz programa, zagotovljenega z zakoni.
18.	člen
•predmet solidarnosti n4so storitve, ki jih v posamezni oocini opiavijo v večjem obsegu, kot to predvidevam merila iz 1-4. člena tega sporazuma. Ce nastopijo ODjcktivnc ugotovljene nepredvidene okoliščine, se podpisniki sporazuma sporazumemo V Skupnosti otroškeia varstva Slovenije o upravičenosti dodelitve sredstev za večji obseg storitev ter o njihovi višini,
19.	člen
Občinske skupnosti otroškega varstva bodo trajno spremljale in preverjale obseg opravljenih storitev zagotovljenih pravic. Na podlagi ustreznih evidenc bodo pripravile poročila, ki bodo tudi podlaga za ugotovitev dokončnih obveznosti in . pravic v zvezi s solidarnostjo na republiški ravni in za proračtm za posamezno koledarsko leto. .
20.	člen
Udeleženci sporazuma pooblaščamo skupščino Skupnosti otroškega varstva Slovenije, da na podlagi poročil in podatkov, ki jih zberejo občinske skupnosti otroškega varstva, vsako leto, opravi dokončen obračun obveznosti občin do združevanja' oziroma prejemanja solidarnostnih sredstev. Pri obračunu ugotovljene razlike Skupnost otroškega varstva Slovenije poračuna v naslednjem koledarskem letu; če pa občinska-skupnost otroškega varstva v naslednjem koledarskem letu solidarnostnih sredstev ne dobi, jih mora vrniti.
III.	PROGRAM SKUPNIH NALOG DRUŽBENEGA VARSTVA OTROK V SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA SLOVENIJE
21.	člen
Delavci v združenem delu, drugi delovni ljudje ter občani bomo v Skupnosti otroškega varstva Slovenije uresničevali po načelu vzajemnosti program naslednjih skupnih nalog:
1.	nadomestila osebnih dohodkov v času porodniškega dopusta v trajanju 246 dni v višini 100 °/o poprečnega osebnega dohodka upravičenca v minulem letu;
2.	pomoč pri opremi novorojenca (zavitek);
3.	porodno nadomestilo združeni kmetici v enakem obsegn kot delavki, če združeni kmetje sklenejo samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih;
4.	pospeševanje razvoja vzgojnovarstvene, dejavnosti (financiranje predšolske vzgoje: razvojno motenih otrok, ki so v zavodih za usposabljanje ojrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, otrok, ki so na zdravljenju v Kliničnem centru v Ljubljani, otrpk slovenskih delavcev, ki so na začasnem delu v tujini, otrok pripadnikov slovenskih manjšin, ki živijo v Avstriji in v Italiji; sofinanciranje predšolske vzgoje: na območjih, kjer živijo pripadniki slovenskega naroda in pripadniki italijanske narodnosti ter pripadniki slovenskega naroda ter pripadniki' madžarske narodnosti in otrok Romov);
5.	pospeševanje uresničevanja programov za predšolske otroke v manj razvitih in obmejnih občinah v skladu z zakonom o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji;
6.	financiranje študij in strokovnih nalog, ki so pomembne za področje družbenega varstva otrok:
7.	financiranje samoupravno dogovorjenih nalog, ki zadevajo otroško varstvo (mladinska periodika, regresiranje skupinskih potovanj, mladinske delovne akcije itd.); , .
8: sredstva! za dejavnost družbenih organizacij, ki imajo v svojih programih vzgojnovarstvene dejavnost za' predšolske otroke;
- 9. sredstva za družbeno varstvo otrok , v izjemnih razmerah;
10.	sredstva za delovanje samoupravnih organov, strokovne službe skupnosti otroškega varstva Slovenije ter sredstva za storitve Saveza zajednica penzijskog i invalidskog osiguranja Jugoslavije za Skupnost otroškega varstva Slovenije, ki izhajajo iz mednarodnih konvencij in sporazumov;
11,	delež sredstev za . investicije Zavoda za korekcijo sluha in govora v Portorožu in Zavoda za usposabljanje slušno in govorno prizadetih v Ljubljani.
22.	člen
Sredstva za delovanje samoupravnih organov in strokovne službe Skupnosti otroškega varstva Slovenije bodo v skladu s tem sporazumom' doiočena vsako leto s .finančnim načrtom, o katerem se bomo podpisniki sporazuma dogovorili v skupščini Skupnosti otroškega varstva. Slovenije. Skupščina bo s strokovno službo sklenila sporazum o svobodni menjavi dela, s katerim bodo določene delovne naloge, odgovornosti in medsebojne obveznosti.
23.	člen
Za program skupnih nalog družbenega razvoja varstva otrok , po 21. členu .tega sporazuma, ki je po posameznih halogah ovrednoten v prilogi 3 tega sporazuma, bomo delavci v združenem delu, drugi delovni ljudje in občani združevali sredstva v Skupnosti otroškega varstva Slovenije po erjoini prispevni stopnji od osebnih dohodkov pb načelu delovnega mesta:
Leta	Združena sredstva v 000 -din	Prispevna stopnja V 0/o
1981	1,342.887	U9
1982	1,410.034	1,21
1983	1,475.373	1,23
1984	1,544.455	1,25
1985	1,613.145	1,26
Združena sredstva za program skupnih naJoS družbenega varstva otrok iz prvega odstavka tega člena, izražena v nominalni vrednosti za leto 1981, znašajo 1,534.858 tisoč din in jih bomo delavci v združenem delu. drugi delovni ljudje in občani združevali V Skupnosti otroškega varstva Slovenije po enotni prispevni stopnji 1,16 •/# od osebnih dohodkov po načel" delovnega mesta.
24.	člen
Konkretne obveznosti delavcev v združenem delu. drugih delovnih ljudi in občanov pred iztekom vsar kega leta objavi Skupnost otroškega varstva Slovenije, pri čemer upošteva valorizacijo vrednosti zagotovljenega in skupnega programa v skladu z metodologijo v dogovoru o temeljih družbenega plana Sf* Slovenije za obdobje 1981—1985.
IV.	NADZOR NAD URESNIČEVANJEM SPORAZUMA
Priloga 1
25.	člen.
Podpisniki sporazuma smo v mejah svojih pravic in obveznosti dolžni spremljati uresničevanje vseh sprejetih nalog, obveznosti in odgovornosti, kot tudi obveznosti, ki jih sprejemamo s planom, sprejetim na podlagi tega sporazuma.
26.	člen
V primeru, da samoupravni sporazumi o temeljih plana skupnosti otroškega varstva ne bi bili sklenjeni in če ne bi bila zagotovljena sredstva za izvajanje zagotovljenega programa, ali če ne bi bilo zagotovljeno izvajanje programa skupnih nalog družbenega varstva otrok, skupščina družbenopolitične skupnosti za predlog Skupnosti socialnega varstva, ugotovi obseg potrebnih sredstev in predpiše obveznost plačevanja prispevkov in način uporabe teh sredstev.
27.	člen
Skupščina Skupnosti otroškega varstva Slovenije bo ob polletnem periodičnem obračunu in ob zaključnem računu analizirala vsebinsko in finančno uresničitev tega sporazuma in predlagala ustrezne ukrepe.
Ce bi skupščina ugotovila, da sprejetih obveznosti Po tem sporazumu ne moremo uresničiti zavoljo objektivnih vzrokov in če tega ne more rešiti v mejah Svoje pristojnosti, mora o tem obvestiti skupnosti otroškega varstva, Skupnost socialnega varstva Slovenije in Skupščino SR Slovenije.
28.	člen
Presežki oziroma primanjkljaji v prilivu sred-stev nad dogovorjenimi sredstvi, ugotovljeni z zaključnim računom Skupnosti otroške^ varstva Slovenije se poračunajo pri obveznostih v naslednjem letu.
29.	člen
Nadzor nad uresničevanjem tega sporazuma op-ravlja odbor Skupnosti otroškega varstva Slovenije 2a samoupravno delavsko kontrolo. Njegove pristojnosti in naloge določa samoupravni splošni akt Skupnosti otroškega varstva Slovenije.
V.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
30.	člen
Vsi zneski v tem samoupravnem -sporazumu so Uvedeni v cenah iz leta 1980.
31.	člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko skupina Skupnosti otroškega varstva Slovenije ugotovi, ^ je k njemu pristopilo najmanj tričetrt občinskih uPnosti otroškega varstva v SR Sloveniji.
32.	člen
Z dnem, ko se začne uporabljati ta samoupravni , preneha veljati samoupravni sporazum o v	planov družbenega varstva otrok v SR Slo-
14/77)1 V °bdobju 1976—1980 (Uradni list SRS, št.
33.	člen
i: ,	samoupravni sporazum se objavi v Uradnem
IStU SRS.
St- 19-3/52-81/4.
Saturn, dne 24. decembra 1980.
^iazum
‘emeljih
Pregled ocenjenih solidarnostnih sredstev za zagotovljeni vzgojnovarstveni program (mala šola in razvojni oddelki) za leto 1981 (v cenah iz leta 1980 in nominalno)
v din
Občin«	Sredstva v cenah 1980	Sredstva v nominalni vrednosti
A. Prispevna sredstva		
za solidarnost 1. Celje	388.586	460.392
2. Dravograd ®	62.915	76.799
3. Izola	122.120	148.594 '
4. Koper	100.130	126.905
5.—9. občine mesta Ljubljane	2,252.812	2,714.280
10. Nova Gorica	218.689	258.487
11. Velenje	138.105	157.928
Skupaj	3,283.357	3,943.385
B. Prejema solidarnostna sredstva		
1. Brežice	302.295	366.520
2. Gornja Radgona	388.720	466.264
3. Idrija	420.097	501.320
4. Laško	319.300	383.457
5. Lenart	167.049	200.651
6. Litija	302.508	365.196
7. Murska Sobota	258.250	307.076 '
8. Slovenska Bistrica	690.117	825.917
9. Šmarje	356.640	429.391
10. Zagorje	78.381	' 97.593
Skupaj	3,283.357	3,943.385
Priloga 2 Pregled ocenjenih solidarnostnih sredstev za mini-		
malni obseg denarnih pomoči za leto 1981 (v cenah iz		
leta 1980	in nominalno)	
		v đin
	Sredstva	Sredstva v
Občina	v cenah	nominalni
	1980	vrednosti
A. Prispevna sredstva za solidarnost		
1. Celje	3,884.738	4,158.797
2. Grosuplje	308.848	327.135
3. Hrastnik	760.202	822.226
4. Izola	1,827.561	2,241.452
5. Kranj	10,463.670	12,564.344
6. Krško	842.202	975.991
7.—11. občine mesta Ljubljane	69,042.254	81.733.446
12. Maribor	7,455.895	8,294.935
13. Nova Gorica	803.641	823.748
14. Piran	4,517.720	5,508.640
15. Postojna	233.261	278.590
16. Tolmin	319.312 ,	382.274
17. Trbovlje	2,333.120	2,828.934
18. Vrhnika	1,461.845	1,758.947
19. Žalec	616.522	697.517
Skupaj	104,870.791	123,423.976
Občina	Sredstva v	SS cenah 1980	vrednosti.		Občina		Sredstva v cenah 1980		Sredstva v nominalni vrednosti
B. Prejema solidarnostna sredstva			11.	Murska 12.	Ormož	Sobota	7,801.938 4,712.374		9,108.368 5,500.220
			13. Ptuj		22,957.911		27,052.366
1. Brežice	2,625.564	3,143.012	14. Radlje ob Dravi		7,722.247		9,079.301
2. Črnomelj	5,516.590	6,500.347	15. Ribnica		1,678.067		1,913,597
3. Gornja Radgona	3,477.326	4,104.885	16. Sevnica		5,144.878		6,018.721
4. Idrija	2,014.874	2,276.730	17: Slovenj	Gradec	4,202.468		4,960.360
5. Laško	1,567.643	1,897.439	18. Slovenska Bistrica	5,719.424				6,660.956
6. Lenart	398.269	454.520	19. Šentjur		2,018.832		2,430.521
7. Lendava	5,024.585	5,903.405	20. Šmarje		7,012.396		8,299.356
8.	Litija 9.	Ljutomer	4,508.632 5,868.056	•	5,358.832 6,880.068	21. Zagorje		3,500.145		4,243.331
							
10. Mozirje	1,398.572	1,637.641	Skupaj		104,870.791		123,423.976
							Priloga 3
Pregled ocenjenih sredstev za program skupnih nalog, ki se izvaja				v skupnosti otroškega varstva			Slovenije
	v obdobju 1981—1985 (v cenah iz leta 1980)						
							v 000 din
Naloge		1980	1981 '	1982	1983	1984	1985	1981—1985
1		2	3	4	5	6	7	8 (3—7)
1. Varstvo matere in							
novorojenca		1,217.381	1,293.321	1,355.742	1,421.248	1,489.992	.1,562.138		,7,122.441
— nad. OD za porodniški							
dopust		1,168.381	1,226.800	1,288.140	1,352.547	1,420.174	1,491.183		6,778.844
— pomoč pri opremi novorojenca		49.000	49.882	50.780	51.694	52.624	53.572	258.552
— porod, nadomestilo							
združ. kmetici*		—	16.639	16.822	17.007	17.194	17.383	85.045
2. Sredstva za pospeševanje				-			
razvoja vzgojnovarstvene dejavnosti		35.907	38.002	42.601	42.305	42.513	38.926	204.347
3. Drugo		27.896	28.203	28.513	28.827	29.144	29.464	144.151
Skupaj		1,281.184	1,359.526	1,426.856	1,492.380	1,561.649	1,630.528		7,470.939
Skupaj (brez sredstev za	porodno						
nadomestilo združeni kmetici)		—	1,342.887	1,410.034	1,475.373	1,544.455	1,613.145		7,385.894
* Za ta program bodo sredstva v celoti združevali združeni kmetje, če bodo sklenili samoupravni sporazum, opredeljen v 21. členu točka 3.
270.
Na podlagi 35. člena zakona o Službi družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 24/77) in 221. člena zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 41/80) izdaja generalni direktor Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji
SKLEP
o ugotovitvi poprečnega izplačanega mesečnega osebnega dohodka po panogah dejavnosti na delavca v SR Sloveniji za obdobje januar—september leta 1980
I
Na podlagi podatkov - periodičnih obračunov za obdobje januar—september leta 1980 znašajo poprečni izplačani mesečni osebni dohodki na delavca v SR Sloveniji po panogah dejavnosti za obdobje januar—september leta 1980:
Zap.
št.
Panoga
Ime In opis dejavnosti
Poprečni izplačani mesečni osebni dohodek na delavca za obdobje januar—september 1980 v dinarjih
1.	010100	Elektrogospodarstvo	13.828
2.	010200	Pridobivanje premoga	16.859
3.	010500	Proizvodnja ^naftnih derivatov	12.-747
4.	010700	Črna metalurgija	12.623
5.	010800	Pridobivanje rude barvastih kovin	13.828
6.	010900	Proizvodnja barvastih kovin	12.986
7.	011000	Predelava barvastih kovin	11.826
8.	011100	Pridobivanje nekovinskih rudnin .	11.991
9.	011200	Predelava nekovinskih rudnin	11.226
10.	011300	Kovinska predelovalna , dejavnost	11.636
11.	011400	Strojna industrija	12.594
■i
Zap.
št.
12.
13.
14.
15.
16;
17.
18.
19.
20. 21. 22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45.
46.
47.
48.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
Poprečni izplačani mesečni osebni
Panoga	Ime in opis dejavnosti	dohodek na delavca za obdobje januar—septembei 1980 v dinarjih
011500	Proizvodnja prometnih	
	sredstev	11.001
011600	Ladjedelništvo	12.921
011700	Proizvodnja električnih	
	strojev in aparatov	11.248
011800	Proizvodnja bazičnih ke-	
	mičnih izdelkov	13.222
011900	Predelava kemičnih iz-	
	delkov	12.089
012000	Proizvodnja kamna,	
	gramoza in peska	11.735
012100	Proizvodnja gradbenega	
	materiala	11.565
012200	Proizvodnja žaganega lesa	
	in plošč	11.260
012300	Proizvodnja končnih	
	lesenih izdelkov	10.780
012400	Proizvodnja in predelava	
	papirja	12.238
012500	Proizvodnja tekstilne	
	preje in tkanin	10.603
012600	Proizvodnja zgotovi j e-	
	nih tekstilnih izdelkov	9.680
012700	Proizvodnja usnja in	
	krzna	11.642
012800	Proizvodnja usnjene	
	obutve in galanterije	10.002
012900	Predelava kavčuka	11.867
013000	Proizvodnja živilskih	
	proizvodov	10.948
013100	Proizvodnja pijač	11.284
013200	Proizvodnja krmil	12.069
013300	Proizvodnja in predelava	
	tobaka	11.273
013400	Grafična dejavnost	12.085
013900	Proizvodnja raznovrstnih	
	izdelkov	10.688
020100	Kmetijska proizvodnja	10.839
020200	Kmetijske storitve	13.421
020300	Ribištvo	11.525
030000	Gozdarstvo	12.819
040000	Vodno gospodarstvo	11.420
050100	Visoka gradnja	11.110
050200	Nizke gradnje in	
	hidrogradnja	12.315
050300	Instalacija in zaključna	
	dela v gradbeništvu	12.727
060100	Železniški promet	12.204
060200	Pomorski promet	14.514
060400	Zračni promet	15.232
060500	Cestni promet	13.061
060600	Mestni promet	13.383
060700	Cevovodni transport	15.262
060800	Prekladalne storitve	12.884
060900	PTT storitve	12.319
070100	Trgovina na drobno	11.200
070200	Trgovina na debelo	12.551
070300	Zunanja trgovina	15.374
080100	Gostinstvo	10.283
080200	Turistično posredovanja	14.217
090100	Obrtne storitve in	
	popravila	12.104
Zap. št.	Panoga	Ime in opis dejavnosti	Poprečni izplačani mesečni osebni dohodek na delavca za obdobje januar—septembei 1980 v dinarjih
55.	090200	Osebne storitve in storitve	
		gospodinjstvom	11.052
56.	100100	Urejanje naselja in	
		prostora	12.953
57.	100200	Stanovanjska dejavnost	12.442
58.	100300	Komunalne dejavnosti •	12.007
59.	110100	Bančništvo	13.860
60.	110200	Premoženjsko in osebno	
		zavarovanje	14.060
61.	110300	Storitve na področju	
		prometa	13.693
62.	110400	Projektiranje in sorodne	
		tehnične storitve	18.230
63.	110500	Geološka raziskovanja	12.244
64.	110600	Raziskovalno-razvojno	
		delo	15.467
65.	110900	Poslovne storitve	13.604
66.	1201C0	Izobraževanje	13.749
67.	120200	Znanstveno-raziskovalna	
		dejavnost	15.754
68.	120300	Kultura, umetnost in	
		informacije	14.299
69.	120400	Telesna kultura in šport	11.654
70.	130100	Zdravstveno varstvo	13.209
71.	130200	Družbeno varstvo otrok	
		in mladine in socialno	
		varstvo	10.779
11 ’
Poprečni izplačani mesečni osebni dohodki na delavca po 1. točki tega sklepa so izračunani po navodilu o ugotavljanju višine poprečno izplačanega osebnega dohodka za panogo dejavnosti po podatkih iz periodičnih obračunov organizacij združenega dela in njihovih delovnih skupnosti za obdobje januar do september leta 1980, ki ga je v skladu s 102. členom zakona o službi družbenega knjigovodstva (Uradni list SFRJ, št. 2/77, 8/77, 22/78, 47/79, 35/80) izdal generalni direktor Službe družbenega knjigovodstva Jugoslavije.
Poprečni izplačani mesečni osebni dohodek na delavca za obdobje januar—september leta 1980 se dobi tako, da se iz obrazca »Posebni podatki k poslovnemu rezultatu med letom od 1. januarja od 30. septembra 1980« znesek v stolpcu 5 oznake za mehanografsko obdelavo 116 deli s številom zaposlenih delavcev v stolpcu 5 oznake za mehanografsko obdelavo 143. Dobljeni znesek se deli z 9.
li.
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS St. 90-7/80-II
Ljubljana, dne 22. januarja 1981.
Generalni direktor Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji
Andrej Levičnik L r.
ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI 271.
Na podlagi določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinskih zdravstvenih skupnosti Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje za obdobje 1981—1985 in resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1981 so skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti na skupnih sejah zbora uporabnikov in zbora izvajalcev v Črnomlju dne 29. decembra 1980, v Krškem dne 26. januarja 1981, v Metliki dne 26. decembra 1980, v Novem mestu dne 14. januarja 1981 in Trebnjem dne 21. januarja 1981 sprejele
SKLEP
o prispevnih stopnjah, določitvi višine prispevkov in osnov za financiranje zdravstvenega varstva v letu 1981
1.	člen
o tem »Knepom se za leto 1981 ugotovijo stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo v skladu s Samoupravnimi sporazumi o temeljih plana Občinskih zdravstvenih skupnosti Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje za obdobje 1981—1985 ter opredelijo osnove za obračunavanje in določi stopnja ali višina prispevkov za zdravstveno varstvo kmetov in drugih delovnih ljudi in občanov.
2.	člen
Prispevke za zdravstveno varstvo plačujejo, obračunavajo in odvajajo temeljne organizacije združenega dela in drugi zavezanci za prispevek iz osebnih dohodkov delavcev in iz dohodka po naslednjih prispevnih stopnjah:
ozs	Iz osebnega dohodka	iz dohodka
Črnomelj	1,17	10,25
Krško	1,61	8,39
Metlika	0,70	9,70
Novo mesto	1,04	8,37
Trebnje	1,54	9,77
Osnova za obračun in plačilo prispevka za zdravstveno varstvo iz dohodka po stopnjah iz 1. odstavka tega člena je osebni dohodek, vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka (bruto osebni dohodek).
3.	člen
Prispevek za zdravstveno varstvo delovnih ljudi — kmetov se plačuje, obračunava in odvaja:
a)	od katastrskega dohodka in dohodka od gozdov po stopnji 17 %>,
b)	letni prispevek na gospodarstvo (pavšal) v znesku 960 din.
4.	člen
Osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim dohodkom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve plačujejo prispevek od' osnove osebnega dohodka, ki ga ugotovi pristojni organ po družbenem dogovoru o merilih in načinu za ugotavljanje osebnih dohodkov občanov, ki z osebnim delom opravljajo kmetijske, obrtne in druge dejavnosti, intelektualne ali negospodarske storitve, v skladu
z zakonom o davkih občanov. Dokler višina tega osebnega dohodka ni ugotovljena, se kot osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov uporablja osebni dohodek, kot je bil nazadnje ugotovljen. Po ugotovitvi osebnega dohodka ‘se opravi dokončen obračun prispevkov.
Osebe iz, prvega odstavka tega člena, katerim se osebni dohodek ne ugotavlja po družbenem dogovoru (pavšalisti), plačujejo, obračunavajo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo od osnove, ki. je enaka poprečnemu osebnemu dohodku delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji, ugotovljene za preteklo leto.
5.	člen
Za delovne ljudi, ki prvič začnejo opravljati dejavnost iz 4. člena tega sklepa, je osnova za plačevanje, obračunavanje in odvajanje prispevkov za zdravstveno varstvo ža prvih 12 mesecev enaka kot za delovne ljudi iz drugega odstavka 4. člena tega sklepa.
6.	člen
Za čas dokler v koledarskem letu ni znan osebni dohodek iz prvega odstavka 4. člena tega sklepa, delovni ljudje plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo kot akontacijo na prispevek po osnovah iz prejšnjega leta; delovni ljudje, ki prvič začnejo, opravljati dejavnost pa po že znani. osnovi za. pavšaliste.
7.	člen
. -Delovni ljudje, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (pogodbeni zavarovanci): umetniki, filmski umetniki in filmski delavci, odvetniki, duhovniki, arhitekti, glasbeni delavci, manekeni, artisti, kolporterji tiska, športniki, prtljažni nosači, likovni oblikovalci, novinarji, zdravstveni delavci, tolmači, izumitelji in avtorji tehničnih izboljšav, rejnice in rejniki, znanstveni . in tehnični prevajalci, književniki, gradbeni inženirji in tehnikf ter drugi znanstveni delavci ter kmetje kooperanti in druge osebe, ki so sklenile s kmetijsko ali drugo delovno organizacijo pogodbo o kooperaciji, plačujejo prispevek od osnov, določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
8.	člen
Osebe, ki so sklenile v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem .nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnov, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
Za osebe, ki so v delovnem razmerju z domačo delovno organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci), so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju ali se učijo pz. so na praksi, plačuje zanj prispevek za zdravstveno varstvo delovna organizacija od osnov, ki so navedene v prvem odstavku tega člena.
9.	člen
Prispevki za zdravstveno varstvo za osebe iz '4. do 8. člena se obračunavajo, po stopnjah'iz 2. člena tega sklepa.	4
10.	člen
Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, če jim zdravstve-
no varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja ter drugi delovni ljudje in ■ občani, plačujejo pavšalni prispevek 400 din mesečno.
11.	člen
*
Skupnosti pokojninskega in invanasnega zavarovanja iz drugih republik plačujejo za, uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov
14 °/o.
12.	člen
Za delavce, ki delajo manj kot polovico delovnega časa in za delavce, upokojence in 'druge, osebe, ki delajo po pogodbah o delu ter za delavce kmete, kadar opravljajo storitve pri temeljnih organizacijah združenega dela ali drugih delovnih organizacijah in skupnostih, plačujejo zavezanci za prispevek (izplačevalci dohodka), prispevek za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni po stopnji 7 %> od osnove bruto izplačanega dohodka. .
13.	člen
Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo delavcev so dolžni plačevati za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila prispevek za zdravstveno .varstvo za ves čas odsotnosti z dela 10
Osnova za obračun prispevka za zdravstveno varstvo iz 1. odstavka tega člena je poprečni bruto osebni dohodek, ki ga je delavec dosegel pred mesecem, je nastopil neplačani dopust ali je nastopila kaka druga okolnost iz 1. odstavka tega člena.
14.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem ‘listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja l981 dalje.
St. 420-95/81
Datum, dne, 30. januarja 1981.	✓
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj
Anton Horvat, inž. 1. r_
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Krško
Vid Budna 1. r.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Metlika
Milena Pavlovič 1. r.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto
Ciril Jarnovič 1. r.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje
Milan Koršič L r.
OBMOČNA VODNA SKUPNOST LJUBLJANICA - SAVA
272.
Na podlagi določil samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Območne vodne skupnosti Ljubljanica -Sava ter določil 33. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana OVS Ljubljanica - Sava za obdobje 1981^-1885 ter na osnovi stališč predsedstva Zveze vodnih skupnosti Slovenije z dne 19. novembra 1980, je Skupščina OVS Ljubljanica - Sava na svojem rednem 6. zasedanju dne 26. decembra 1980, sprejela
SKLEP
o uskladitvi tarif vodnega prispevka za leto 1981
I
1.	Splošni vodni prispevek 1,15 “Z# od davčne osnove
2.	Vodni prispevek od proizvedene električne energije 0,0067 din kW h
3.	Vodni prispevek od uporabljene in izkoriščene vode 1,67 din/m8
4.	Vodni prispevek od onesnažene vode 55,80 din/E
5.	Vodni prispevek od pitne vode 0,67 din/ms
6.	Vodni prispevek od obrtne dejavnosti 1,15 °/o od davčne osnove
7.	Vodni prispevek od katastrskega dohodka od 0,84 din od k D do 1,34 din od K D
8.	Vodni prispevek od naplavin:
—	za gramoz 35,45 din/m3
—	za mivko 106,00 din/m3
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po onjavi v Uradnem listu SRS, nove tarife vodnih prispevkov pa se uporabljajo od 1. januarja 1981 dalje.
Ljubljana, dne 26. decembra 1980.
Predsednik
skupščine Območne vodne skupno« u Ljubljanica - Sava
Anton Klun, inž. 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
273.
Pia P°^aSi 7. in 15. člena zakona o urbanističnem branju (Uradni list SRS. .št. 16/67 in 27/72), 126.
člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78), Z in 17. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 33/74), in v zvezi s predlogom Komiteja za urbanizem in Varstvo okolja je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na svoji 164. seji dne 3. februarja 1981 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi urbanistične dokumentacije, ki ponazarja predlog za spremembo Generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane za spremembo in preoblikovanje zazidalnega otoka SM 5 (INDOP) — Smodinoveč
1
„^vno se razgrne predlog za spremembo Generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane (Glasnik, št. 0/66), ki se nanaša na spremembo in preoblikovanje zazidalnega otoka SM 5 (INDOPk.— Smodinoveč.
2
Dokumentacijo, ki ponazarja navedeni predlog, je izdelal Zavod za družbeni razvoja Ljubljane, TOZD Urbanizem januarja 1980 pod številko projekta 2631.
-	3
Navedena dokumentacija bo javno razgrnjena zaradi zbiranja pripomb občanov in organizacij od
16.	II. 1981 do vključno 16. III. 1981 na Skupščini mesta Ljubljane (atrij Magistrata, Mestni trg 1), SOb Ljubljana Vič-Rudnik, SOb Ljubljana Šiška, Krajevni skupnosti Brdo‘in Krajevni skupnosti Podutik.
Št. 183/1-81
Ljubljana, dne 3. februarja 1981.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane
Borut Miklavčič L r.
274.
Na podlagi 169. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78), 2. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 33/74), 3. člena odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju generalnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane — za opredelitev »Poti spominov in tovarištva« (Tjradni^list SRS, št. 26/80) in 3. člena odloka o zaščiti spominskih kamnov, spomenikov in trase — Poti spominov in tovarištva (Uradni list SRS, št. 26/80) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na 150. seji dne 25. novembra 1980 sprejel
NAVODILO
za izvajanje urbanističnega načrta »Poti spominov in tovarištva
1.	člen
Traso PST predstavlja urbanistična dokumentacija v M 1 :10.000, kot to določa 1. odstavek 6. člena odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 7/80) in je njegov sestavni del označen s šifro PST.
2.	člen
* *■
Navodilo obravnava načela in izhodišča za urejanje celotne trase PST, ki bo potekala po opredeljenih rezervatih, ki jih glede na problematiko urejanja kategoriziramo na sledeča območja:
a)	na ureditev . PST v območjih obstoječe zazidave,
b)	na ureditev PST v območjih predvidene zazidave,
c)	na ureditev PST v območjih rezervatov cestnega omrežja, *
d)	ureditev trase PST v območjih zelenih, obdelovalnih in drugih nezazidljivih površin.
Trasa PST poteka v rezervatih širine 20 m, na zazidljivih površinah pa se prilagaja zazidavi.
3.	člen
Osnovni element trase je praviloma peš pot, široka 4 m, obdana z drevoredno ureditvijo.
Trasa PST je izpeljana tako, da čim manj nivoj sko prečka vozne pasove cestnega omrežja, vendar št vedno sledi zgodovinski trasi žice, ki jo je postavil ' okupator okoli Ljubljane,
4.	člen
Trasa je enotno opremljena. To določilo velja za površinsko obdelavo trase, opremo, vizualne komunikacije, zelenje in površine ob spomenikih in spominskih kamnih.
5.	člen
Območje rezervata, ki je grafično podano na kartah v M 1 : 10.000 je nezazidljivo. Potek peš poti z vsemi spremljajočimi elementi, kot je širina trase, ozelenitev, dostopi do obstoječih kamnov, kakor tudi površine, ki se, urejajo neposredno okoli spominskih kamnov, se določijo z lokacijsko dokumentacijo, s katero se dokončnoo predeli potek PST.
6.	člen
Vsa urbanistična in druga dokumentacija, ki s nanaša na območja, kjer poteka trasa PST, mora spe štovati njen rezervat.
7.	člen
Potek trase PST se realizira po lokacijski dokumentaciji, s katero se dokončno opredeli potek PST.
8.	člen
Na območju rezervata trase PST so dopustna prečkanja komunalnih in energetskih naprav, vodnogospodarskih ureditev in cestnega omrežja, če ta orno gočajo izpeljavo trase.
9.	člen
Lokacijsko dokumentacijo za realizacijo poteka trase PST je treba sproti usklajevati s poteki cestnega omrežja.
10.	člen
Spominski kamni in spomeniki so zaščiteni v skladu z zakonskimi predpisi in odloki.
11.	člen
Prestavitev spomenikov in spominskih kamnov je dopustna le v izjemnih primerih.
12.	člen
Spominski kamni in spomeniki s pripadajočim* otrogo zavarovanimi nezazidljivimi površinami ob njtfj ter dostopi, na traso PST, so prikazani na grafični prilogi v M 1 :10.000, ki je sestavni del odlokov, & določajo potek trase.
13.	člen
Za vse posege v prostor spomenikov in spominskih kamnov se za vsak primer posebej določi potreben obseg zavarovanih površin in sprejmejo pogoji urejanja.
14.	člen
Širši program PST naj bi vključeval 'športne in rekreacijske površine kot programsko obogatitev PST, kar pa bo potrebno usklajevati z interesi urbanističnega programa in načrta mesta.
15.	člen
Z uveljavitvijo tega navodila preneha veljati navodilo za izvajanje urbanističnega načrta Aleje spominov in tovarištva (Uradni list SRS, št.23/75)
3.	člen
V 10. členu še drugi, odstavek spremeni in glasi:
Vzdrževanje odlagališča za smeti in odpadke obsega enkrat tedensko izravnavanje smeti in odpadkov. Razkuževanje smeti . in odpadkov ter uničevanje mrčesa in škodljivih glodalcev se izvršuje v skladu z veljavnimi predpisi.
Za vzdrževanje odlagališča za smeti in odpadke (sanitarna deponija) predloži komunalna delovna organizacija letni izračun stroškov vzdrževanja SKIS in SOB v potrditev, v skladu z 18. členom zakona o komunalnih organizacijah posebnega družbenega pomena. Letni stroški vzdrževanja sanitarne deponije se vključijo v tarifo za odvoz smeti in odpadkov.
4.	člen
16.	člen
To navodilo se objavi v Uradnem listu SRS in velja takoj.
St. 175/80
Ljubljana, dne 25. novembra 1980.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane
Borut Miklavčič 1. .r
BREŽICE
275.
Na podlagi določil 4., 5. in 18. člena ter zadnjega odstavka 24. člena zakona o komunalnih dejavnostih Posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77), sklepa delavskega sveta Komunalne-Sa in obrtnega podjetja Brežice z dne 29. aprila 1980 in sklepa skupščine Komunalne interesne skupnosti Brežice z dne 26. januarja 1981 ter 203. člena statuta občine Brežice, je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti ter družbenopolitičnega zbora dne 29. decembra 1980 sprejela
ODLOK
0 spremembi in dopolnitvi odloka o obveznem od laganju in odvažanju smeti ter odpadkov na območji občine Brežice
1.	člen
Odlok o obveznem odlaganju in odvažanju, smeti ler odpadkov na območju občine Brežice (Uradni list št. 6/78) se spremeni in dopolni po določbah tega odloka.
2.	člen
V 1. členu se prvi in drugi odstavek spremenita 111 glasita:
Na območju naselja Brežice ter naselij Sentle-ehart, Cmc, Zakot, in Trnje v mejah, opredeljenih z Zazidalnimi načrti in v naselju Čatež je uvedeno ob-vezn0 zbiranje in organiziranje odvažanja smeti in 0(lpadkov na javno odlagališče.
Za ostala področja, ki ležijo izven zazidalnih ob-l^čij naselij Šentlenart, Črnec, Zakot in Trnje, se vršuje odvoz smeti in odpadkov na podlagi pogodbe, v.1 2 i° sklene vsak individualni uporabnik s KOP Bre-1Ce Po dejanskih stroških odvoza.
V	8. členu se drugi odstavek spremeni in glasi:
V	naselju Brežice se smeti in odpadki odvažajo dvakrat tedensko, v ostalih naseljih iz 1. člena tega odloka pa enkrat tedensko.
Z območij, navedenih v tretjem in četrtem odstavku 1. člena odloka o obveznem odlaganju in odvažanju smeti ter .odpadkov na območju občine Brežice pa jih mora organizacija ali zasebniki odvažati po potrebi.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 352-9/80-1
Brežice, dne 26. januarja 1981.
Predsednik Skupščine občine Brežice
Stanko Rebernik 1. r.
Predsednik skupščine SKIS Brežice
Stanko Klemenčič 1. r.
CELJE
276.
Skupščina občine Celje je po 23. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) .na sejah vseh treh zborov dne 3. februarja 1981 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Celje za leto 1981
1.	člen
S proračunom za leto 1981 (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Celje v letu 1981.
2.	člen
Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo 238.532.000 din in se razporedijo:
din
—	za občinske potrebe	233.225.650
—	za tekočo proračunsko rezervo 2.355.815
—	sredstva izločena na posebno partijo 2.950.535
Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev, sta zajeta v bilanci, ki je sestavni del splošnega dela občinskega proračuna.
3.	člen
Od prihodkov iz prejšnjega člena se 1 odstotek izloča v sredstva rezerve občine Celje.
4.	člen
Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če z odlokom ali s posebnim aktom Skupščine občine Celje ,ali njenega izvršnega sveta oziroma v pogodbi med Skupščino občine Celje in nosilcem oziroma uporabnikom sredstev, ni drugače določeno.
5.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Celje (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) lahko začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v posebnem delu občinskega proračuna razporejena za posebne namene, ali začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini.
O ukrepih iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet obvestiti Skupščino občine Celje in predlagati ukrepe oziroma ustrezno spremembo občinskega proračuna.
'	6. člen
Izvršni svet lahko med letom spremeni namen in višino sredstev za delo občinskih organov (v nadaljnjem besedilu: Organi) v skladu z nalogami posameznih organov. Če se med letom ugotovi, da sredstva, razporejena za posebne namene, ne bodo porabljena ali ne bodo porabljena v celoti, lahko izvršni svet prenese neporabljena sredstva v tekočo proračunsko rezervo.
7.	člen
Izvršni svet odloča o obsegu in načinu zagotovitve sredstev za usklajevanje osebnih dohodkov delavcev organov, ki se financirajo iz občinskega proračuna, v skladu z gibanji osebnih dohodkov delavcev v združenem delu, upoštevaje dosežene rezultate pri delu.
8.	člen
Če se med letom ustanovi nov organ, se sredstva za njegovo delo zagotovijo iz tekoče proračunske rezerve na podlagi predračuna, ki ga potrdi izvršni svet.
Če se med letom ukine organ ali drug uporabnik sredstev občiskega proračuna, se neporabljena sredstva za njegovo dejavnost prenesejo v tekočo proračunsko rezervo.
9.	člen
Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo izvrševati svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim odobrena z občinskim proračunom.
Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna' obveznosti, ki bi presegle z obračunskim proračunom določena sredstva.
Organi, ki se financirajo iz občinskega proračuna oziroma delovne skupnosti teh organov ne smejo 4 prevzemati obveznosti po pogodbah in samoupravnih sporazumih v breme sredstev občinskega proračuna,' če jim za te namene niso posebej zagotovljena sred-
stva v okviru sredstev za redno dejavnost. Delavci delovnih skupnosti teh organov pa lahko s pogodbami in samoupravnimi sporazumi prevzemajo obveznosti v breme osebnih dohodkov oziroma sklada skupne porabe.
10.	člen
Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so organu odobrena v občinskem proračunu, je odgovoren predstojnik organa oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev občinskega proračuna odgovoren tudi vodja računovodstva.
11.	člen
• Vse prihodke, ki jih organi ustvarijo s svojo dejavnostjo, uporabijo za sredstva za delo.
12.	člen
Nosilci sredstev, razporejenih v razdelku:
—	skupščinska dejavnost in dejavnost izvršnega sveta,
—	negospodarske investicije,
—	kultumoprosvetna dejavnost,
—	socialno varstvo in zdravstveno varstvo,
—	komunalna dejavnost,
—	intervencije v gospodartvu in tekoče proračunske rezerve, je Izvršni svet občine Celje. Nosilec sredstev, razporejenih v razdelku — dejavnost ljudske obrambe — je svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
13.	člen
Sredstva, ki so predvidena za dejavnost krajevnih skupnosti, se bodo razporedila po merilih, za katera se bodo sporazumele krajevne skupnosti najpozneje do 31. marca 1981.
14.	člen
Nosilci oziroma uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo uporabljati sredstva za namene, za katere so jim bila dana skladno s predpisi, dogovori in sporazumi o njihovi uporabi.
15.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezerv Skupščine občine Celje do višine 500.000 v posameznem primeru, vendar samo za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74).
16.	člen
Pristojni občinski upravni organ opravlja proračunski nadzor in kontrolo finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja uporabnikov sredstev občinskega proračuna ter investicij, ki se delno in V celoti financirajo iz občinskega proračuna.
17.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981.
St. 400-8/80-2
Celje, dne 3. februarja-1981.
Predsednik Skupščine občine Celje
Jože Marolt L r.
prihodkov in A Prihodki:		Bilanca splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Celje —	občinskega proračuna za leto 1981	
oblika prihodka	ij podoblika prihodka	Prihodki ©	podoblika prihodka	anenk oblika prihodka
1	2	3	4	5
12 13 14 14 14 26	120 1446 1445	Vrsta 1 — davek iz dohodka in davek iz osebnega dohodka Občinski davek iz OD Občinski davek iz OD od kmetijske dejavnosti po katastrskem prih. Občinski davek iz OD od avtorskih pravic in patentov Občinski davek od OD od samostojnih obrtnih in drugih zasebnih dejavnosti Občinski davek iz OD od opravljenih intelektualnih storitev Davek od skupnega dohodka občanov	24^500.000 1.950.000 3.200.000 39.200.000 15.500.000 1.200.000	
		„ Skupaj vrsta 1 — davek iz dohodka in davek * iz osebnega dohodka		85,550.000
23 23 24 25 25 25 25 25 25 25		Vrsta 2 — davki na promet in premoženje Posebni občinski davek od prometa proizvodov Posebni občinski davek od prometa alkoholnih pijač Posebni občinski davek od plačil za storitve Davek od prometa nepremičnin in pravic Davek na dohodek od premoženja Davek na dohodek od zgradb Davek za premoženje gozdne površine Davek na dediščine Davek na tovorna motoma vozila Davek na posest zgradb Davek na prihodek od iger na srečo	70,800.000 '37,300.000 6.300.000 4.800.000 750.000 1.900.000 400.000 2,000.000 1.200.000 2,400.000 200.000	
		Skupaj vrsta 2 — davki na promet in premoženje		128,050.000
31 31 32 502-	-503	Vrsta 3 — takse in odstopljeni republiški prihodki Občinske upravne takse Občinske takse parklarjev in kopitarjev Občinska komunalna taksa Odstopljeni del sodnih taks in kazni Odstopljeni del republ. kazni za prekrške	4.700.000 3.357.000 1.500.000 8,000.000 1.200.000	
		Skupaj vrsta 3 — takse		18,757.000
		Vrsta 5 — prihodki po posebnih predpisih Denarne kazni	400.000	
		Skupaj vrsta 5 — prihodki po posebnih predpisih		400.000
62 62		Vrsta 6 — prihodki upravnih organov in drugi prihodki Ostali prihodki Prihodki upravnih organov po zakonu in od opravljenih storitev	25.000 5,750.000	
		Skupaj vrsta 6 — prihodki upravnih organov in drugi		5,775.000
		Skupaj prihodki	©		238,532.000
		Skupaj prihodki za razporeditev		235,581.465
I
B Splošni razpored prihodkov
Klasifik.
številka
razporedne skupine	razporedne podskupine	Splošni razpored prihodkov	razporedna podskupina	Znesek razporedna skupina
1	2	3	4	5
01		Glavni namen 01— dejavnost organov druž-		
		benopolitičnih skupnosti		
	01—1	Sredstva za redno dejavnost	120,265.850	
	01—2	Sredstva za posebne namene	10,370.970	
		Vsega glavni namen 01		130,573.820
02		Glavni namen 02 — dejavnost ljudske ob-		
		rambe		13,178.240
03		Glavni namen 03 — dejavnost družbenopoli-		
		tičnih organizacij in društev		9,264.520
04		Glavni namen 04 — negospodarske investi-		
		cije		
	04—1	Anuiteta za OS V. Vlahoviča	558.000	
	04—2	Sredstva za anuitete — samski dom Postaje		
		milice	467.000	
	04—3	Sredstva za odplačevanje anuitet in drugih		
		obveznosti	7,936.100	
	04—4	Družbeni prostori krajevnih skupnosti	2,000.000	
	04—5	Sredstva za ureditev prostorov LO	5,000.000	
	04—6	Prispevek za nakup stanovanj Postaje milice	1,000.000	
	04—7	Sredstva za nadaljevanje del »Narodni dom«	750.000	
	04—8	Odplačilo posojila za OS V. Vlahoviča ob j.		
		pos. pomena	500.000	
	04—9	Nabava terminalov	2,300.000	
	04—1C	Sofinanciranje telefona Svetina	500.000	
	04—11	Sofinanciranje izgradnje TSŠ	500.000	
		Vsega glavni namen 04		21,511.100
08		Glavni namen — socialno varstvo		7,339.800
09		Glavni namen — zdravstveno varstvo		1,855.050
10'		Glavni namen ;— komunalna dejavnost		8,356.105
12		Glavni namen — dejavnost krajevnih skup-		
		nosti		13,192.400
16		Glavni namen — intervencije v gospodar-		
		stvu		20,598.800
17		Glavni namen tekoča proračunska rezerva		
	17—1	Tekoča proračunska rezerva	2,355.815	
	17—2	Obveznosti preteklih let	300.000	
		Vsega glavni namen 17		2,655.815 _
18		Rezervni sklad		2,355.815
		Druga poraba		4,700.000.
		Skupaj 1—18		235,581.465
277.
Odbor za izvedbo II. referendumskega programa v občini Celje je po petem odstavku 6. člena odloka o uvedbi samoprispevka v občini Celje (Uradni list SRS, št. 5-194/77 in 20-1339/78) na seji dne 22. januarja 1981 sprejel
SKLEP
o valorizaciji zneskov osebnih prejemkov, do katerih se ne plačuje samoprispevek v občini Celje
I
Valorizirajo se zneski osebnih prejemkov, za katere je z odlokom o uvedbi samoprispevka v občini Celje (Uradni list SRS, št. 5-194/77 in 20-1339/78) predpisano, da do njihovih višin delovni ljudje ne plačujejo samoprispevka oziroma lahko zahtevajo oprostitev plačevanja.
n
Za znesek, do katerega delovni ljudje ne plačujejo samoprispevka od osebnih dohodkov in pokojnin
(I. točka tretjega odstavka 6. člena odloka), se določi v višini 5.000 dinarjev.
III
Letni katastrski dohodek na gospodarstvo, do ka-terega kmetje ne plačujejo samoprispevka (2. točka tretjega odstavka 6. člena), se določi v višini 5.000 dinarjev.
IV
Naj višji dohodek na družinskega člana, ki je pogoj za oprostitev plačevanja samoprispevka (7. člen odloka), se določi v višini 3.000 dinarjev mesečno.
V
Ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o valorizacij1! zneskov osebnih prejemkov, do katerih se ne plačuje samoprispevek v občini Celje (Uradni list SRS, št. 1/80).
VI
Ta sklep velja od 1. marca 1981.
St. 014-1/1976
Celje, dne 23. januarja 1981.
Predsednik odbora za izvedbo
II.	referendumskega programa v občini Celje Tone Rožman 1. r.
GROSUPLJE
278.
Na podlagi 61. in 71. člena zakona .o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80), 17. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnosti za cene (Uradni list SRS, št. 20/80) ter ISO. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. januarja 1981 sprejela
ODLOK
o pravicah in dolžnostih Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog skupnosti za cene občine Grosuplje
I.	UVODNE DOLOČBE
1.	člen
V skladu z zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen in zakonom o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na pod-ročju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene so s tem odlokom urejene pravice in dolžnosti organov občine Grosuplje na področju družbene kontrole cen ter organiziranje in pristojnosti skupnosti za cene občine Grosuplje.
2.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje (v na-daljnjem besedilu: izvršni svet) opravlja v primerih,
ki jih določa zakon, družbeno kontrolo cen s tem, da nastopa z ustreznimi ekonomskimi ukrepi ter predpisuje ukrepe neposredne kontrole cen.
Skupnost za cene občine Grosuplje opravlja v primerih, ki jih določata zvezni in republiški zakon, družbeno kontrolo cen s tem, da predlaga ustrezne ekonomske ukrepe, opravlja neposredno kontrolo cen in se udeležuje sklepanja samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov o cenah.
3.	člen
Konferenca svetov potrošnikov občine Grosuplje sodeluje z izvršnim svetom in s skupnostjo za cene občine Grosuplje pri opravljanju družbene kontrole cen proizvodov in storitev za neposredno porabo delovnih ljudi in občanov,
II.	PRAVICE IN DOLŽNOSTI IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE GROSUPLJE NA PODROČJU DRUŽBENE KONTROLE CEN
4.	člen
Izvršni svet opravlja družbeno kontrolo cen proizvodov in storitev, za katere je z dogovorom republike in občin o določitvi njihovih pristojnosti na področju družbene kontrole cen določeno, da so v pristojnosti občine.
5.	člen
Izvršni svet lahko sklepa z Izvršnim svetom Skupščine SR Slovenije in izvršnimi sveti ostalih občin dogovore o izvajanju politike cen, ki je določena v aktu o-'uresničevanju družbenega plana v posameznem letu.
6.	člen
Izvršni svet nadzoruje delo skupnosti za cene občine Grosuplje, ki se rianaša na izvrševanje javnih pooblastil in drugih pravic.
Izvršni svet odloča o pritožbah zoper odločbe skupnosti za cene občine Grosuplje.
7.	člen
Izvršni svet lahko zaradi ugotavljanja stabilnosti trga in gibanja cen in uresničevanja družbenega plana predlaga Skupščini občine Grosuplje, da predpiše obveznost, da se začne postopek družbenega dogovarjanja oziroma samoupravnega sporazumevanja o cenah proizvodov in storitev, ki so v pristojnosti občine, ter določi rok za začetek postopka.
8.	člen
Ce izvršni svet oceni, da čene posameznih proizvodov in storitev iz pristojnosti občine ogrožajo življenjski standard delovnih ljudi in občanov, določi najvišje cene oziroma najvišje ravni cen teh proizvodov ali storitev ter uvede v skladu z zakonom kompenzacije.
Izvršni svet zagotovi in določi kompenzacijo v skladu z zakonom tudi v drugih primerih, če z ukrepom neposredne konti-ole cen predpiše ceno, ki je nižja od cene, ki bi se oblikovala po merilih, določenih z zveznim ali republiškim zakonom ter s tem prizadene enakopravnost organizacij združenega dela pri pridobivanju dohodka in razpolaganju z rezultati dela.
9.	člen
Izvršni svet nastopa zato, da usklajuje tekoča razmerja med ponudbo in povpraševanjem in žago-
tavlja enotnost in stabilnost trga ter enakopravnost pri pridobivanju dohodka z ukrepi zlasti na področju: delitve dohodka, kreditne politike, politike davkov in prispevkov, prometa blaga in storitev, blagovnih in drugih rezerv ter splošne, skupne in osebne porabe.
10.	člen
Izjemoma, če z ukrepi iz prejšnjega člena in z ukrepi, določenimi v sklenjenih samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih, ni mogoče zagotoviti stabilnih odnosov na trgu in drugih odnosov, ki so pomembni za uresničevanje določene politike cen, če pride ali se pričakuje, da bo prišlo do večjih motenj na trgu in v gibanju cen ali če postane vprašljivo uresničevanje ciljev in nalog, določenih z družbenimi plani in z drugimi akti oziroma, da se prepreči monopolni vpliv na oblikovanje cen, lahko izvršni svet predpiše ukrepe neposredne kontrole cen.
11.	člen
Če izvršni svet predpiše ukrep neposredne kontrole cen, ki velja za vse proizvode in storitve, katerih cene so v pristojnosti občine, mora o tem takoj obvestiti Skupščino občine Grosuplje.
12.	člen
Izvršni svet opravlja poleg zadev, posebej določenih s tem odlokom, tudi vse druge zadeve družbene kontrole cen, za katere je z zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen določeno, da jih opravlja pristojni organ družbenopolitične skupnosti, če se nanašajo na proizvode in storitve, katerih cene so v pristojnosti občine.
III.	SKUPNOST ZA CENE OBČINE GROSUPLJE
13.	člen
Za opravljanje zadev družbene kontrole cen iz občinske pristojnosti se v občini Grosuplje ustanovi skupnost za cene občine Grosuplje (v nadaljnjem besedilu: skupnost za cene).
Skupnost za cene ustanovijo s samoupravnim sporazumom samoupravne organizacije in skupnosti, ki na območju občine Grosuplje proizvajajo oziroma prodajajo ter opravljajo storitve, katerih cene so v občinski pristojnosti.
S samoupravnim sporazumom se natančneje določijo naloge in dela, \p‘ravice, dolžnosti in odgovornost skupnosti in njenih ustanoviteljev ter razčlenijo druga vprašanja, ki se nanašajo ha njeno delo.
Samoupravni sporazum iz prejšnjega odstavka se sklene v skladu z družbenim dogovorom o skupnosti za cene občine Grosuplje, ki ga sklenejo Izvršni svet, Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja, Občinska konferenca SZDL Grosuplje, Občinski svet ZSS Grosuplje ter -konferenca svetov potrošnikov,
V upravljanju skupnosti za cene sodelujejo poleg samoupravnih organizacij in skupnosti, ki jo ustanovijo, tudi drugi udeleženci družbenega dogovora iz prejšnjega odstavka.
Naloge in dela, ki jih opravlja skupnost za cene, so naloge in dela posebnega družbenega porrcsna. Skupnost za cene ima javna pooblastila.
14.	člen
Z družbenim dogovorom iz četrtega odstavka prejšnjega člena se določijo zlasti:
1.	skupni cilji, ki jih bo s svojim delom uresničevala skupnost za cene;
2.	dela in naloge skupnosti za cene ter pogoji in način opravljanja teh del in nalog; •
3.	pravice, obveznosti in odgovornosti udeležencev dogovora;
4.	pogoji in način določanja in razporejanja prihodkov za kritje stroškov poslovanja skupnosti za cene;
5.	temelji organiziranosti skupnosti za cene;
6.	način upravljanja, vrste organov, volitve organov in njihove pravice, dolžnosti in odgovornosti;
7.	način sprejemanja delovnega programa;
9.	način uresničevanja nadzorstva nad skupnostjo za cene;
10.	predstavljanje in zastopanje skupnosti za cene.
15.	člen
Skupnost opravlja zlasti naslednja dela in naloge:
1.	skupaj z Republiško skupnostjo za cene in drugimi občinskimi skupnostmi za cene sodeluje pri pripravljanju' osnov za določanje politike cen v SR Sloveniji;
2.	predlaga ukrepe za izvajanje politike cen;
3.	opravlja z zveznim in republiškim zakonom določene naloge in dela v zvezi s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem o cenah ter izkazuje po potrebi strokovno pomoč pri samoupravnem in družbenem dogovarjanju;
4.	se udeležuje sklepanja samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, s katerimi se urejajo vprašanja na področju cen iz pristojnosti občine;
5.	opravlja naloge in dela družbene kontrole cen, ki jih določata zvezni in republiški zakon;
6.	opravlja naloge in dela neposredne kontrole Cen, ki jih določata zvezni in republiški zakon;
7.	predlaga' izvršnemu svetu izdajo ukrepov neposredne kontrole cen in drugih ukrepov.;
8.	spremlja in analizira gibanje razmerij v cenah za proizvode in storitve;
9.	sodeluje z Republiško skupnostjo za cene in z drugimi občinskimi skupnostmi za cene.
16.	člen
Skupnost za cene poroča najmanj enkrat letno Skupščini občine Grosuplje in izvršnemu svetu o izvajanju določene politike cen.
17.	člen
Organa skupnosti za cene sta svet skupnosti in predsednik skupnosti.
18.	člen
Da se zagotovi uresničevanje posebnega družbenega interesa, sodelovanje s skupnostmi za cene drugih družbenopolitičnih skupnosti, udeležba pri delu in uresničevanje vpliva udeležencev družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma iz 13. in 14. člena tega odloka na delo skupnosti za cene, še ustanovi svet skupnosti (V nadaljnjem besedilu: svet).
Svet se ustanovi in dela v skladu z načeli delegatskega sistema.
19.	člen
Svet ima 13 članov.
2 člana sveta imenuje in razrešuje izvršni svet izmed svojih članov.
Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja delegifa v, svet skupnosti 5 članov iz vrst temeljnih organizacij združenega dela.
Občinske SIS družbenih dejavnosti delegirajo 1 člana in SIS gospodarstva občine 1 člana.
Občinska konferenca SZDL Grosuplje in Občinski svet ZSS Grosuplje delegirata po enega člana.
Konferenca svetov potrošnikov delegira enega člana.
Združenje obrtnikov občine Grosuplje delegira enega čl^na.
20.	člen
Svet zlasti:
1.	pripravlja osnove za določanje politike cen in predlaga skupaj z Republiško skupnostjo za cene in drugimi občinskimi skupnostmi za cene ukrepe za izvajanje določene politike cen;
2.	opravlja posamezne naloge in dela v zvezi s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem o cenah v skladu z zveznim in republiškim zakonom;
3.	obravnava predloge in mnenja Gospodarske zbornice občin ljubljanskega območja v zvezi z razčlenitvijo meril in zavzema do njih stališča;
4.	obravnava izvajanje določene politike cen;
5.	opravlja naloge in dela družbene kontrole cen;
6.	predlaga ukrepe neposredne kontrole cen ter druge ukrepe na področju cen;
7.	oblikuje stališča o vprašanjih, glede katerih skupnost sodeluje z Republiško skupnostjo za cene in z drugimi občinskimi skupnostmi' za cene;
8.	sprejema statut skupnosti za cene;
9.	sprejema letni delovni program skupnosti za cene;
10.	sprejema finančni načrt in zaključni račun ter sprejema letno poročilo o delu skupnosti za cene;
11.	določa višino plačila za storitve, ki jih opravlja skupnost za cene;
12.	določa višino plačila in'druge pogoje za opravljanje nalog in del, ki jih izvršuje skupnost za cene po pogodbi;
13.	določa, kateri podatki in listine pomenijo poslovno ali drugo tajnost;
14.	obravnava in spremlja opravljanje del in nalog skupnosti za cene in nastopa z ukrepi, da se opravijo;
15.	voli in razrešuje predsednika skupnosti za cene v soglasju z izvršnim svetom;
16.	voli in razrešuje predsednika sveta;
17.	si predpiše poslovnik o svojem delu.
21.	člen ^	'
O vprašanjih, ki se nanašajo na neposredno kontrolo cen odloča svet soglasno.
O drugih vprašanjih s svojega delovnega področja odloča svet z večino glasov.
Če se v svetu pri odločanju o vprašanjih iz pf-vega odstavka tega člena ne doseže soglasnost, obvesti svet o spornem vprašanju izvršni svet in mu Pošlje poročilo z mnenji svojih članov.
V primeru iz prejšnjega odstavka odloči dokončno o spornem vprašanju izvršni svet.
22.	člen
Predsednik sveta skliče sejo sveta na svojo pobudo, na zahtevo enega ali več članov sveta, na zahtevo izvršnega sveta ali na zahtevo predsednika
skupnosti za cene, predlaga dnevni red seje in predseduje sejam sveta skupnosti.
23.	člen
Predsednik skupnosti za , cene občine Grosuplje predstavlja, zastopa in podpisuje skupnost za cene in je odgovoren za zakonitost njenega dela.
Predsednik sme biti na svojo dolžnost izvoljen največ dvakrat zaporedoma.
24.	člen
Predsednik skupnosti za cene skrbi za izvajanje aktov sveta skupnosti za cene, za uresničevanje sodelovanja z Republiško skupnostjo za cene, s skupnostmi za cene drugih občin in z občinskimi organi in organizacijami, kot tudi z družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
25.	člen
Predsednik skupnosti za cene zlasti:
1.	predlaga akte, ki jih’ sprejema svet;
2.	dornča predlog poročila o delu skupnosti za cere;
3.	predlaga delovni program skupnosti za. cene in spremlja njegovo izvrševanje;
4.	koordinira delo pri pripravljanju gradiva za seje-sveta;
5.	organizira opravljanje analitičnih, strokovnih in drugih nalog in del na področju cen in skrbi, da se opravijo;
6.	opravlja haloge ,in dela, ki so po statutu skupnosti in drugih aktov v njegovi pristojnosti.
26.	člen
Če predsednik skupnosti za cene meni, da akt sveta ni v skladu z ustavo, zakonom ali samoupravnim splošnim aktom skupnosti za cene, opozori na to svet.
Če svet kljub opozorilu vztraja pri svojem aktu, obvesti predsednik v treh dneh od opozorila o tem izvršni svet.
27.	člen
Skupnost za cene ima statut.
S statutom skupnosti za cene so urejeni notranja organizacija, razmerja med svetom in predsednikom ter določeni akti, ki jih izdaja svet, kakor tudi druga vprašanja, ki so pomembna za delo skupnosti.
Statut skupnosti za cene potrdi Skupščina občine Grosuplje.
IV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
28.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ukrepih družbene kontrole cen iz' pristojnosti Občine (Uradni list SRS, št. 26/73).
29.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-2/81
Grosuplje, dne 28. januarja 1981.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r.
279.
Na podlagi 10. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77), 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih, diagnostičnih in drugih preiskavah v letu 1981 (Uradni list SRS, št. 33/80) in 6. člena odloka o izvršnem svetu (Uradni list SRS, št. 32/79) je Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje dne 22. januarja 1981 sprejel
ODREDBO
o preventivnih cepljenjih, diagnostičnih in drugih preiskavah na območju občine . Grosuplje
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Da se preprečijo oziroma,, ugotovijo, v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo veterinarske organizacije, ki so po prepisih verificirane za preprečevanje in zatiranje živalskih kužnih bolezni opraviti v letu 1981 ukrepe, ki so potrebni za ugotavljanje, odkrivanje, preprečevanje in zatiranje živalskih kužnih bolezni.
Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
2.	člen
Preventivne ukrepe iz te odredbe opravljata na območju občine Grosuplje Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje in veterinarska obratna ambulanta TOZD Stična Prašičereja.
3.	člen
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat kolikor je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
4.	člen
Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje in obratna veterinarska ambulanta TOZD Stična Prašičereja, ki opravljata preventivna cepljenja in diagnostične preiskave, morata voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, o imenu in bivališču posestnika živali, opisu živali in d proizvajalcu, seriji in kontrolni številki cepiva ter o rezultatih cepljenja in preiskav.
Spremljati morata tudi zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije.
II.	PREVENTIVNI UKREPI
5.	člen
Preventivno cepljenje proti steklini je obvezno za vse pse stare več kot 4 mesece, opravljeno pa mora biti do 30. 4. 1981.
Psi položeni do 31. 8. 1981 morajo biti cepljeni proti steklini v novembru 1981.
Pse je potrebno cepiti proti steklini z vakcino, ki ima dovoljenje pristojnega zveznega organa..
Cepljenje opravi Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje.
6.	člen
Proti prašičji kugi je potrebno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo 10 in več plemenskih svinj oziroma 50 ali več pitancev, ali hranijo prašiče s pomijami in odpadki živalskega izvora ne glede na število hranjenih prašičev.
Cepljenje s sevom K lapinteirdnega virusa opravi Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje in obratna veterinarska ambulanta TOZD Stična Prašičereja.
7.	člen
Proti slinavki in parkljevki je potrebno cepiti osnovno govejo čredo v organizaciji združenega dela Ljubljanske mlekarne — TOZD Posestva in TOZD Stična Prašičereja na območju občine Grosuplje.
Preventivno cepljenje s polivalentno vakcino AOC opravi Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje.
8.	člen
V letu 1981 mora biti opravljena VI splošna tu-berkulizacija goveđi v naseljih: Tlaka, Veliki in Mali Vrh, Šmarje Sap, Podgorica (Pri Šmarju), Sela, Brvace, Hrastje, Brezje, Grosuplje, Jerova vas, Luče, Žalna, Velika in Mala Loka, Veliko in Malo Mlačevo, Spodnja Slivnica, Leskovec, Sela, Kamno Brdo, Gornje Brezovo, Vrh, Dedni dol, Sp. Brezovo, Višnja gora, Stari trg, Polje, Peščenik, Kriška vas in Nova vas.
Tuberkulinizirati je potrebno goveje črede Ljubljanskih mlekarn TOZD Posestva in TOZD Stična Prašičereja.
Tuberkulinizacijo opravi Veterinarski zavod »Kriih« Grosuplje.
9.	člen
Na burcelozo je potrebno preiskati v letu 1981:
—	krave v hlevih individualnih proizvajalcev z mlečno prstanastim poizkusom,
—	goveje črede Ljubljanskih mlekarn TOZD Posestva in TOZD Stična Prašičereja s serološkim pregledom krvi,
■— plemenske svinje in merjasce TOZD Stična Prašičereja s serološkim pregledom krvi.
Preiskave krav z mlečno prstanastim poizkusom opravi Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje, serološke preiskave krvi pa VTOZD za veterinarstvo Ljubljana.
10.	člen
Na govejo levkozo je potrebno pregledati plemensko čredo krav Ljubljanskih mlekarn TOZD Stična Prašičereja.
Preiskavo seruma s preizkusom v agar-gelu opravi Klinika za prežvekovalce VTOZD za veterinarstvo Ljubljana, kravne vzorce pa pobere Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje.
11.	člen
Plemenjake v prirodnem pripustu je potrebno enkrat letno pregledati na mehurčasti izpuščaj pri govedu (IBR/IPV).
Vzorce krvi odvzame Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje.
12.	člen
Čebelje družine, ki so bile na paši v drugih republikah je preiskati na varoozo čebel.
Vzorce zimskega drobirja odvzame Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje, preizkavo le-tega pa opravi VTOZD za veterinarstvo Ljubljana.
13.	člen
Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje in obratna veterinarska ambulanta TOZD Stična Prašičereja sta pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe dolžna o tem obvestiti občinsko veterinarsko inšpekcijo. O opravljenem delu morata poročati na predpisanih obrazcih.
14.	člen
Stroški za sistematično ugotavljanje živalskih kužnih bolezni in cepljenja živali po programu gredo
o breme posebnega računa za zdravstveno varstvo živali proračuna občine Grosuplje, razen za preglede čebeljih družin, ki se prevažajo na pašo.
15.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-2/81
Grosuplje, dne 3. februarja 1981.
Predsednik Izvršnega sveta ■	Skupščine občine
Grosuplje Janez Koščak 1. r.
LITIJA
280.
Na podlagi 2. odstavka 38. člena in 1. odstavka 39. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77), pravilnika o ukrepih za zatiranje in izkoreninjenje stekline (Uradni list SFRJ, št. 34/80) ter 329. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) je Izvršni svet Skupščine občine Litija sprejel na 98. seji dne 26. januarja 1981
ODREDBO
o spremembi in dopolnitvi odredbe za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline ,	(Uradni list, št. 26/80)
I
Prvi člen se spremeni tako, da glasi:
»S to odredbo se na območju občine Litija, ki je okužena s steklino, odreja kontumac psov in mačk.«
II
V 2. členu se doda:
»Prepovedan je promet psov in mačk.« iii
Za drugim odstavkom 4. člena se dodata še tretji in četrti odstavek, ki glasita:
»Živali, ki so prišle v stik z živaljo, zbolelo za steklino oziroma živaljo, za katero se sumi, da je zbolela za steklino je treba ubiti oziroma zaščitno cepiti, vendar morajo biti 3 mesece po stiku zaprte v karanteni.«
»Prepove se odvažanje surovin in proizvodov, živalskih surovin in predmetov, s katerimi se lahko prenese steklina iz okuženega dvorišča in od drugod.«
IV
Doda se k 9. členu drugi, tretji in četrti odstavek:
»Oseba, ki odira trupla omejenih živali, mora biti zaščitno cepljena proti steklini, ne sme imeti poškodb na glavi in rokah in mora biti usposobljena za to de-
lo.«
»Oseba, ki odira trupla mora imeti na sebi zaščitno obleko, rokavice, masko in obutev ter, da ima ustrezen Pribor za jemanje materiala za laboratorijski pregled (skalpel, škarje, nož, dleto, kladivo, žago, steklenice za jemanje, pakiranje in pošiljanje materiala) ter dezinfekcijska sredstva.«
»Vreča s kožo mora biti spravljena v posebnem Prostoru dokler se ne dobijo izvidi preiskav. Če je iz-vid pozitiven, oziroma če je žival obolela, je treba vre-
čo skupaj s kožo uničiti, če je izvid negativen oziroma, če je žival zdrava, pa se sme koža dati v promet«
V
Ta odredba začne veljati takoj po objavi v Uradnem listu SRŠ.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Litija
Stane Hrovat 1. r.
281.
Na podlagi 25. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija (Uradni list SRS, št. .17/79) in določil S. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za obdobje 1981—1985, je izvršilni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija na seji dne 3. februarja 1981 sprejel
UGOTOVITVENI SKLEP o stopnjah, virih in osnovah sredstev za potrebe solidarnosti in vzajemnosti na področju stanovanjskega
gospodarstva, združenih v okviru Samoupravne
stanovanjske skupnosti občine Litija za leto 1981
1
Udeleženci, ki so sklenili samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za obdobje 1981—1985 bodo v letu 1981 združevali v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Litija naslednja namenska sredstva:
a)	za namene solidarnosti v občini v višini 1,350 odstotka na bruto osebni dohodek nepovratno iz dohodka in sicer na naslednje račune št.:
—	50150-842-022-1814 — OZD in DS iz gospodarstva,
—	50150-842-022-1835 — OZD in DS iz negospodarstva,
—	50150-842-022-18652 — občani, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost;
b)	za namene solidarnosti na ravni republike za gradnjo domov za učence in. študente v višini 0,292°/» na bruto osebni dohodek nepovratno iz dohodka na račun št. 50150-842-022-18283 in za bivalne pogoje udeležencev mladinskih delovnih akcij v višini 0,003 odstotka na bruto osebni dohodek nepovratno iz dohodka na račun št. 50150-842-022-18299;
c)	za sofinanciranje reševanja stanovanjskih potreb kadrov na manj razvitih območjih SR Slovenije v višini 0,025 % na bruto osebni dohodek nepovratno iz čistega dohodka na račun št. 50150-842-022-18306;
d)	za reševanje stanovanjskih potreb kadrov V občini v višini 0,300 % na bruto osebni dohodek nepovratno iz čistega dohodka na račun številka 50150-842-022-18311;
e)	za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč v stanovanjskih soseskah v okviru družbeno usmerjene gradnje stanovanj v višini 1,300 °/o na bruto osebni dohodek nepovratno na račun številka:
—	50150-842-022-18166 — OZD in DS iz gospodarstva,
—	50150-842-022-18395 — OZD in DS iz negospodarstva,
—	50150-842-022-18348 — od občanov.
II
Sredstva iz točke I tega ugotovitvenega sklepa se izločajo ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov.
ni
Ta ugotovitveni sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981.
St. 010-5/80-1
Litija, dne 3. februarja 198i.
Predsednik izvršilnega odbora Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija Dark« Primožič 1. r.
282.
Na pomagi za. člena statuta Samoupravne sta-lovanjske skupnosti občine Litija (Uradni list SRS, št. 17/79) in sklepa o pooblastilu za sprejem ugotovitvenega sklepa, ki ga je sprejela skupščina stanovanjske skupnosti na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 22. decembra 1980 ter 51. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za obdobje 1981 do 1985, je izvršilni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija na seji dne 3. februarja 1981 sprejel
SKLEP
o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za obdobje 1981—1985
1
Izvršilni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija ugotavlja, da je Samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za obdobje 1981 do 1985 sklenjen, ker ga je sprejela večina delavcev v občini oziroma večina udeležencev sporazumevanja.
2
Samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za obdobje 1981—1985 in ta sklep se objavita v Uradnem listu SRS.
St. 010-5/80-1
Litija, dne 3. februarja 1981.
Predsednik
■	izvršilnega odbora
Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija
Darko Primožič 1. r.
283.
Na podlagi 2., 113. in 120. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) in samoupravnega sporazuma o ustanavljanju samoupravnih stanovanjskih skupnosti občine Litija (Uradni list SRS, št. 1/79)' delavci v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delovni ljudje in občani v krajevnih skup-
nostih z območja občine Litija kot uporabniki ter delavci v samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki izvajajo s tem samoupravnim sporazumom opredeljene naloge'kot izvajalci, organizirani v samoupravno stanovanjsko skupnost občine Litija sklepamo
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za obdobje 1981—1985
I.	OSNOVE SPORAZUMEVANJA
1.	člen
Udeleženci samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija (v nadaljnjem besedilu: samoupravni sporazum) opredeljujemo s tem samoupravnim sporazumom za uresničevanje ciljev, usmeritev in nalog razvoja stanovanjskega gospodarstva v srednjeročnem obdobju 1981—1985, naslednje splošne usmentve in konkretne obveznosti:
a)	splošne usmeritve se nanašajo na:
—	obseg stanovanjske graditve v srednjeročnem obdobju in po posameznih letih ter strukturi, vrsti in kvaliteti stanovanj;
—	način zagotavljanja sredstev za kontinuirano stanovanjsko gradnjo;
—	prostorske rešitve za gradnjo planiranega števila stanovanj glede na lokacijo in dinamiko gradnje;
—	obseg sredstev za stanovanjsko graditev ter o namenu in načinu porabe teh sredstev;
—	zmogljivost izvajalcev za uresničevanje predvidenega obsega stanovanjske graditve, prenove in vzdrževanja stanovanjskega sklada;
—	tehnologijo graditve stanovanj;
—	naloge in ukrepe v zvezi z racionalizacijo stanovanjske graditve;
—	razmerje med sredstvi namenjenimi za gradnjo stanovanj v družbeni lastnini in sredstvi namenjenimi za. kreditiranje nakupa stanovanj (etažna lastnina) ter za kreditiranje graditve stanovanjskih hiš v lasti občanov;
—	usklajevanje kriterijev za oblikovanje virov in namena porabe solidarnostnih sredstev;
b)	konkretne obveznosti se nanašajo na:
—	obseg sredstev za solidarnostno, vzajemno in kadrovsko reševanje stanovanjskih vprašanj;
—	politiko stanarin in meril za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini in o uporabi sredstev stanarin;
—	merila ih pogoje oblikovanja cen stanovanjske graditve v občini in metodologijo določanja cen;
—	naloge in sredstva za financiranje znanstveno raziskovalnega dela na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	naloge in ukrepe s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	druge naloge, ki jih uresničujemo v stanovanjski skupnosti;
—	medsebojne pravice in obveznosti v primeru odstopanja od sprejetih planskih akto’'
2.	člen
Pri določanju osnov srednjeročnega plana upoštevamo udeleženci:
—	cilje in potrebe na stanovanjskem področju v občini;
—	razvojne možnosti družbene skupnosti;
—	temeljne usmeritve urbanističnega planiranja in racionalne porabe prostora;
—	varstvo, razvoj in izboljšanje bivalnega okolja glede na ohranitev naravnih in z delom pridobljenih vrednosti;
—	cilje in naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
II.	OBVEZNOSTI UDELEŽENCEV PRI URESNIČEVANJU RAZVOJA STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA
2.1. Obseg stanovanjske graditve
3.	člen
Udeleženci bomo realizirali na osnovi elementov usklajen program stanovanjske graditve v letih 1981 do 1985 po naslednji vrsti, strukturi in na lokacijah:
«	Tabela 1
Zap. št.	OZD, TOZD, DS	1981 en dv	trs	en	1982 dv	trs	en	1983 dv	trs	en	1984 dv	trs	en	1985 dv	trs
i.	Predilnica Litija	2 2	i	i	3	i	2	2		2	2		3	2	i
2.	IUV TOZD Usnjarna Šmartno	4		3		i		3	2	2	2		2	2	2
3.	Lesna industrija Litija	3	i	3	1		1	2	1		3	i	3	2	
4.	TOZD Gradmetal Litija	. f		2	1		3			3			3		
5.	TOZD Trahsp. naprave Dole	1	i	1	1		1			1	1		1		
6.	TOZD IA Kresnice									3			3		
7.	KZ Gabrovka-Dole Gabrovka	2													
8.	TOZD Pletilja Litija												1		
9.	Uprava občine Litija			1						1					
10.	Dom Tišje												1		
11.	OS Dušan Kveder-Tomaž Litija	1					1			1					
12.	TOZD Komunala Litija						1			1			1		
13.	Skupne službe SIS			1									1		
14.	OS France Rozman-Stane Šmartno	1	1					1								
15.	KZ Litija									1					
16.	WZ Litija												.1		
17.	Kovina Šmartno						1			1					
18.	Mercator Rožnik TOZD Golovec														
19.	Strok, službe SKS in SSS														
20.	OS Lojze Hostnik-Jovo Gabrovka 1	>	1													
21.	Mesarija in prekajev. Šmartno						1								
22.	Mizarstvo Litija			1											
23.	ŽG 2TO Ljubljana TOZD za tehnič. vozovno dejavnost	1		1	1		l’	1	*		1	i	1	1	
24.	RSNZ UJV Ljubljana okolica	1		1			1			1.			1		
25.	Mizarstvo Gabrovka												1		
26.	Sam. stan. skup. Litija —	družbena pomoč —■ kadrovska stanovanja —	enostavna reprodukcija amortizacija	3	3 4 3	i	3	3 4 4	i	3	3 4 5	1	3	3 4 5	i	3	3 4 5	1
27.	etažni lastniki	2	5	3	1	4	2	1	4	2	2	4	i	1	5	
		15 26	8	ia	24	6	14	28	6	14	33	4	18	34	4
	Skupaj letno	' 49			46	I		48	1		51		56		
Skupaj za obdobje 1981—1985 = 250 Rekapitulacija stanovanj po kupcih in številu:
—- za delavce v OZD in TOZD
—	za namene solidarnosti
■— za kadrovska stanovanja
—	za vlagatelje stanovanj v sklad stanovanjskih hiš iz amortizacije
—	za občane kupce stanovam
28 stanovanj na leto 7 stanovanj na leto 4 stanovanja na leto
4 stanovanja na leto 7 stanovanj na leto
Tabela 2
	1981		1982	1983	1984		1985	1981	-1985
Lokacija družbene gradnje	štev.	m!	štev.	m1	štev.	m!	štev.	m1	štev.	m!	štev.	m*
Litija, Rozmanov trg	44	2500							
Gabrovka	15	860							
Litija, Maistrova ul.			48	3030	48	3030					
Dole	6	400		6	400					
Litija, Partizanska					50	2860	29	1750		
Litija, ob Zasav. cesti									
Kresnice							16 1000	•	
Skupaj	65	3760	48	3030	54	3430	50	2860	45	2750	262	15830
	1981		1982	1983	1984		1985	Tabela 3 1981—1985	
Lokecija individualne gradnje	štev.	m*	štev.	m!	štev.	mJ	štev.	m2	štev.	m!	štev.	m*
1. Po zazid. načrt. Litija, Grbinska c. (vrstne hiše)	12	1500			•			12	1500
Litija, Partizanska c. (vrstne hiše)			28	3400					28	3400
Kresnice			10	1400		10	1400		20	2800
Litija, Kidrič. Badjurova	15	2100		20 2800			10	1400	45	6300
Šmartno					20	2400		20	2400
2. Po urbanist, redu (v ostalih krajih in naseljih, zlasti ob prometnih poteh)	25	2300	25	2300	25	2500	25	2500	25	2500	125	12100
Skupaj	52	5900	63	7100	45	5300	55	6300	35	3900	250	28500
2.2.	Združevanje sredstev
4.	člen
Udeleženci bomo v obdobju 1981—1985 zagotovili za stanovanjsko gradnjo, subvencioniranje stanarin in odplačilo anuitet za najete kredite z združevanjem naslednjih sredstev (v cenah 1980):
Zap. št.	Vrsta		vrednost v tisoč din
1.	Stanovanjska gradnja	478.500
2.	Subvencioniranje stanarin	1.500
3.	Odplačilo anuitet za že gajete kredite	60.000
	Skupaj	540.000
	5. člen	
Udeleženci bomo zagotovili financiranje stanovanjske gradnje, subvencioniranje stanarin in odplačilo anuitet za že najete kredite iz naslednjih virov (v cenah za leto 1980):
Zap. št.	Vir	vrednost v tisoč din	•/«.
1.	Iz čistega dohodka	229.000	42,4
2.	Iz dohodka	55.000	10,2
3.	Iz sredstev SPIZ	10.000	1,9
4.	Iz sredstev občanov	135.000.	25,0
5.	Iz sredstev bank (za vezana sredstva)	85.000	15,7
6.	Iz amortizacije	25.000	4,6
7.	Iz sredstev delavcev, ki > združujejo delo pri zasebnikih 1.000		0,2
	Skupaj	540.000	100
6.	člen
Udeleženci samoupravnega sporazuma se obvezujemo, da bomo del sredstev iz prejšnjega člena zagotovili:
— z združevanjem nepovratnih sredstev iz dohodka v višini 1,35 °/o na bruto OD za namene družbene pomoči; ta sredstva bomo združevali v stanovanjski skupnosti;
—	z združevanjem sredstev iz čistega dohodka v višni 0,600 "/o na bruto OD za dobo 20 let in 4 “/o obrestno mero za namene vzajemnosti pri razreševanju stanovanjskih vprašanj; ta sredstva bomo združevali v stanovanjski skupnosti;
—	z združevanjem nepovratnih sredstev iz čistega dohodka v višini 0,300 “/o na bruto OD za kadrovska stanovanja v občini; ta sredstva bomo združevali v stanovanjski skupnosti;
—	z združevanjem sredstev iz čistega dohodka v višini najmanj 3,130% na bruto OD za reševanje stanovanjskih vprašanj, delavcev v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih.
Da bomo lahko nadaljevali s kontinuirano družbeno usmerjeno blokovno in individualno gradnjo bomo zagotavljali tudi sredstva za komunalno urejanje stavbnih zemljišč za stanovanjske soseske. Za realizacijo tega cilja bomo združevali nepovratna sredstva iz čistega dohodka v višini 1,300 % na bruto OD. Ta sredstva bomo združevali v Samoupravni komunalni skupnosti občine Litija.
Za namene solidarnosti v republiki bomo združevali nepovratna sredstva iz dohodka v višini 0,320 % na bruto OD (od tega 0,292 % na bruto OD za gradnjo domov za učence in študente; 0,003 % na bruto OD za bivalne pogoje udeležencev MDA in 0,025% na bruto OD za sofinanciranje reševanja stanovanjskih potreb kadrov na manj razvitih območjih SR Slovenije).
7.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost bo s sredstvi najemnin in bančnih kreditov gradila poslovne prostore deficitiranih dejavnosti s področja osebnih storitev. Te prostore bo stanovanjska skupnost dajala v najem občanom za opravljanje navedenih dejavnosti za najemnino, ki omogoča enostavno reprodukcijo poslovnih, prostorov.
2.3.	Nameni porabe sredstev
8.	člen
Združena sredstva iz prve alinee 6. člena bomo namenjali za:
—	gradnjo stanovanj v družbeni lastnini za delovne ljudi in občane z nižjimi dohodki ter za tiste občane in družine, ki nimajo pogojev, da bi reševali svoje stanovanjsko vprašanje v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih in sicer za invalide, borce NOV, kmete borce NOV, starejše občane in za delo nesposobne občane, ki s svojimi Skupnimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja;
■— delno nadomeščanje stanarin tistim imetnikom stanovanjske pravice na stanovanjih v družbeni lastnini in stanovanj v lasti občanov, ki izpolnjujejo s splošnim aktom stanovanjske skupnosti dogovorjene pogoje; •
—	vračilo .lastne udeležbe za pridobitev stanovanja, zgrajenega iz sredstev solidarnosti;
—	vračilo namenskih kreditnih sredstev bankam, ki so bila dana za namene solidarnosti.
9.	člen
Z združenimi sredstvi iz druge alinee 6. člena bomo zagotavljali reševanje stanovanjskih vprašanj tistih delavcev, ki začasno v svojih organizacijah združenega dela ne oblikujejo zadostnih sredstev
sklada skupne porabe (poslovanje z izgubo ali na meji rentabilnosti — brez zadostnega ostanka čistega dohodka).
Združena sredstva za vzajemno gradnjo stanovanj bomo uporabljali za kreditiranje gradnje, nakupa in prenove stanovanjskih hiš in stanovanj v družoeni lastnini ter za kreditiranje nakupa ali graditve stanovanj v lasti občanov.
Sredstva za vzajemnost bomo obračunavali ob izplačilu osebnih dohodkov, pri stanovanjski skupnosti pa jih homo združili, ko bo ugotovljeno za koga jih bomo združili in v kakšni višini. Potrebe bomo ugotavljali z letnimi plani stanovanjske skupnosti.
V primeru, da potreb ne bo, bomo udeleženci obračunana sredstva vzajemnosti porabili za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev
10.	člen
Združena sredstva iz 6. alinee 6. člena bomo namenjali za reševanje kadrovskih stanovanj v občini in sicer:
—	deficitarnih kadrov s področja družbenih dejavnosti (zdravstvo, šolstvo, otroško varstvo, pravosodje in drugih, če je to v širšem družbenem interesu);
—	v izjemnih primerih tudi za reševanje deficitarnih kadrov v OZD, katere same kljub načrtovanemu kadrovanju in štipendiranju niso uspele zagotoviti teh kadrov v zadnjih dveh letih.
O delitvi kadrovskih stanovanj odloča OK SZDL Litija.	%
Pri dodeljevanju kadrovskih stanovanj bomo upoštevali veljavne normative glede na pripadajočo velikost stanovanja.
2.4.	Izvajalci
11.	člen
v/ueieženci — izvajalci — bomo zagotavljali -mogljivosti za uresničevanje predvidenega' obsega stanovanjske graditve, prenovo stanovanj in vzdrževanja stanovanjskega sklada hiš in se zavzemali, da bo graditev stanovanj potekala1 v smeri intenzivnejšega razvoja produktivnosti dela v gradbeni dejavnosti in sprejemanja ukrepov v smeri racionalizacije in nadaljnjega razvoja tehnologije gradnje.
12.	člen
Udeleženci — izvajalci — se zavezujemo, da bomo stanovanja gradili v taki kvaliteti, da bodo bistveno izboljšane možnosti' vzdrževanja in dd bodo upoštevani ukrepi kompletnega varčevanja z energijo.
13.	člen
Udeleženci — izvajalci —bomo pri uresničevanju programa stanovanjske graditve v največji možni meri upoštevali sprejete ukrepe za varstvo človekovega okolja in naloge in ukrepe s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
2.5.	Merila oblikovanja cen stanovanjske graditve
14.	člen
Pri oblikovanju cen stanovanjske graditve bomo udeleženci upoštevali veljavni družbeni dogovor o oblikovanju cen stanovanjske graditve v SR Sloveniji
15.	člen
Udeleženci bomo sodelovali pri dopolnjevanju in uporabi metodologije za določanje cen.
2.6.	Prostorske rešitve
16.	člen
Udeleženci ugotavljamo, da imamo za to srednjeročno obdobje že dogovorjene lokacije za gradnjo družbenih stanovanj in individualnih stanovanjskih hiš.
Udeleženci bomo skrbeli, da bomo med seboj določali in uresničevali tako zemljiško politiko, ki bo omogočala načrtovano stanovanjsko izgradnjo za vse strukture, dinamiko in kvaliteto. Pri tem bomo stanovanjsko izgradnjo usmerjali predvsem na površine, ki so neprimerne ali manj primerne za kmetijsko proizvodnjo.
17.	člen
Udeleženci bomo sodelovali s kmetijsko zemljiško skupnostjo, komunalno skupnostjo in občinsko skupščino z namenom, da bi bila pravočasno pridobljena in komunalno opremljena ustrezna zemljišča za izgradnjo planiranih stanovanj (ca. 5 ha). Zaradi kontinuirane gradnje bo potrebno zagotoviti še dodatnih 5 ha neopremljenih ali delno opremljenih stavbnih zemljišč.
2.7.	Usmerjanje stanovanjske gradnji
18.	člen
Udeleženci bomo praviloma uresničevali naslednja razmerja med sredstvi namenjenimi za gradnjo družbenih stanovanj in za kreditiranje nakupa etažnih stanovanj ter za kreditiranje graditve stanovanjskih hiš in stanovanj v lasti občanov : 60 :15 :25.
2.8.	Stanarin
19.	člen
Za oblikovanje in prehod na ekonomske stanarine sprejemamo udeleženci naslednja skupna in enotna izhodišča in kriterije:
—	ekonomsko stanarino, kot družbeno priznano ceno za uporabo družbenega stanovanja, določamc na podlagi potrebnih sredstev za amortizacijo, vzdrževanje, upravljanje in funkcionalne izdatke, tei na podlagi revalorizirane vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na dan 31. 12. 1979;
—	ekonomsko stanarino v občini Litija bomo uveljavili v letu 1985;
—	pri izračunu ekonomske stanarine smo upoštevali 12 %> letno stopnjo inflacije, ki jo bomo vsako leto korigirali na predlog dejansko dosežene stopnje;
—	stanarino bomo uporabljali po sprejetem srednjeročnem programu vzdrževanja stanovanjskih hiš in stanovanj;
—	nosilci planiranja bodo skrbeli za izvajanje sprejetih planov na področju gospodarjenja s stanovanjskim skladom, dejavniki v občini pa bodo pospeševali razvoj obrtnih in drugih dejavnosti, ki so potrebne za gospodarjenje s stanovanjskim skladom;
—	v letih prehoda na ekonomske stanarine bo povečanje stanarin uveljavljeno s pričetkom leta (1. januar).
20.	člen
Osnovna merila za oblikovanje in prehod na ekonomske stanarine ob upoštevanju skupnih enotnih izhodišč ter kriterijev so:
a)	letni odstotek vrednosti stanovanja za letno stanarino je 3,05 0/o
b)	dejansko povišanje cen stanovanj: v letu 1977 — 14 °/o
v letu 1978 — 22 »/s v letu 1979 — 33 »/o v letu 1980 — 36 %
c)	predvideno nadaljnje letno povečanje cen stanovanj : 12 °/o.
Na podlagi zgoraj navedenih izhodišč znaša revalorizirana vrednost točke za: leto 1978 — din 25,28 leto 1979 — din 35,39 leto 1980 — din '47,78 leto 1981 — din 63,55 leto 1982 — din 80,71 leto 1983 — din 95,24 leto 1984 — din 110,48 leto 1985 — din 123,40
Letna stanarina stanovanja se izračuna po obrazcu :
površina stanovanja X število točk X revalorizirana vrednost točke X 3,05 %>.
Na podlagi zgoraj — preje navedenih osnovnih meril za oblikovanje in prehod na ekonomske stanarine bo stanarina rastla po naslednjih odstotkih od revalorizirane vrednosti stanovanjskega fonda: v letu 1981 — 1,60 °/o v letu 1982 — 1,90 »/o v letu 1983 — 2,30 °/o v letu 1984 — 2,80 °/o v letu 1985 — 3,05 °/o
21.	člen
**►'
Udeleženci sprejemamo okvirno naslednjo notranjo delitev stanarine:
a)	1,00 »/o - (32,78 V o)
b)	1,15 °/o = (37,70 »/o)
&
C) 0,40 °/o = (13,12 »/o)
d)	0,40 °/o = (13,12 »/o)
e)	0,10 % = (3,28 “/o)
3,05 »/o = (100 »/o)
Udeleženci se obvezujemo, da ne bomo bistveno odstopali od okvirne notranje delitve stanarine.
Udeleženci pooblaščamo skupščino stanovanjske skupnosti, da vsako leto sprejme sklep o notranji delitvi stanarine. Zlasti je potrebno po načelu svobodne menjave dela za vsako leto posebej' določit/ odstotek za stroške poslovanja stanovanjske skupne sti in delovne skupnosti.
22.	člen
, Udeleženci smo sporazumni, da se vsa amortizacija združuje v stanovanjski skupnosti.
Amortizacijo bomo praviloma porabili:
- 20 % za prenovo stanovanj.
za amortizacijo za vzajemno združena sredstva za vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj v stanovanjski skupnosti
za vzdrževanje hiš in stanovanj v okviru skupnosti stanovalcev za stroške poslovanja stanovanjske skupnosti in delovne skupnosti za funkcionalne stroške
— 80 % za plačilo obveznosti stanovanjske skupnosti do poslovnih bank (odplačilo kreditov) in za reprodukcijo stanovanj- (nadomestitev in gradnjo).
Skupščina stanovanjske skupnosti vsako leto s sklepom razporedi amortizacijo za namene, določene v prejšnjem odstavku tega člena.
.	23. člen
Stanovalci v skupnosti stanovalcev so dolžni in ^ugovorni, da bodo porabo sredstev iz točke c 21. člena letno planirali in porabljali v skladu z veljavnim pravilnikom o minimalnih tehničnih, in drugih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah.
Stanovanjska skupnost • lahko izvede sporazumevanje v zvezi z združevanjem tistih sredstev, ki so opredeljena za vzdrževanje hiš v okviru skupnosti stanovalcev. Tako združena sredstva imajo značaj brezobrestnega kredita in jih lahko porabijo tisti hišni sveti, ki morajo opraviti nujna vzdrževalna dela, pa za to nimajo dovolj lastnih združenih sredstev. Hišni sveti so dolžni ta sredstva vrniti.
2.9.	Ukrepi za zavarovanje življenjskega standarda stanovalcev z nizkimi dohodki
24.	člen
Da bi zavarovali življenjski standard občanov z nizlfimi^ družinskimi dohodki ter dograjevali sistem
socialne varnosti, bomo udeleženci tega samoupravnega sporazuma uveljavljali sistem subvencioniranja ekonomske stanarine.
25.	člen
Pravico do subvencije bo imel vsak občan, ki je imetnik stanovanjske pravice na družbenem in zasebnem stanovanju in ki bo plačeval stanarino ter izpolnjeval dogovorjene kriterije. Ne glede na družinski dohodek bo vsak imetnik stanovanjske pravice dolžan prispevati 20 “/o stanarine.
26.	člen
mnetnik stanovanjske pravice bd lahko, prejemal subvencijo -le za stanovanjsko površino oziroma stanovanje, ki bo v skladu z dogovorom o standardnem stanovanju v občini Litija, lahko znaša za:
1	družinskega člana do 32 m2
2	družinska člana do 45 m2
3	družinske člane do 58 m2
4	družinske. člane do 70 m2
za vsakega nadaljnjega' člana družine še 15 m2.
27.	člen
• Višina subvencije je odvisna od dohodka in števila družinskih članov, določali pa jo bomo po naslednji tabeli: •	____
Dohodkovni razred	n
zap. St. letni DDG	m
Število članov v gospodinjstvu
1.	11.899	0,4		\					
2.	11.900— 22.799	4,5							
3.	23.800— 35.699	6,2	1,8						
4.	35.700— 47.599	8,2	3,7	0,4					
5.	47.600— 59.499	9,7	5,2	2,9	0,3				
6.	59.500	71.399	10,9	6,5	3,1	1,5	0,8	0,3		
7.	71.400— 83.299	12,0	7,5	4,1	2,6	1,9	1,4	0,8	0,6
8.	83.300— 95.199	12,9	8,4	5,0	3,5	2,8	2,3	1,7	1,5
9.	95.200—107.099	13,7	9,2	5,8	4,3	3,6	3,1	2,5	2,3
10.	107.100—118.999	14,4	9,9	6,6	5,0	4,3	3,8	2,9	2,8
11.	119.000—130.899	15,0	10,6	7,2	5,6	4,9	4,4	3,9	3,6
12.	130.900—142.799	15,6	11,2	7,8	6.2	5,5	5,0	4,5	4,2
13.	142.800—154.699	16,2	11,7	8,3	6,8	6,1	5,5	5,0	4,8
14.	154.700—166.599	16,7	12,2	8,8	7,3	6,6	6,0	5,5	5,3
15.	166.600—178.499	17,1	12,7	1,3	7,7	7,0	6,5	6,0	5,7
16.	178.500—190.399	17,5	13,0	9,6	8,1	7,4	6,9	6,3	6,1
17.	190.400—202.299	18,0	13,5	10,1	8,6	7,9	7,4	6,8	6,6
18.	202.300—214.199	18,4	13,9	10,5	9,0	8,3	7,8	7,2	.7,0
19.	„214.200—226.099	18,7	14,3	10,9	9,3	8,6	8,1	7,6	7,3
20.	226.100—237.999	19,1	14,6	11,2	9,7	9,0	8,5	7,9	7,7
28.	člen
Do subvencije ne bo upravičen imetnik stanovanjske pravice, ki stanovanje ali del stanovanja oddaja podnajemnikom ali opravlja v njem poslovno ali obrtno dejavnost. Prav tako je ne bo mogel prejemati občan ali družina, ki je imetnik drugega vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše, vikenda, motornega čolna, avtomobila ali če je lastnik nepremičnine v vrednosti nad 100.000 din. Do subvencije tudi ni upravičen imetnik stanovanjske pravice, ki se ne želi preseliti v drugo stanovanje; primernejše njegovemu družinskemu stanju in dohodku.
Podrobnejši kriteriji in merila za pridobivanje subvencije bodo urejeni s pravilnikom, ki ga bo po
javni razpravi sprejel zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti. S pravilnikom bo urejena tudi pravica invalidnih in drugih oseb do subvencije.
29.	člen
O pravici do subvencije' bo odločal 7-člahski odbor za subvencioniranje stanarin, ki ga bodo sestav-Ijali:
—	4 delegati Samoupravne stanovanjske skupnosti
—	1 delegat Skupnosti socialnega varstva
—	1 delegat strokovne službe Skupnosti socialnega skrbstva Litija
—	1 delegat krajevne skupnosti iz katere je občan.
Odbor za subvencioniranje stanarin si bo pred odobritvijo vsake subvencije pridobil mnenje:
—	organizacije združenega dela v kateri je prosilec zaposlen
—	hišnega sveta ali zbora stanovalcev hiše v kateri prosilec stanuje.
Postopek za uveljavljanje pravice do subvencije bo moral biti usklajen s postopki za uveljavljanje drugih socialnih pravic.
Dokazni dokumenti in ostala merila bodo objavljena v vsakoletnem razpisu subvencij.
Seznam upravičencev do subvencij se javno objavi.
30.	člen
Ne glede na ostale kriterije lahko odbor za subvencioniranje stanarin prizna subvencijo tudi posameznikom ali družinam, ki živijo v težkih pogojih (bolezen, invalidnost, druge hude obremenitve kot npr. otroci s telesnimi in duševnimi motnjami in drugo), oziroma odkloni subvencijo posamezniku ali družini, ki formalno izpolnjuje kriterije, dejansko pa živi v ugodnejšem položaju.
31.	člen
Stanovalci v stanovanjskih hišah družbene lastnine se obvezujemo, da bomo redno mesečno plačevali stanarino oziroma, da si bomo zagotovili pravico do delnega nadomeščanja stanarine.
Delavci v TOZD in delovnih skupnostih se obvezujemo, da bomo zagotovili sredstva za delno nadomestitev stanarin.
32.	člen
Udeleženci sporazuma se bomo prizadevali, da bodo imele družine, ki ne bodo mogle plačevati visoke obratovalne stroške možnost zamenjave stanovanja za taka standardna stanovanja, kjer so manjši obratovalni stroški.
2.10.	Pogoji pridobivanja stanovanj
33.	člen
Udeleženci bomo uveljavljali obvezno lastno udeležbo ob pridobitvi družbenega'najemnega stanovanja, solidarnostnega stanovanja, za nakup etažnega stanovanja in za graditev stanovanjske hiše.
Višina lastne udeležbe je odvisna od socialnega stanja in ekonomskih možnosti občana in njegove družine in delovne dobe.
34.	člen
Lastna udeležba za pridobitev družbenega najemnega stanovanja in solidarnostnega stanovanja bo znašala od 0,5% do 2,6% vrednosti stanovanja. Lastna udeležba za nakup etažnega stanovanja in graditev v okviru združene gradnje bo znašala najmanj 20% za graditev individualne stanovanjske hiše pa najmanj 30 % od predračunske vrednosti oz., končne cene po kupoprodajni pogodbi.
35.	člen
'Udeleženci bomo za plačilo lastne udeležbe pri pridobitvi družbenega najemnega stanovanja ali solidarnostnega stanovanja uporabljali določila samoupravnega sporazuma o merilih in pogojih za pridobitev stanovanjske pravice v družbenih stanovanjih v občini Litija (Uradni list SRS, št. 28-1310/79) in določila zakona o stanovanjskem gospodarstvu v zvezi z oprostitvami.
36.	člen
Udeleženci bomo podrobneje opredelili obveznost plačila lastne udeležbe v pravilniku Samoupravne stanovanjske skupnosti in v pravilniku o reševanju stanovanjskih vprašanj TOZD in delovnih skupnosti.
37.	člen
Udeleženci bomo opredelili kriterije za pridobivanje družbenih najemnih stanovanj, za pridobivanje stanovanjskih posojil in za pridobivanje solidarnostnih stanovanj v pravilnikih TOZD, DS in samoupravne stanovanjske skupnosti.
III.	MEDSEBOJNE OBVEZNOSTI UDELEŽENCEV SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA
3.1.	Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita
38.	člen
Udeleženci bomo pri izvajanju plana stanovanjskega gospodarstva na področjih graditve, prenove in vzdrževanja upoštevali tudi potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Na podlagi enotnih izhodišč Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije bomo izdelali ukrepe in naloge samoupravne stanovanjske skupnosti za splošno ljudsko obrambo in civilno zaščito.
3.2.	Delovanje in naloge stanovanjske skupnosti
39.	člen
Program dela stanovanjske skupnosti v obdobju 1981—1985 bo usklajen z namenom določenim v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi stanovanjske skupnosti in se nanaša na:
A.	Naloge stanovanjske skupnosti in delovne skupnosti, ki izhajajo iz samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti in vsakoletnih programov dela stanovanjske skupnosti
B.	Izvedba posebnih nalog stanovanjske skupnosti:
—	prevzem nalog družbenega investitorja pri družbeno usmerjeni stanovanjski izgradnji;
—	poslovanje z združenimi sredstvi za kadrovska stanovanja v občini.
40.	člen
Glede na obseg del, ki jih opravlja delovna skupnost stanovanjske skupnosti in komunalne skupnosti za stanovanjsko in komunalno skupnost se število delavcev ne bo povečalo (16),
41.	člen
Za osebne dohodke in skupno porabo delavcev delovne skupnosti strokovne službe stanovanjske in komunalne skupnosti, vzdrževanje in razširitev materialne osnove dela in delovne skupnosti in stroškov poslovanja stanovanjske skupnosti so predvideni naslednji viri:
v tisoč din (izhod, leto 1980)
—	del sredstev	stanarin	829
—	del sredstev	najemnin	56
—	del združenih sredstev za družbeno pomoč	739
—	del sredstev za vzajemnost (razlika med aktivnimi in pasivnimi
obrestmi)	350
1.974
42.	Elen
Obveznost stanovanjske skupnosti do Stanovanjske komunalne banke Ljubljana v tem srednjeročnem obdobju je 1,000.000 din (izhodišče leto 1980).
Ta obveznost bo zaradi opravljanja finančnih poslov za združena sredstva po 13. členu zakona o financiranju stanovanjske graditve.
43.	člen
Obveznost stanovanjske skupnosti do Beograjske banke — Temeljne banke Ljubljana v tem srednjeročnem obdobju je 2,545.466,40 din (plačilo do 31. 12. 1984).
Ta obveznost je odplačilo kredita najetega za nakup poslovnih prostorov za delo delegatskega sistema in delovne skupnosti. Stanovanjska skupnost je lastnik teh poslovnih prostorov, do 1/2.
3.3.	Znanstveno raziskovalno delo
44.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da bomo sodelovali Pri združevanju sredstev za raziskave pri Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije, zlasti na naslednjih področjih:
—	samoupravni sistem na področju stanovanjskega gospodarstva,
—	družbenoekonomski odnosi v stanovanjskem gospodarstvu,
—	planiranje in projektiranje sosesk,
—	proizvodno-dohodkovni odnosi,
—	racionalizacija v gradnji in uporabi:
a)	racionalizacija gradenj,
b)	racionalno ravnanje z energijo,
—	revitalizacije in prenove,
—	informacijski sistem v stanovanjskem gospodarstvu,
—	dolgoročni razvoj stanovanjskega gospodarstva.
IV.	KONČNE DOLOČBE
45.	člen
Udeleženci pooblaščamo samoupravno stanovanj-sko skupnost za družbenega investitorja nalog in °Pravil pri družbeno usmerjeni stanovanjski graditvi, ki lahko za strokovne posle v zvezi z investi-orstvom pooblasti ustrezno organizacijo združenega dela ali delovno skupnost.
46.	člen
Udeleženci samoupravnega sporazuma pooblaščajo samoupravno stanovanjsko skupnost in njen iz-Vršilni odbor za tekoče spremljanje izvajanja in ures-lcevanje ciljev in nalog opredeljenih s tem samo-U javnim sporazumom in za povratno obveščanje oeležencev samoupravnega sporazuma.
47.	člen
Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo v oneru odstopanja od dogovorjenih obveznosti rav-11 skladno z določili zakona o sistemu družbenega aniranja in o družbenem planu SR Slovenije (Urad-1 ust SRS, št. 1/80).
Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo sporazumno sprejeli potrebne ukrepe za zagotovitev potrebnih sredstev in zmogljivosti izvajalce^, potrebnih za izvedbo minimalnega programa stanovanjske graditve, opredeljenega tudi v družbenem planu občine.
Udeleženci samoupravnega sporazuma soglašamo, da je za morebitne spor* med udeleženci izvirajoče iz tega sporazuma pristojno sodišče združenega dela.
48.	člen
Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo obveznosti in haloge, dogovorjene s tem samoupravnim sporazumom, uveljavili v svojih srednjeročnih in letnih planih in drugih samoupravnih splošnih aktih.
49.	člen
Ne glede na določila 21. člena tega samoupravnega sporazuma udeleženci soglašamo, da je lahko stopnja amortizacije stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, do 31. 12. 1984 nižja od 1 °/o revalorizirane vrednosti, s tem, da do tega roka ne more biti manjša od 0,60%> revalorizirane vrednosti stanovanjskih hiš, oziroma stanovanj v družbeni lastnini. Stopnjo amortizacije iz prejšnjega odstavka določa stanovanjska skupnost s soglasjem občinske skupščine.
50.	člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejmeta dve tretjini udeležencev in začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 010-5/80-1
Litija, dne 31. decembra 1980.
Udeleženci:
Predilnica Litija; IUV — TOZD Usnjarna Šmartno; GIP BETON — Zasavje, TOZD Gradmetal Litija; Lesna industrija Litija, TOZD Mizarska proizvodnja; LIL, TOZD Žagarska proizvodnja; LIL, TOZD Proizvodnja plastike; LIL, TOZD Furnirska proizvodnja; LIL, Delovna skupnost skupnih zadev; GG Ljubljana, TOZD Gozdni obrat Litija; SCT, TOZD industrija apna Kresnice: Kmetijska zadruga Gabrovka - Dole; Kmetijska zadruga Litija; Mesarija in prekajevalnica Litija; Kovinarska Krško, TOZD Transportne naprave Dole pri Litiji; Mizarstvo Gabrovka; Mizarstvo Litija; Tekstil Ljubljana, TOZD Pletilja Litija; GIP BETON — Zasavje, TOZD Komunala Litija; Kovina Šmartno; Dom Tišje Šmartno; Gostinsko podjetje Litija; PKT Litija v ustanavljanju; Obrtno združenje Litija; Avto-moto društvo Litija; OK ZKS Litija; OK SZDL Litija; ZSS Občinski svet Litija; OK ZSMS Litija; Uprava Skupščine občine Litija; Osnovna šola Dušan Kveder-Tomaž Litija; Osnovna šola Franc Rozman-Stane Šmartno; Osnovna šola Lojze Hostnik-Jovo Gabrovka; Vzgojno-varstveni zavod Litija; Delavska univerza Litija; Zdravstveni dom Domžale, TOZD Zdravstveno varstvo Litija; Skupne službe SIS družbenih dejavnosti; Strokovna služba komunalne in stanovanjske skupnosti; Elma Ljubljana, TOZD Proizvodnja elektro-materiala Čatež, obrat Polšnik; Krajevna skupnost Vače; Krajevna skupnost Gabrovka; Krajevna skupnost Kresnice; Krajevna skupnost Jablaniška dolina, Krajevna skupnost Polšnik; Krajevna skupnost Jevnica; Krajevna skupnost Dole pri Litiji; Krajevna skupnost Šmartno pri Litiji.
LJUBLJANA CENTER
284.
Na temelju drugega odstavka 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1981 (Uradni list SRS, št. 33/80), 17. člena odloka o reji, registrdtiji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živali (Uradni list SRS, it. 3/79) in 200. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center na svoji seji dne 28. januarja 1981 sprejel
ODREDBO
o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih
preiskavah v letu 1981 na območju občine Ljubljana Center
L SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Pa se prepreči’ širjenje stekline, mora Veterinarska postaja Posavle Ljubljana-Polje (v nadaljnjem besedilu: veterinarska postaja) opraviti v letu 1981 v tej odredbi predpisane ukrepe.
Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
2.	člen
Veterinarska postaja je dolžna pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti veterinarsko inšpekcijo uprave za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane. O opravljenem delu mora poročati na predpisanih obrazcih.
3.	člen
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat,. kolikorkrat je potrebno, da so Rivali stalno zaščitene.
4.	člen
Veterinarska postaja mora voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, imenu in bivališču posestnika živali, opisu živali, proizvajalcu, serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskave.
Veterinarska postaja mora spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati veterinarsko inšpekcijo uprave za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane.
II. PREVENTIVNI UKREPI
5.	člen
Preventivno cepljenje psov proti steklini je obvezno za vse pse, stare več kot štiri mesece.
IH. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
6.	člpn
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-1/79
Ljubljana, dne 28. januarja 1980.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Center Zdene Mali L r.
285.
Na podlagi 94. in 95. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter d republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) in v skladu z odlokom o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih (Uradni list SRS, št. 7/80) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center na 73. seji, dne 28. januarja 1981 sprejel
ODREDBO
e razporeditvi delovnega časa v upravnih organih občine Ljubljana Center
1.	člen
Ta odredba določa začetek, konec, trajanje in razporeditev delovnega časa v upravnih organih in službah občine Ljubljana. Center (v nadaljnjem besedilu:
upravni organi).
2.	člen
Delovni čas v upravnih organih je razporejen na pet delovnih dni in sicer:
—	ponedeljek
—	torek
—	sreda
,	— četrtek
—	petek
od	7.	do	17.	ure
od	7.	do	15.	ure
od	7.	do	17.	ure
od	7.	do	15.	ure
od	7.	do	13.	ure
Delovni čas snažilk določi, v skladu z razporeditvijo delovnega časa po tej odredbi, vodja skupnih služb.
Upravni organi lahko s soglasjem Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Center uvedejo premakljiv začetek in konec delovnega časa, vendar tako, da je v delovni čas vključen čas med 7.30 in 13. uro, oziroma v ponedeljek in sredo čas med 7.30 in 16.30.
Skupni, delovni čas delavca ne sme presegati 10 ur na dan.
3.	člen
Uradne ure za neposredno poslovanje upravnih organov za delovne ljudi in občane, za organizacije združenega dela, za druge samoupravne organizacije in skupnosti ter za druge pravne osebe so:
—	ponedeljek	od 7.30 do 12. ure
in od 13. do 16.30
—	sreda	od 7.30 do 12. ure
in od 13. do 16.30
—	petek	od 7.30 do 12. ure
Sprejemno informacijska in glavna pisarna je vezana na stalno poslovanje za delovne ljudi in občane, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter pravne osebe. Zato trajajo uradne ure ves delovni čas,. vse delovne dni v tednu.
4.	člen
V primerih, ko to narekuje značaj nalog upravnega organa oziroma način njihovega dela, lahko funkcionar ki vodi upravni organ, v soglasju z Izvršnim svetom Skupščine občine Ljubljana Center, razporedi delovni čas drugače, kot je to določeno v 2. členu odredbe oziroma določi večji obseg uradnih ur, kot j® določeno v 3. členu te odredbe.
5.	člen
Razpored delovnega časa in uradnih ur mora biti na primeren način označen v poslovnih prostorih upravnega organa in objavljen v glasilu SZDL Ljubljana Center »Dogovori«.
6.	člen
Delovni čas v temeljnem sodišču Ljubljana, enota Ljubljana in v temeljnem javnem tožilstvu v Ljubljani je razporejen na pet delovnih dni in sicer:
3.	člen
V začasni kolegijski organ se imenuje:
1.	Lavrič Mitja — kot predsednik
2.	Borštnar Jože — kot član
3.	Brečko Miroslav — kot član
*
4.	člen
Začasni organ se imenuje za čas od- uveljavitve tega sklepa za dobo enega leta
—	ponedeljek torek
—	sreda
—	četrtek
—	petek
od 7. do 15. ure od 7. do 15. ure od 7. do 17. ure od 7. do 15. ure od 7. do 15. ure
Za zemljiško knjigo in overitve velja enak delovni čas, razen v ponedeljek, ko je delovni čas od 7. do 17. ure in to v obliki dežurstev po posebnem razporedu.
*	7. člen
Ta odredba začne vpijati osmi dan PO objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. marca 1981 dalje.	-
St. 14-1/81
Ljubljana, dne 27. januarja’T981.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Center Zdene Mali L r.
LJUBLJANA SISKA
236.
Skupščina občine Ljubljana Šiška je na podla,, 617., 619., 623. in 631, člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/75), 9. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni Hst SRS, št. 32/80) tor 189. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št.' 2/78) na 35. skup-nem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. januarja 1981 sprejela
SKLEP
0 začasnem ukrepu družbenega varstva v delov... 0rSanizaciji Zavod športno rekreacijski center Tivoli, Ljubljana, Celovška 25
1.	člen
Ugotovi se, da so v delovni organizaciji Zavov. tortno rekreacijski center Tivoli, Ljubljana nastale ^IStvene motnje v samoupravnih . odnosih po 1., 2., - in da sp oškodovani družbeni interesi po 3. in točki 620. člena istega zakona.
2.	člen
V delovni organizaciji Zavod športno rekreacijski ter Tivoli se zaradi bistvenih motenj v samote ravn!h odnosih in huje oškodovanih družbenih in-imenuje začasni kolegijski organ in začasno toJi nekatere samoupravne pravice delavcev.
5.	člen
Ko začne z delom začasni organ v delovni organizaciji Zavod športno rekreacijski center Tivoli:
—	preneha opravljati funkcijo individualnega poslovodnega organa delovne organizacije Zavod športno rekreacijski center Tivoli inž. Stane Aljančič.
—	začasno omeji uresničevanje nekaterih pristojnosti delavskega sveta zavoda in sicer:
a) pri določanju poslovne politike delovne organizacije in odločanju o ukrepih za njeno izvajanje,
h) pri odločanju o investicijskih vlaganjih ter najemanju kreditov v zvezi s tekočim poslovanjem in v zvezi z realizacijo sanacijskega programa za sanacijo stanja v delovni organizaciji;
—	začasno omeji delo in pristojnost komisije za delovna razmerja.
6.	člen
Začasni organ prevzame vse pravice, dolžnosti in odgovornosti individualnega poslovodnega organa delovne organizacije, ki jih ima po ustavi, zakonih in drugih predpisih ter samoupravnih splošnih aktih delovne organizacije.
Začasni organ prevzame pristojnost iz omejenih pristojnosti delavskega sveta, iz ostalih pristojnosti oz. sprejetih sklepih, pa je potrebno predhodno soglasje začasnega organa družbenega varstva.
Začasni organ prevzame vse pravice in dolžnosti komisije za delovna razmerja, ki jih ima po samoupravnih splošnih aktih delovne organizacije
7.	člen
Predsednik začasnega organa zastopa in predstavlja delovno organizacijo Zavod športno rekreacijski center Tivoli.
8.	člen
Začasni poslovodni organ je dolžan:
-— vzpostaviti Zavod športno rekreacijski center Tivoli v funkcijo družbenega in ekonomskega subjekta, ki na področju dejavnosti posebnega pomena pridobiva dohodek pretežno po načelih svobodne menjave dela,
—	izdelati analizo stanja in pripraviti predloge za oblikovanje take organiziranosti in povezovanja š samoupravno interesno skupnostjo za telesno kulturo, ki zagotavlja neposreden vpliv uporabnikov storitev na nieno delovanje, kakor tudi uspešnost ekonomskega poslovanja,
—	izdelati sanacijski program in sprejeti poslovno politiko, ki zagotavlja uspešnost poslovanja delovne organizacije. V s&nacijski program je potrebno po-, sebej izpostaviti stanje in predloge na področju investicijskega in tekočega vzdrževanja objektov,
—- zagotoviti, da se odpravijo vse nezakonitosti in nepravilnosti pri finančno materialnem poslovanju,
—	zagotoviti uresničevanje samoupravnih pravic delavcev, obveščanje delavcev o celotnem poslovanju
/
delovne organizacije, o finančno materialnem stanju, o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke in o vseh drugih vprašanjih, ki so bistvenega pomena za delavce v združenem delu,
— da bodo delavci delovne organizacije uskladili, svojo organizacijo in samoupravne splošne akte z zakonom o združenem delu.
9.	člen
Začasni organ je dolžan sproti obveščati občinsko sKupščino in njen izvršni svet o svojih ugotovitvah in rezultatih pri odpravi motenj v • samoupravnih odnosih in odpravljanju razlogov, zaradi katerih so bili huje oškodovani družbeni interesi.
Skupščina pooblašča izvršni svet, da spremlja uresničevanje začasnih ukrepov družbenega varstva.
10.	člen
Začasni organ, delavci delovne organizacije, organ samoupravne delavske kontrole, osnovna organizacija ZSS, Služba družbenega knjigovodstva, Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška in druž-' beni pravobranilec samoupravljanja lahko predlagajo občinski skupščini, da preneha mandat začasnemu organu pred potekom časa, za katerega je bil imenovan, če prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil imenovan.
11.	člen
Stroški, ki bodo nastali zaradi uveljavitve tega sklepa, se poravnajo iz sredstev proračuna občine Ljubljana Šiška.
12.	člen
Predsednik in člani začasnega kolegijskega organa prejemajo za čas opravljanja funkcije nadomestilo osebnega dohodka v višini, kot so ga prejemali pred prevzemom naloge oziroma v višini, kot jo določa samoupravni akt o delitvi sredstev za osebne dohodke. O višini nadomestila osebnega dohodka odloča izvršni svet, upoštevajoč odgovornost, obseg dela in uspešnost začasnega organa.
13.	člen
Začasni organ in njegova pooblastila se vpišejo v sodni register.
14.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
15.	člen
^oper ta sklep je dopustna zahteva za preizkus zakonitosti na Sodišču združenega dela SR Slovenije v roku 15 dni.
St. 1-57-01/81
Ljubljana, dne 27. januarja 1981.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Franc Dejak 1. r.
LJUBLJANA VIC-RUDNIK 287.
Na podlagi 174. in 245. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) in 45. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter republiških uprav-
nih organih (Uradni list SRS, št. 24/79), je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. januarja 1981 sprejela
ODLOK
o upravnih organih občine Ljubljana Vič-Rudnik
. I. SPLOŠNE DOLOČBE *	1. člen
S	tem odlokom se ustanovijo upravni organi občine Ljubljana Vič-Rudnik (v nadaljnjem besedilu: upravni organi) in strokovne službe, določi delovna področja in uredijo druga vprašanja v zvezi z njihovim delovanjem.
2.	člen
Upravni organi opravljajo zadeve iz svoje pristojnosti samostojno in so za svoje delo odgovorni skupščini občine in njenemu izvršnemu svetu.
Pri opravljanju zadev iz svoje pristojnosti se morajo upravni organi ravnati po smernicah občinske skupščine in načelnih stališčih ter smernicah izvršnega sveta občinske skupščine.
Upravni organi zagotavljajo strokovno pomoč delegatom oziroma delegacijam in skupinam delegatov, občanom, samoupravnim organizacijam in skupnostim ter družbenopolitičnim organizacijam in društvom.
Strokovne službe opravljajo strokovna in druga opravila za skupščino in njen izvršni svet.
3.	člen
Upravni organi vsak na svojem delovnem področju v mejah pravic in dolžnosti skupščine občine:
1.	izvajajo določeno politiko in izvršujejo zakone, druge predpise in splošne akte občinske skupščine ter predpise izvršnega sveta in izvajajo smernice občinske skupščine ter načelna stališča in smernice izvršnega sveta;
2.	odgovarjajo za stanje na področjih, za katera so ustanovljeni;
3.	spremljajo stanje na področjih, za katera so ustanovljeni in dajejo pobudo za reševanje vprašanj na teh področjih;
4.	odločajo v upravnih stvareh;
5.	opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve;
6.	pripravljajo predpise in druge splošne akte;
7.	opravljajo druge zadeve, ki jih določata ustava in zakon oziroma statut ter drugo strokovno delo za skupščino in izvršni svet.
4.	člen
V	upravnih zadevah iz občinske pristojnosti, ki jih je občina s svojim statutom poverila skupščini mesta Ljubljane, uppavni organi sodelujejo z upravnimi organi mesta Ljubljane, obravnavajo pobude, mnenja in predloge, usklajujejo programe dela ter z drugimi oblikami • sodelpvanja in dogovarjanja zagotavljajo dosledno, pravočasno in strokovno uresničevanje nalog iz občinske pristojnosti.
5.	člen
V	upravnem organu se lahko opravljajo tudi določene strokovne naloge za samoupravne interesne
skupnosti ali družbenopolitične oziroma družbene organizacije po sporazumu, ki ga sklene z njimi upravni organ s soglasjem izvršnega sveta skupščine občine.
S samoupravnim sporazumom se določi zlasti: obseg in vrsta nalog, ki jih upravni organ opravlja za posameznega uporabnika, osnove in merila za zagotavljanje sredstev za delo, način koordiniranja dela ter druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti.
6.	člen
Upravni organi v mejah svojega področja in svoje pristojnosti opravljajo zadeve s področja ljudske obrambe, ki jim jih nalagajo zakoni in drugi predpisi ter načrti obrambnih priprav; pri tem sodelujejo z upravnim organom, pristojnim za ljudsko obrambo in s poveljstvi oboroženih sil.
Upravni organi v mejah svojih pristojnosti skrbijo za uveljavljanje družbene samozaščite na področju, za katero so ustanovljeni.
7.	člen
Upravni organi se med seboj, pa tudi z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti, dogovarjajo o oblikah medsebojnega sodelovanja, zlasti Pri ustanavljanju skupnih delovnih teles, pri, usklajevanju potreb Za uporabo sredstev in opreme, pri skladnem urejanju delovnega časa, pri reševanju kadrovskih vprašanj, dohodkovnih odnosov in podobno.
8.	člen
Medsebojna razmerja upravnih organov in raz-fnerja upravnih organov do občinske skupščine, nje-hega izvršnega sveta, do družbenopolitičnih organizacij, do samoupravnih organizacij in skupnosti ter do delovnih ljudi in občanov urejajo zakon, statut občine ter drugi predpisi in splošni akti.
9.	člen
Delo upravnih organov je javno. Podatke in ob-■vestila o delu upravnih organov daje funkcionar ali drug delavec, ki ga funkcionar pooblasti.
Da bi bila zagotovljena javnost dela, upravni organi pri opravljanju nalog in zadev iz svojega delovnega področja zlasti: skrbijo, da dobijo mnenja in Predloge zainteresiranih organov, organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in drugih organizacij ter občanov; obravnavajo pobude in predloge teh organizacij, skupnosti in občanov; vabijo na svoje seje Predstavnike teh organizacij in skupnosti, kot tudi Predstavnike sredstev javnega obveščanja in skrbijo zn uresničevanje družbenega vpliva na svoje delo, lasti med pripravljanjem in sprejemanjem odločitev.
Upravni organi morajo po tisku in drugih sred-vih javnega obveščanqa seznanjati javnost o vpra-ahjih iz svojega delovnega področja, ki imajo nepo-eden pomen za občane, samoupravne in druge or-anizacijg, skupnosti in društva ter o ukrepih za nji-s°v° reševanje, dajati predstavnikom tiska in drugih v edstev javnega obveščanja, na njihovo zahtevo, ob-tila in podatke o posameznih vprašanjih iz svojega 6 °vnega področja.
10.	člen
Upravni organi so dolžni stalno izpopolnjevati oblike in metode dela in pri tem upoštevati dosežke znanosti; skrbeti za napredek in racionalizacijo organizacije dela, ter za strokovno in družbenopolitično izobraževanje delavcev.
Upravni organi, ki neposredno sodelujejo z občani, morajo delo organizirati tako, da bo občanom omogočeno v čim krajšem času in po čim krajšem postopku uveljaviti svoje pravice in izvršiti svoje obveznosti.
11.	člen
Sredstva za delo upravnih organov in strokovnih služb določi skupščina občine na predlog izvršnega sveta glede na naravo, vrsto, zahtevnost del in nalog, ki so določene z delovnim programom, glede na njihov ocenjeni obseg, delovne in druge pogoje, ki vplivajo na njihovo izvrševanje ter glede na rezultate dela, ki jih dosegajo delavci delovne skupnosti in funkcionarji organa pri izvrševanju delovnega programa organa, pri gospodarjenju s sredstvi in pri izvrševanju funkcij upravnega organa v skladu z obsegom sredstev za splošne družbene potrebe v občini.
Delavci delovnih skupnosti upravnih organov pridobivajo dohodek delovne skupnosti iz sredstev za delo upravnega organa primerno načelom svobod-ne menjave dela v skladu z zakonom.
12.	člen
Ce upravni organ oziroma strokovna služba ne ukrepa pravočasno v okviru svojih pooblastil oziroma ne predlaga ustreznih ukrepov, se v skupščini oziroma v izvršnem svetu začne postopek za oceno njegovega dela, če je potrebno pa tudi za oceno strokovnosti dela posameznih odgovornih oseb uprav-nega' organa ter za ugotovitev vzrokov za nezadovoljivo stanje. Način uresničevanja odgovornosti upravnega organa do skupščine občine in postopek za oceno njegovega dela oziroma oceno strokovnosti dela posameznih odgovornih oseb upravnega organa določi skupščina občine s poslovnikom skupščine.
Postopek v zvezi z uresničevanjem odgovornosti upravnega organa do izvršnega sveta se opravi v izvršnem svetu na način, ki ga določi izvršni svet s poslovnikom izvršnega sveta.
II. ORGANIZACIJA UPRAVNIH ORGANOV IN NJIHOVA DELOVNA PODROCJ*
13.	člen
Upravni organi se ustanovijo za opravljanje up-.avnih nalog iz pristojnosti občine. Upravni organi se ustanovijo z odlokom občinske skupščine, ki temelji na statutu občine.
Upravni organi se ustanovijo kot kolegijski upravni organi in kot individualni upravni organ.
1.	Kolegijski upravni organi
14.	člen
Kolegijski upravni organi so organizirani kot komiteji.-
Komite sestavljajo predsednik in določeno število članov. '
Komite se ustanovi za področje, na katerem je zaradi narave nalogi potrebno zagotoviti povezano in usklajeno opravljanje upravnih zadev, ki so' skupnega pomena za več upravnih organov, kot tudi, kadar je potrebno pri opravljanju upravnih nalog zagotoviti stalno in organizirano sodelovanje in usklajevanje dela s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, da se zagotovi enotnost pri pripravi predlogov in pri izvajanju politike, izvrševanju zakonov in drugih predpisov in splošnih zadev.
Komite kot kolegijsko telo dela na sejah in odloča z večino glasov svojih članov. Komite sprejme poslovnik, s katerim uredi način svojega dela.
15.	člen
Občinski komiteji so:
1.	občinski komite za družbeno planiranje in gospodarstvo
2.	občinski komite za družbene dejavnosti
3.	občinski komite za urejanje prostora in varstvo okolja
4; občinski komite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo.
16.	člen
Občinski komite za družbeno planiranje in gospodarstvo opravlja zadeve, ki se nanašajo na sistem družbenega planiranja, na družbeni plan občine, na dolgoročni plan občine, na uresničevanje planov in obveznosti iz samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih plana, na ukrepanje v zvezi z neizvrševa-njem planov in sprejetih obveznosti, na sodelovanje občine pri pripravi in uresničevanju družbenih planov in drugih planskih aktov mesta Ljubljane in SR Slovenije, na enotno metodologijo planiranja in na minimalne enotne kazalce, na tekoča gibanja na vseh področjih družbenega in gospodarskega življenja, na ^skladnost teh gibanj, stanje in-razmerja s planskimi usmeritvami, na vse oblike porabe, na statistična raziskovanja na področju občine, na stanje in razvoj drobnega gospodarstva's posebnim poudarkom na osebnem delu v občini, na skladnost samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela z ustavo, zakoni in drugimi splošnimi akti in na evidenco teh aktov in vseh ostalih samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, na začasne ukrepe družbenega varstva proti organizacijam Združenega dela, v katerih so nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih oziroma v katerih je bil huje oškodovan družbeni interes, na postopek za prenehanje organizacij združenega dela.
17.	člen
Občinski komite za družbene dejavnosti opravlja zadeve, .ki se nanašajo na vzgojo in izobraževanje, na kulturo in telesno kulturo, raziskovalno dejavnost, zdravstveno in socialno varstvo, socialno skrbstvo, zaposlovanje, pokojninsko-invalidsko zavarovanje, otroško varstvo, za usklajevanje dela in stališč s samoupravnimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih delavnosti, na delovanje organizacij posebnega družbenega pomena s področja družbenih dejavnosti, katerih ustanovitelj je občinska skupščina, na varstvo borcev NOV, borcev španske narodnoosvobodilne in revolucionarne vojne, vojaških invalidov, civilnih invalidov vojne, borcev za
severno mejo, slovenskih vojnih dobrovoljcev družinskih članov osebe v obvezni vojaški službi, na naloge v zvezi z urejanjem, vzdrževanjem in varstvom spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij NOV, na krajevne skupnosti v občini.
18.	člen
Občinski komite za urejanje prostora m varstvo okolja opravlja zadeve s' področja urbanističnih, gradbenih, komunalnih, stanovanjskih in premoženjskopravnih zadev, zadeve, ki se nanašajo na prostorsko in urbanistično urejanje ter na varovanje naravnega- in ustvarjenega človeka okolja, na posege v prostor, ki so z vidika celovitega urejanja širšega družbenega pomena, na smotrno izrabo prostora, na urejanje naselij, na stanovanjsko in komunalno gospodarstvo, na naravne vire, ha vodno gospodarstvo, na ceste in komunalne objekte, na sodelovanje in usklajevanje dela in stališč s samoupravnimi interesnimi skupnostmi navedenih področij.
19.	člen
Občinski komite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo Opravlja zadeve, ki se nanašajo na kmetijstvo, na gozdarstvo, na lovstvo in na ribištvo, na kmetijska in gozdna zemljišča, zlasti na njihovo urejanje, varstvo in združevanje, na prehrano z vidika proizvodnih in oskrbovalnih možnosti ter potreb, na proizvodnjo živil, na povezovanje družbenih1 in zasebnih proizvajalcev v kmetijstvu in gozdarstvu ter na druge zadeve v zvezi z družbenoekonomskim položajem in razvojem kmetijstva, gozdarstva in preskrbe.
2.	Individualni upravni organi
20.	člen
Individualni opravni organi so: sekretariati in uprave.
Sekretariat se ustanovi za področja, na katerih upravni organi v celoti ali pretežno zagotavljajo izvajanje politike in izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov oziroma jih neposredno izvršujejo.
Uprava se ustanovi za opravljanje upravnih nalog na določenem področju, ki zahtevajo posebej organizirano službo in samostojnost pri delu.
21.	člen
individualni občinski upravni organi so:
1. občinski sekretariat za ljudsko obrambo
♦ 2. občinski sekretariat za občo upravo in proračun
3.	občinska uprava za družbene prihodke
22.	člen
Občinski sekretariat za ljudsko obrambo opravlja zadeve, ki se nanašajo na dolgoročni in srednjercfn' načrt razvoja na področju podružbljanja ljudske obrambe, na obrambni načrt občine, na strokovno usklajevanje obrambnih priprav, na ukrepe za mipr:;" Ijenost in vojno mobilizacijo organizacij, skup nos'1
in državnih organov, na pravice in obveznosti občanov, organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter drugih organizacij na področju ljudske obrambe, na vojne zveze in kriptografsko zavarovanje in prenašanje zaupnih podatkov, na civilno zaščito in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, na službo za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje, na usposabljanje prebivalstva za obrambo in zaščito ter na usposabljanje delavcev, ki opravljajo strokovna dela v zvezi z obrambnimi pripravami, na usmerjanje mladine v vojaške poklice, na izvajanje varnostnih in zaščitnih ukrepov na področju obrambnih priprav in na druge zadeve s področja ljudske obrambe.
23.	člen
Občinski sekretariat za občo upravo in proračun opravlja zadeve, ki se nanašajo na organizacijo dela občinskih upravnih organov in strokovnih služb, na izpopolnjevanje in modernizacijo oblik in metod dela, na pripravo samoupravnih splošnih aktov, na urejanje delovnih razmerij v občinskih upravnih organih in strokovnih službah, na strokovno in družbeno izobraževanje delavcev delovnih skupnosti občinskih Upravnih organov in strokovnih služb, na poslovanje s spisi ih evidenco spisov, na izvajanje zakona o splošnem upravnem postopu in nadzorstvu o pravilni uporabi predpisov v upravnem postopku, na nadzorstvo o uporabi predpisov o pisarniškem poslovanju,, na finančno strokovna opravila za proračun, na sredstva za delo občinskih upravnih organov in strokovnih služb in dohodek delovnih skupnosti teh organov, na dela in naloge v zvezi z ekonomatom in tehničnimi službami, na zadeve, ki niso v pristojnostih drugih občinskih organov.
24.	člen
Zadeve s področja osebnih stanj, zadeve v zvezi z javnim redom in mirom ter zadeve, ki mu jih pove-ri občinski upravni organ, opravlja krajevni urad,
Krajevni urad z matično službo se organizira kot notranja organizacijska enota občinskega sekretariata za občo upravo in proračun. Krajevni urad lahko op-ravlja za krajevno skupnost tudi naloge, ki se opredelijo s sporazumom. S sporazumom sklenjenim med izvršnim svetom skupščine občine, krajevno skupno-stjo in družbenopolitičnimi organizacijami v njej, se določijo opravila, ki jih bo opravljal krajevni urad, ^ačin financiranja in druge medsebojne pravice, ob-veznosti in odgovornosti.
Krajevni uradi opravljajo upravne zadeve določene s tem odlokom za območje krajevnih skupnosti:
KU Brezovica za: KS Brezovica, Notranje gorice n Vnanje gorice;
KU Dobrova za: KS Dobrova;
KU Horjul za: KS Horjul;
KU jg za; KS Ig, Iška vas, Tomišelj, Golo-Zapo-
KU Polhov Gradec za: KS Polhov Gradec, Crni
vrh;
KU Preserje za: KS Preserje, Rakitna;
KU Škofljica za: KS Škofljica, Zelimlje, Pijava fcorica;
KU Velike Lašče za: KS Velike Lašče, Rob, Tur jak. ’	- .
25.	člen
■ Občinska uprava za družbene prihodke opravlja zadeve, ki se nanašajo na davke, prispevke, takse in druge družbene obveznosti, ki sb na podlagi predpisov družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih splošnih aktov v njeni pristojnosti; na inšpekcijski in kontrolni nadzor nad izpolnjevanjem davčnih obveznosti občanov in obveznosti občanov v zvezi z zagotavljanjem sredstev za skupne potrebe in interese; na spremljanje oz., ugotavljanje pridobivanja in trošenja prihodkov občanov; na računovodske evidence vseh oblik družbenih prihodkov, ki jih pobira občinska uprava za družbene prihodke; na izvršilne postopke z zvezi z izpolnjevanjem družbenih obveznosti občanov; na vodenje upravno-kazenskega postopka za davčne prekrške iz pristojnosti občinske uprave za družbene prihodke; občinski upravi za družbene prihodke se poverijo naloge odmere in pobiranje nadomestila za' uporabo stavbnih zemljišč.
III.	STROKOVNE SLUŽBE
26.	člen
Za opravljanje strokovnih, organizacijskih in tehničnih nalog v zvezi z delovanjem občinske skupščine in njenega izvršnega sveta se ustanovijo strokovne službe.
Strokovni službi sta: sekretariat izvršnega svete in kadrovska služba.
27.	člen
Sekretariat izvršnega sveta opravlja strokovna, administrativna, in druga opravila za izvršnj svet in njegova delovna telesa, skrbi za pripravo sej izvršnega sveta, za zbiranje in posredovanje gradiva, ki je potrebno za delo izvršnega sveta, spremlja uresničevanje programov dela in sklepov sej izvršnega sveta, vodi dokumentacijo o delu izvršnega' sveta, sodeluje pri pripravljanju aktov, . ki jih sprejme izvršni svet ter skrbi za njihovo zakonitost, opravlja strokovna opravila za komisijo za vzgojo, preventivo in varnost v cestnem prometu in opravlja naloge družbene samozaščite.
28.	ČU
Kadrovska služba opravlja zadeve, ki se nanašajo na spremljanje uresničevanja izvajanja družbenega dogovora o oblikovanju ih izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin, samoupravnega sporazuma o Stipendiranu in vseh drugih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki se nanašajo na kadrovsko politiko; na strokovne naloge za skupščino, izvršni svet in njune organe; na druge strokovne naloge v zvezi z izvajanjem kadrovske politike; na sodelovanje z organizacijami združenega dela in zagotavljanje strokovne pomoči pri vsebinskem in organizacijskem uveljavljanju kadrovske funkcije; na strokovne naloge pri oblikovanju in delovanju kadrovsko-informacijskega sistema — vodenje evidence kadrov in skrb za ažurno spremljanje stanja; na sodelovanja z mestnimi, medobčinskimi in republiškimi organizacijami in organi pri oblikovanju kadrovskih predlogov za opravljanje najodgovornejših nalog in funkcij.
IV.	NOTRANJA ORGANIZACIJA IN SISTEMIZACIJA DEL IN NALOG
29.	člen
V upravnem organu se lahko organizirajo notranje organizacijske enote in sistemizirajo naloge in opravila tako, da se zagotovi učinkovito, racionalno, smotrno in strokovno opravljanje nalog, zagotovi pravočasno in učinkovito uresničevanje pravic in izvrševanje obveznosti delovnih ljudi in občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti in v skladu z naravo in obsegom del in nalog upravnega organa in strokovne službe.
Notranjo organizacijo in delo upravnega organa ter sistemizacijo del in nalog predpiše funkcionar, ki ■ vodi upravni organ po predhodnem mnenju delovne skupnosti s splošnim aktom o organizaciji in delu upravnega organa ter splošnim aktom o sistemizaciji del in nalog, ki temeljita na splošnih načelih notranje organizacije in sistemizacije del in nalog določenih v zakonu, tem odloku in aktu izvršnega sveta skupščine občine.
30.	člen
Določbe drugega odstavka prejšnjega člena o Lpiošnih aktih o organizaciji in delu ter o sistemizaciji del in nalog se uporabljajo tudi za strokovne službe.
V.	FUNKCIONARJI, VODILNI DELAVCI, DELAVCI S POSEBNIMI POOBLASTILI
31.	člen
Upravne organe in strokovne službe vodijo funkcionarji.
Funkcionar 'upravnega organa in strokovne službe organizira in vodi delo organa in je osebno odgovoren za njegovo delo ter za stanje na področju, za katero je organ ustanovljen.
32.	člen
Komite predstavlja predsednik komiteja, ki skrbi za pripravo sej komiteja, jih sklicuje in' vodi.
Predsednik komiteja organizira delo delavcev v delovni skupnosti komiteja ter ima v zvezi z uresničevanjem samoupravnih pfavic, obveznosti in odgovornosti delavcev pravice in dolžnosti funkcionarja, ki vodi upravni organ.
33.	člen
Sekretariat predstavlja sekretar, ki vodi in organizira delo delavcev v delovni skupnosti sekretariata ter odloča v skladu z zakonom, o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev.
34.	člen
Upravo predstavlja direktor, ki vodi in organizira delo delavcev v delovni skupnosti uprave ter odloča v skladu z zakonom o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev.
35.	člen
Strokovno službo predstavlja vodja, ki vodi in organizira delo delavcev v delovni skupnosti strokovne službe ter odloča v skladu z zakonom o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev.
36.	člen
Način imenovanja in razrešitev funkcionarjev, ki vodijo upravne organe in strokovne službe, določata zakon in statut občine.
37.	člen
Funkcionar upravnega organa ima lahko namestnika, ki ga imenuje in razrešuje organ, ki je pristojen za imenovanje funkcionarja, ki vodi upravni organ.
Namestnik nadomešča funkcionarja, če je ta odsoten in zadržan, z vsemi pooblastili in odgovornostmi funkcionarja ter ga zastopa v zadevah, ki jih ta do-- loči.
Ce v upravnem organu namestnik funkcionarja ni imenovan, ga nadomešča z vsemi pooblastili in odgovornostmi drug funkcionar ali vodilni delavec, ki ga določi izvršni svet.
38.	člen
Vodilni delavci v upravnih organih so skladno s splošnim aktom o sistemizaciji del in nalog lahko pomočniki funkcionarjev, ki vodijo upravne organe.
Vodilne delavce iihenuje in razrešuje izvršni svet na predlog funkcionarja, ki vodi upravni organ.
Pomočnik funkcionarja pomaga funkcionarju voditi posamezna področja dela upravnega organa in opravlja druge naloge, določene s splošnim aktom o sistemizaciji del in nalog upravnega organ?
39.	člen
Delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ki jih imenuje in razrešuje funkcionar, ki vodi upravni organ v soglasju z izvršnim svetom skupščine občine so: inšpektorji prihodkov, inšpektorji za upravni nadzor in vOdje odsekov.
Dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili so določene s splošnim aktom o sistemizaeiii del in nalos upravnega organa.
40.	člen
Vodilni delavci in delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi se imenujejo za štiri leta in so po preteku te dobe lahko ponovno imenovani.
VI.	DELOVNA SKUPNOST UPRAVNIH ORGANOV IN STROKOVNIH SLUŽB
41.	člen
Delavci v upravnih organih in strokovnih službah uresničujejo svoje samoupravne pravice, obveznosti in odgovornosti v delovni skupnosti upravnih organov oziroma strokovnih službah.
Način uresničevanja samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti organov delovne skupnosti določa statut delovne skupnosti v skladu z zakonom.
42.	člen
Delavci lahko s samoupravnim splošnim aktom določijo, da uresničujejo samoupravne pravice, obveznosti in odgovornosti v posameznih upravnih organih in strokovnih službah, določene s statutom delovne
skupnosti
43.	člen
Delavci upravnih organov in strokovnih služb sodelujejo med seboj pri urejanju samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti ter drugih vprašanj, ki so zanje skupnega pomena, zlasti tistih, ki se nanašajo na pridobivanje, ugotavljanje in razporejanje dohodka, na delitev sredstev za osebno in skupno porabo, na temeljna načela samoupravne organiziranosti, na kadrovsko politiko in delovna razmerja.
44.	člen
Delavci v delovni skupnosti imajo pravico in dolžnost dajati pobude in predloge za obravnavanje vprašanj, ki so pomembna za delo in za izboljšanje dela upravnega organa in strokovne službe ter za razvoj samoupravljanja v delovni skupnosti.
45.	člen
Funkcionar in njegov namestnik pri uresničevanju samoupravnih pravic, obveznosti m odgovornosti delavcev uresničujejo pravice in dolžnosti delavca delovne skupnosti, razen tistih za katere je z zakonom določeno, da jih uresničujeta kako drugače.
Funkcionar si mora pri vodenju upravnega organa prizadevati za uresničevanje in razvoj samoupravljanja delavcev v delovni skupnosti upravnega organa.
VII.	POSEBNE DOLOČBE
46.	člen
O izločitvi uradne osebe občinskega upravnega organa in vodilnega delavca odloča funkcionar, ki vodi ta občinski upravni organ.
O izločitvi funkcionarja, ki vodi občinski upravni organ odloča izvt-šni svet skupščine občine.
O izločitvi .člana občinskega kolegijskega uprav-hoga organa odloča kolegijski upravni organ.
VIII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
47.	člen
Občinski upravni organi, ustanovljeni s tem odlokom, delajo kot kolegijski oziroma kot individualni organi od 1. 2. 1981 dalje.
Občinski upravni organi, ki po določbah tega odloka prevzamejo v celoti ali delno naloge dosedanjih uPravnih organov in strokovnih služb, prevzemajo tudi delavce, ki so do uveljavitve tega odloka oprav-liuli te naloge.
48.	člen
Splošna načela o notranji organizaciji in sistemi-Zaciji del in nalog ter nomenklaturo enotnih nazivov Za skupine istovrstnih del in nalog, enotne zahteve §lode strokovne izobrazbe in druge pogoje, potrebne za opravljanje del in nalog v upravnih organih pred-. 6 izvršni svet skupščine občine v 30 dneh po spre-lernu tega odloka.
49.	člen
Izvršni svet skupščine občine:
. Določi način in rok za prevzem oz. predajo ne-končanih zadev posameznih upravnih organov in trokovnih služb.
— Uredi vsa vprašanja »v zvezi s prenehanjem oziroma ustanovitvijo upravnih organov in strokovnih služb ter uredi druge organizacijske spremembe po tem odloku.
50.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati določbe 1. do vključno 4. člena ter 26. do vključno 55. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik in občinskih upravnih organov (Uradni list SRS, št. 22-1499/78j in odlok o razmejitvi pravic samoupravljanja v upravnih-organih Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Glasnik, št. 48/65 z dne 30/9-1965).
51.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-63/80
Ljubljana, dne 28. januarja 1981.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Vili Belič 1. r.
288.
Na podlagi 95. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79), 209. in 248. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) in v skladu z odlokom o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih (Uradni list SRS, št. 7/80) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na svoji 96. seji dne 28. januarja 1981 sprejel
ODREDBO
o delovnem času upravni^ organov in strokovnih služb občine Ljubljana Vič-Rudnik
1.	člen
Ta odredba določa začetek, konec, trajanje in razporeditev delovnega časa v upravnih organih in strokovnih službah občine Ljubljana Vič-Rudnik (v nadaljnjem besedilu: upravni organi).
2.	člen
Delovni čas v upravnih organih traja v ponedeljek in sredo od 7. do 17. ure, v torek in četrtek od
7.	do 15. ure, v petek pa od 7. do 13. ure.
Upravni organi lahko s soglasjem Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik uvedejo premakljiv začetek in konec delovnega časa delavcev, vendar tako, da je v delovni čas vključen čas med 7,30. in 13. uro, oziroma v ponedeljek in sredo čas med 7,30. in 16,30. uro. Skupni delovni čas delavca ne sme presegati 10. ur na dan.
3.	člen
Uradne ure za neposredno poslovanje upravnih organov za delovne ljudi in občane, za organizacije
združenega dela, za druge samoupravne organizacije in skupnosti ter za druge pravne osebe so v ponedeljek in sredo od 7,30. do 12. ure in od 13. do 16,30. ure v petek pa od 7,30. do 12. ure.
4.	Žien
V primerih, ko to narekuje značaj nalog upravnega organa oziroma način njegovega dela, lahko funkcionar, ki vodi Upravni organ, S poprejšnjim soglasjem Izvršnega svete Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik,' razporedi delovni Čas drugače kot je to določeno V 2. členu odredbe oziroma določi večji obseg uradnih ur kot je določeno V 3. členu Odredbe.
5.	Sen
Upravni organi morajo v okviru svojega delovnega Časa tudi zunaj uradnih ur zagotoviti stalno poslovanje z delovnimi ljudmi in občani, organizacijami združenega dela, drugimi samoupravnimi Organizacijami in skupnostmi ter drugimi pravnimi osebami, zlasti za opravljanje naslednjih del in nalog:
—	dajanje pojasnil in napotkov, ki so pomembni za uveljavljanje njihovih pravic in izpolnjevanje obveznosti,
—	sprejem vlog in strokovna pomoč pri sestavi vlog,
—	odmera prometnega davka ob nakupu motornega vozila.
Uradne ure se za opravljanje nalog iz prejšnjega odstavka določijo tako, da trajajo ves delovni čas upravnega organa. Delo se organizira z dežurstvom delavcev, ki so razporejeni na navedena dela in naloge izjemoma pa tudi z drugimi delavci, ki so za navedena dela in naloge usposobljeni.
6.	člen
Delovni čas in uradne ure strokovnih služb Samoupravnih interesnih skupnosti, organizacije združenega dela, ki opravljajo PTT promet in bančne storitve oziroma organizacije, ki pri izvrševanju javnih pooblastil neposredno poslujejo z delovnimi ljudmi in občani, se uskladijo z delovnim časom in uradnimi urami upravnih organov.
7.	člen
Razpored uradnih ur oziroma delovni čas, ki je določen za delo s strankami mora biti objavljen in na primeren način označen v poslovnih prostorih upravnega organa.
8.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 27/80).
9.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 14-61/80
Ljubljana, dne 28. januarja 1981.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine
Ljubljana Vič-Rudnik
France Martinec L r.
MOZIRJE
289.
Na podlagi 12. člena statuta Samoupravne, stanovanjske skupnosti občine Mozirje je izvršilni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Mozirje na svoji seji dne 27. januarja 1981 sprejel
SKLEP
o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Mozirje za obdobje 1981—1985 sklenjen
I
Izvršilni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Mozirje ugotavlja, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne Stanovanjske skupnosti občine Mozirje za obdobje 1981—1985 sklenjen, ker ga je sprejela večina delavcev v občini, udeležencev sporazumevanja.
II
V skladu z 31. členom navedenega sporazuma se ta sklep objavi.
St. 016-3/80-81
Mozirje, dne 27. januarja 1981.
Predsednik
izvršilnega odbora Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Mozirje
Silvester Jošt 1. r.
290.
Na podlagi 12. in 50. člena statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine ter 31. Člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Mozirje za obdobje 1981—1985 je sprejel izvršilni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Občine Mozirje na seji 27. januarja 1981
UGOTOVITVENI SKLEP
o stopnjah, virih in osnovah sredstev za potrebe solidarnosti In vzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarstva, združenih v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Mozirje za leto 1981
I
Udeleženci, ki so sklenili samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnoeti občine Mozirje bodo v letu 1981 združevali v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Mozirje naslednja namenska sredstva:
1.	za potrebe solidarnosti v stanovanjskem g°' spodarstvu:
— po stopnji 1,5 °/o na BOD nepovratno iz dohodka, za namene solidarnosti v občini,
—	po Stopnji 0,295% na BOD nepovratno iz dohodka, za namene solidarnosti na ravni republike (od tega 0,292% na BOD za gradnjo domov za učence in študente in 0,003 V# na BOD za bivalne pogoje udeležencev MDA);
skupaj 1,795% na BOD nepovratno iz dohodka za potrebe solidarnosti.
2.	Za potrebe vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu na občinski ravni:
—	po stopnji 2,8% na BOD iz čistega dohodka za lastne potrebe v OZD,
—	po stopnji 1,25 % na BOD iz čistega dohodka za namene vzajemnosti v občini, -
—	po stopnji 0,8% na BOD iz čistega dohodka za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč v občini
—	po stopnji 0,13 na BOD iz Čistega dohodka Za prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš
3.	Za potrebe vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu na republiški ravni:
—	po stopnji 0,025% na BOD iz čistega dohodka za sofinanciranj e reševanja stanovanjskih potreb kadrov na manj razvitih Območjih SR Slovenije.
Skupaj (2. in 3.) 5,005 % na BOD iz čistega dohodka za potrebe vzajemnosti na ravni občine in republike.
II
Sredstva iz tč. I tega sklepa se izločajo ob vsakem izplačilu Osebnih dohodkov.
III
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi, uporablja pa se od 1. januarja 1981.
Št. 016-3/3Ć-81
Mozirje, dne 27. januarja 1981.
Predsednik izvršilnega odbora Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Mozirje Silvester Jošt 1. r.
SLOVENSKA BISTRICA 291.
Na podlagi 33. člena zakona o pravicah in dodž-SOštih organov družbenopolitičnih skupnosti na pod-”»6ju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene JNradni list SRS, št. 20/80), sklenejo Izvršni svet '"’kupšiins občine Slovenska Bistrica, Medobčinska Sbspodarska zbornica za Podravje v Mariboru, ob-«hski svet zveze sindikatov, občinska konferenca SZDL in občinska konferenca- svetov potrošnikov (v Nadaljnjem besedilu: udeleženci)
DRUŽBENI DOGOVOR 6 občinski skupnosti za cene Slovenska Bistrica
1.	člen
S tem družbenim dogovorom zagotavljajo udeleženci pogoje za ustanovitev občinske skupnosti za cene Slovenska Bistrica (v nadaljnjem besedilu: skupnost).
2.	člen
Udeleženci soglašajo, da je potrebno skupnosti ustanoviti in oblikovati tako, da bo š svojim delom zagotavljala pogoje, da delaVci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovni ljudje in občani v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih skupnostih in organih teh organizacij in skupnosti ter organizirani potrošniki določajo politiko cen in sprejemajo ukrepe za njeno uresničevanje, sooblikujejo cene in opravljajo družbeno kontrolo cen.
Izhajajoč iz delovanja ekonomskih zakonitosti in pogojev socialistične blagovne menjave, bo skupnost delovala tako, da bo zagotovila uresničevanje naslednjih skupnih ciljev:
—- usklajevanje razmerij na področju cen z namenom zagotavljanja stabilnih tržnih odnosov,
—	samoupravno urejanje razmerij na področju cen proizvodov in storitev, ki so pomembni za občino, V skladu s sprejeto ekonomsko politiko,
—	usmerjanje in razvijanje samoupravnih odnosov in usklajevanje interesov samoupravnih organizacij in skupnosti ža uresničevanje njihovih pravic in dolžnosti na področju cen proizvodov in storitev, pomembnih ža vso občino,
—	uresničevanje sodelovanja in usklajevanja Stališč o vseh vprašanjih, ki so skupnega pomena za udeležence pri pripravi osnov za določanje in izvajanje politike cen in o drugih vprašanj z delovnega področja skupnosti ter predlaganje ukrepov za izvajanje politike cen,
—	zagotavljanje pogojev . za oblikovanje družbene kontrole cen, ki jo izvajajo samoupravne organizacije in skupnosti in organizirani potrošniki,
—	usklajevanje stališč in interesov temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter skupnosti pri predlaganju, določanju in izvajanju politike cen.
3.	člen
Udeleženci tega družbenega dogovora soglašajo, da opravlja skupnost svoje z zakonom določene naloge in opravila na naslednji način:
'— pri pripravi osnov za določanje politike cen in pri predlaganju ukrepov za njegovo izvajanje analizira gibanje cen proizvodov in storitev na posameznih področjih, panogah in skupinah dejavnosti, analizira tendence gibanja cen in ocenjuje pogoje, ki vplivajo na raven in razmerja cen,
—	daje strokovno pomoč temeljnim in drugim organizacijam združenega dela pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o cenah proizvodov in storitev pomembnih za občino,
—	v postopku družbenega dogovarjanja o cenah proizvodov in storitev, ki so pomembni za občino, sodeluje pri sklepanju družbenih dogovorov,
—	udeležencem družbenega dogovora pripravlja analize in podatke o vplivu predlaganih sprememb
cen na poslovne stroške organizacij združenega dela posameznih panog in grupacij, na življenjske stroške in na razvoj družbenih proizvajalnih sil,
—	pri ’ izvajanju družbene kontrole cen spremlja in ocenjuje uporabo kriterijev za oblikovanje cen določenih z zakonom ter o tem z namenom, da se omogoči oblikovanje enakomernejših razmerij v primarni delitvi, obveže zainteresirane organizacije
'združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitično skupnost,
—	pri izvajanju družbene kontrole cen in pri opravljanju nalog in opravil neposredne kontrole cen ocenjuje na način določen z zakonom, razmere na trgu in razmerja cen,
— Izvršnemu ' svetu Skupščine občine Slovenska Bistrica predlaga ukrepe neposredne kontrole cen, če ugotovi, da so na trgu nastopile razmere, ki ne omogočajo gibanje razmerij cen v skladu z dogovorjeno politiko cen,
—	za Izvršni svet Skupščine občine Slovenska Bistrica pripravlja analize gibanja cen, pogojev,, v katerih so ta gibanja nastala in temeljnih vzrokov, ki so vplivali na gibanje cen,
—	na zahteve drugih udeležencev, opravlja zanje v okviru programa dela skupnosti analitična, stro-
. kovna in druga opravila.
4.	.člen
Udeleženci soglašajo, da skupnost pri opravljanju svojih nalog in opravil sodeluje z drugimi specializiranimi organizacijami združenega dela, občinskimi organi in organizacijami, družbenopolitičnimi organizacijami ter znanstvenimi in drugimi specializiranimi organizacijami združenega dela.
Na zahtevo temeljnih ih drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti jim izkazuje skupnost strokovno pomoč in z njimi strokovno sodeluje v skladu z zakonom in s tem družbenim dogovorom. Pri opravljanju nalog in opravil v skladu z zakonom in s tem družbenim dogovorom skupnost zlasti sodeluje z drugimi skupnostmi za cene.
Udeleženci soglašajo, da bodo v skladu s svojimi pravicami, obveznostmi m odgovornostmi in v okviru ciljev tega družbenega dogovora pripomogli k čimbolj' učinkovitemu izvajanju nalog in opravil skupnosti, določenih z zakonom.
5.	člen
Udeleženci soglašajo, da svoje pravice, dolžnosti in odgovornosti, določene z zakonom, uresničujejo v skupnosti:
—	s pospeševanjem družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja na področju cen,
s podajanjem svojih mnenj, predlogov in stališč v svetu skupnosti glede vprašanj z delovnega področja sveta skupnosti,	^
—	z dajanjem pobud za sklic sej sveta za proučitev določenih vprašanj in oblikovanje strokovnih delovnih teles,
—	z uresničevanjem svojih pravic in dolžnosti tako neposredno kot prek svojih delegatov v svetu skupnosti,
— z rednim obveščanjem skupnosti o pojavih in svojih zagotovitvah glede razvoja družbenoekonomskih odnosov, ki imajo vpliv na gibanje cen proizvodov in storitev, .ki so pomembni za vso občino.
6.	člen
Udeleženci soglašajo, da bodo v programu dela skupnosti, v skladu z njenimi pravicami, dolžnostmi in obveznostmi, določene naloge in opravila, ki jih mora skupnost opraviti za vsakega od udeležencev.
.Udeleženci soglašajo, da je skupnost potrebno organizirati tako, da bo zagotovljeno strokovno, pravočasno, ekonomično in učinkovito opravljanje nalog in opravil z njenega delovnega področja.
7.	člen
Udeleženci soglašajo, da bodo svoje pravice upravljanja uresničevali preko delegatov v svetu skupnosti. Skupnost ima statut, poslovnik o delu sveta in druge s statutom določene samoupravne splošne akte, ki podrobneje določajo način dela in odločanja organov skupnosti.
8.	člen
Organa skupnosti sta svet skupnosti in predsednik skupnosti.
Da še zagotovi uresničevanje posebnega družbenega interesa, sodelovanje s skupnostmi za cene drugih družbenopolitičnih skupnosti, udeležba pri delu in uresničevanje vpliva udeležencev na delo skupnosti, se v skladu z načeli delegatskega sistema ustanovi svet skupnosti.
Pristojnosti in naloge sveta in predsednika skupnosti podrobneje določata samoupravni sporazum o ustanovitvi in statut skupnosti.
Način dela in odločanja sveta skupnosti se natančneje določi s statutom skupnosti in s poslovnikom o delu sveta skupnosti.
9.	člen
Svet skupnosti ima 15 članov.
Dva člana sveta imenuje in razrešuje Izvršni svet Skupščine občine Slovenska Bistrica izmed svojih članov in funkcionarjev upravnih organov.
Medobčinska gospodarska zbornica za Podravje .Maribor iz vrst temeljnih in drugih organizacij združenega dela in SIS materialne proizvodnje ter Obrtnega združenja Slovenska Bistrica delegira v svet skupnosti 7 članov.
Občinska konferenca SZDL Slovenska Bistrica, Občinski svet zveze sindikatov* Slovenska Bistrica, Občinska konferenca svetov potrošnikov Slovenska Bistrica, samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti delegirajo v svet skupnosti po enega člana.
.	10. člen
Udeleženci soglašajo, da vsak od njih določi imenovanje in mandatno dobo svojih članov oziroma svojega člana sveta skupnosti.
11. člen
Udeleženci soglašajo, da bodo neposredno sodelovali pri pripravi programa dela skupnosti in da
bodo na program dela skupnosti dali svoje mnenje	SLOVENSKE KONJICE
v roku 15 dni po njegovem prejemu.
292.
12.	člen
Nadzor nad delom skupnosti v okviru javnih po- , oblastil, določenih z zakonom, opravlja , Izvršni svet Skupščine občine Slovenska Bistrica.
Udeleženci soglašajo, da nadzor nad delom skupnosti, razen sodelovanja pri upravljanju skupnosti prek svojih delegatov v svetu skupnosti, uresničujejo s spremljanjem poročil o delu skupnosti, proučevanjem problemov o delu skupnosti ter na način določen s statutom skupnosti.
13.	člen
Strokovna in administrativna opravila za skupnost opravlja Občinski komite za družbenoekonomske odnose občine Slovenska Bistrica.
14.	člen
Sredstva za opravljanje nalog in del skupnosti se zagotavljajo v, proračunu Skupščine občine Slovenska Bistrica v obsegu določenem z letnim programom dela skupnosti in š plačili- za storitve, ki jih skupnost opravlja v skladu s svojim statutom.
Iz prihodkov, ki jih skupnost doseže po prejšnjem odstavku, se poravnajo stroški za opravljanje njenih nalog in del.
Poleg sredstev iz prvega odstavka tega člena zagotavlja Izvršni svet Skupščine .občine Slovenska Bistrica skupnosti brezplačno uporabo prostorov v stavbi Skupščine občine Slovenska Bistrica.
15.	člen
Udeleženci soglašajo, da je potrebno pospešiti Ustanovitev skupnosti in podvzeti ukrepe, da bodo sprejeti predpisi in drugi akti, ki omogočajo izvajanje politike cen na temelju novega sistema cen.
■Udeleženci soglašajo, da Medobčinska gospodarja zbornica najpozneje v 15 dneh po sklenitvi tega uružbenega dogovora začne z iniciativo za sklenitev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti za cene.
16.	člen
Udeleženci soglašajo, da bodo v roku 15 dni po menitvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi mipnosti delegirali, oziroma imenovali svoje člane v Sv®t skupnosti.
17.	člen
Družbeni dogovor je sklenjen, ko ga podpišejo °blaščeni predstavniki udeležencev ter začne veljati srhi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 06-14/79
Slovenska Bistrica, dne 12. decembra 1980.
Udeleženci
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 42. členu zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17-836/79), 24.c členu zakona o komunalni dejavnosti posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24-1284/75, 13-688/77) in 163. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji zbora združenega dela in na seli zbora krajevnih skupnosti dne 30. januarja 1981 sprejela
ODLOK
o višini prispevkov za financiranje programa samoupravne komunalne in cestne interesne skupnosti občine Slovenske Konjice za obdobje 1981—1985, za tiste udeležence, ki samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne komunalne in cestne interesne skupnosti niso sprejeli
1.	člen
Prispevke po tem odloku plačujejo delavci v TOZD in delovnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek (v nadaljnjem besedilu »zavezanci«) in, ki niso podpisali samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne komunalne in cestne interesne skupnosti občine Slovenske Konjice za obdobje 1981—1985.
2.	člen
Zavezanci plačujejo sredstva po tem odloku v obliki prispevka iz dohodka in sicer po stopnji:
—	1,3 °/o od bruto osebnega dohodka za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč,
—	1,1 % od bruto osebnega dohodka za razširjeno reprodukcijo komunalnih naprav in razširitev komunalnih dejavnosti .v krajevnih skupnostih.
3.	člen
Zbrana sredstva po tem odloku se bodo uporabila za uresničitev temeljnih nalog srednjeročnega plana samoupravne komunalne in cestne interesne skupnosti, temeljnih nalog srednjeročnega plana krajevnih skupnosti in družbenega plana občine Slovenske Konjice za obdobje 1981—1985 na področju- komunalne in cestne dejavnosti.
4.	člen
Sredstva zbrana na podlagi tega odloka se odvajajo na poseben račun pri pristojni službi družbenega knjigovodstva ob vsakokratnem izplačilu osebnega dohodka oziroma ob pogojih ter na način določen v posebnem zakonu.
' » •
5.	člen	t
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v
Uradnem listu SRS.
St. 420-4/81-1
Slovenske Konjice, dne ,30. januarja 1981.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Tone Turnšek 1. r.
293.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 42. členu zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17-836/79), 74. členu zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2-73/76) ter 163. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. januarja 1981 sprejela
ODLOK
v višini prispevka za financiranje programa samoupravne interesne skupnosti varstva pred požarom občine Slovenske Konjice za obdobje 1981—1985, za tiste udeležence, ki samoupravnega sporazuma o temeljili plana samoupravne interesne skupnosti varstva pred požarom niso sprejeli
1.	člen
Prispevek po tem odloku plačujejo delavci v TOZD in delovnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodke (v nadaljnjem besedilu »zavezanci«) in, ki niso podpisali samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti varstva pred požarom občine Slovenske Konjice za srednjeročno obdobje 1981—1985.
2.	člen
Zavezanci plačujejo Sredstva po tem odlokv v obliki prispevka iz dohodka in sicer po stopnji:
— 0,30 °/o od bruto osebnega dohodka.
3.	člen
Zbrana sredstva po tem odloku se bodo uporabila za uresničitev temeljnih nalog srednjeročnega plana samoupravne interesne skupnosti varstva pred požarom občine Slovenske Konjice in družbenega plana občine Slovenske Konjice za obdobje 1981—1985 na področju varstva pred požarom.
4.	člen
294.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 42. členu zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni Ust SRS, št. 17-836/79), 36. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št 3-220/81) in 163. členu statuta občine Slovenske Konjice na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. januarja 1981 sprejela
ODLOK
o višini prispevka za solidarnost na področju stanovanjskega gospodarstva za tiste udeležence, ki samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Slovenske Konjice za obdobje 1981—1985 niso sprejeU
1.	člen
Delavpi v TOZD in delovnih skupnostih ter obča« ni, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek (v nadaljnjem besedilu: zavezanci) in, ki niso podpisali samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Slovenske Konjice za obdobje 1981—1985, plačujejo prispevek po tem odloku in sicer po stopnji:
—	1,21 °/o od bruto osebnega dohodka za solidarnost na ravni občine Slovenske Konjice,
—	0,295 “/o od bruto osebnega dohodka za solidarnost na ravni SR Slovenije.
2.	člen
Zbrana sredstva se bodo uporabljala za uresničitev temeljnih nalog srednjeročnega plana samoupravne stanovanjske skupnosti, družbenega plana občine Slovenske Konjice za področje stanovanjskega gospodarstva 1981—1985 in plana Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije na področju stanovanjskega gospodarstva za obdobje 1981—1985.
3.	člen
Zavezanci plačujejo sredstva po tem odloku v obliki prispevka iz dohodka. Osnova za izračun prispevka iz dohodka je bruto osebni dohodek.
Sredstva zbrana na podlagi tega odloka se odvajajo na poseben račun pri pristojni službi družbenega knjigovodstva ob vsakokratnem izplačilu osebnega dohodka oziroma ob pogojih ter na način določen v posebnem zakonu.
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-3/81-1
Slovenske Konjice, dne 30. januarja 1981.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Tone Turnšek 1. r.
4.	člen
Sredstva, zbrana na podlagi tega odloka se odvajajo na poseben račun pri pristojni službi družbenega knjigovodstva, ob vsakokratnem izplačilu osebnega dohodka oziroma ob pogojih ter na način določen v posebnem zakonu.
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 426-2/81-1
Slovenske Konjice, dne 30 januarja 1981.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Tone Turnšek 1. r.
295.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 3., ‘6., 10., 17., 18., 22. in 36. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67, 27-255/72 in 8-470/78) in 163. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. januarja 1981 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o osnovah za izdelavo urbanistične dokumentacije v občini Slovenske
Konjice
1.	člen
V	odloku o osnovah za izdelavo urbanistične dokumentacije v občini Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 28-1416/75 in 16-829/79) se-6. člen spremeni in dopolni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi:
»Za. pripravo urbanističnega programa, prostorskega plana občine, urbanističnih načrtov, zazidalnih načrtov in urbanističnega reda ter za izdelavo lokacijsko tehnične dokumentacije se pooblastita Razvojni center Celje in Zavod za urbanizem Velenje z enoto v Slovenskih Konjicah, za izdelavo zazidalnega načrta RTC Rogla pa tudi Urbanistični inštitut SRS v Ljubljani.
Za opravljanje poslov zakoličenja gradbenih objektov (geodetski prenos gradbenega objekta na teren) se pooblastijo občinska geodetska uprava, Razvojni center Celje in Zavod za urbanizem Velenje z enoto v Slovenskih Konjicah.
V	sporazumu, 'ki ga skleneta izvršni svet občinske skupščine in Razvojni center Celje oziroma Zavod za urbanizem Velenje z enoto v Slovenskih Konjicah se določi za kateri čas bosta Razvojni center Celje oziroma Zavod za urbanizem Velenje z enoto v Slovenskih Konjicah opravljala posle zakoličenja na občinskem območju ter postopek za priglasitev strank.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 350-1/80
Slovenske Konjice, dne 30. januarja 1981.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Tone Turnšek 1. r.
•	296.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 3., 5., 8. 13- Členu zakona o urbanističnem planiranju (Urad-Hst SRS, št. 16-119/67. 27-255/72 in 8-470/78) in 8- člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni lst SRs, št. 12-876/78) na seji zbora združenega dela
in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. januarja 1981 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju zazidalnega načrta osrednjega dela mesta Slovenske
Konjice
1.	člen
V odloku o sprejetju zazidalnega načrta osrednjega dela mesta Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 5-228/76) se v 1. členu dodata nova 2. in 3. odstavek in sicer:
»Zazidalni načrt se spremeni in dopolni po projektu, ki ga je v mesecu septembru 1980 izdelal Zavod za urbanizem Velenje, enota Slovenske Konjice pod številko P-65-A.
Spremembe in dopolnitve se nanašajo na programski del novega mestnega jedra.«
2.	člen	,	'
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 351-1/80-1
Slovenske Konjice, dne 30. januarja 1981.
Predsednik Skupščine' občine Slovenske Konjice
Tone Turnšek 1. r.
297.
Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice je po 1. odstavku 51. člena zakona o varstvu Živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/ 77), 2. členu odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1981 (Uradni Ust SRS, št. 33-1685/80) in 155. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na svoji seji, dne 23. januarja 1981 sprejel
ODREDBO
o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1981 na območju občine Slovenske Konjice
I.	SPLOSNE DOLOČBE U člen
Veterinarski zavod Celje in verificirane obratne veterinarske ambulante delovnih organizacij, ki na območju občine Slovenske Konjice organizirajo lastno rejo živine morajo v letu 1981 opraviti preventivna cepljenja, diagnostične in druge preiskave v navedenih rokih, območjih ter lastnikih, da se'preprečijo, oziroma ugotovijo ter zatirajo v tej odredbi navedene kužne bolezni.
Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe. -
2.	člen
Veterinarski zavod Celje, oziroma obratne veterinarske ambulante so dolžne pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti občinski organ veterinarske inšpekcije.
O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih.
3.	člen
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
4.	člen
Stroški za sistematično ugotavljanje kužnih bolezni in preventivna cepljenja živali po tej odredbi gredo v breme posebnega računa za varstvo živali pred kužnimi boleznimi proračuna občine.
•	5. člen
Veterinarski zavod Celje oziroma obratne veterinarske ambulante, ki opravijo preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave, morajo voditi evidenco o datumu cepljenja in preiskavah, imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskav.
Veterinarski zavod Celje oziroma obratne veterinarske ambulante morajo spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije.
II. PREVENTIVNI UKREPI
6.	člen
Preventivno cepljenje kopitarjev, goved in ovac proti vraničnemu prisadu se mora opraviti v naselju Brdo do 30. aprila 1981.
7.	člen
Preventivno cepljenje proti steklini je obvezno za vse pse, stare več kot 4 mesece.
Pse se mora cepiti z vakcino RABICEL ali FLURY.
Proti steklini se mora cepiti tudi domače živali, ki se na pobočjih Pohorja pasejo brez nadzorstva.
8.	člen
Preventivno cepljenje kokoši, brojlerjev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti:
—	v obratih zasebnih proizvajalcev, ki proizva-/jajo v kooperaciji z organizacijo združenega dela
■— v obratih zasebnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost
—	v naseljih Draža vas, Tepanje, 2iče in Bukov-Ije zaščitni pas okrog kooperacijske reje kokoši ali piščancev ali večje reje zasebnih proizvajalcev .
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi z živo ali mrtvo vakcino. Vakcina mora biti pripravljena iz priznanih virusnih sevov po splošno priznani metodi.
Cepljenje določeno s tem členom opravijo veterinarski zavodi; v perutninskih obratih organizacij
združenega dela, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo pa obratne veterinarske ambulante.
Cepljenje se opravi na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec.
9.	člen
Jajca, ki se valijo v valilnici Vinter Anice, Zg. pristava 19 in Marguč Lotke, Zg. Pristava n. h., smejo izvirati le iz perutninskih jat, ki so bile zaščitno cepljene proti kužnemu treijiorju in atipični kokošji kugi, ki so bile pregledane na kokošji tifus in pri serološki preiskavi niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji ter od 14 tedna dalje niso dobivale nitrofuranskih pripravkov (nitrofurazon, iurazobdon, itd.).
Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravi laboratorij Živinorejsko veterinarskega zavoda Celje.
Cepljenje proti atipični kokošji kugi in proti kužnemu tremorju opravi Veterinarski zavod z registrirano AE vakcino.
10.	člen
Proti prašičji kugi se mora cepiti prašiče v gospodarstvih, - ki imajo 10 in več plemenskih svinj oz. 50 pitancev. Proti tej bolezni je treba zaščitno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo z odpadki živalskega izvora oziroma s pomijami iz javnih kuhinj.
Cepljenje se opravi s sevom K lapiniziranega virusa.
11.	člen
Tuberkulinizacija goved mora biti opravljena v sledečih naseljih: Nova Dobrava, Tepanje, Ličenca, Draža vas, Perovec, Sp. Grušovje, Skomarje, Resnik, Padeški vrh, Boharina, Loška gora, Gorenje, Vitanje, Stenica, Ljubnica, Hudinja in Paka. •
Najprej se mora tuberkulinizirati goveda v naselju Nova Dobrava, kjer so bili ob peti splošni tu-berkulinizaciji ugotovljeni pozitivni reaktorji.
12.	člen
Na brucelozo se mora preiskati z mlečno prstnasto preizkušnjo krave y hlevih zasebnih proizvajalcev mleka enkrat letno.
13.	člen
Plemenske bike v prirodnem pripustu se mora enkrat letno preiskati na mehurčasti izpuščaj pri govedu (IBR/IPV).
Kri odvzame Veterinarski zavod Celje.
Preiskavo krvi opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehnične fakultete v Ljubljani.
14.	člen
Na kužno malokrvnost konj se mora preiskati plemenske žrebce.
Preiskavo krvi opravi Zalod za mikrobiologijo in kužne bolezni Veterinarske fakultete Zagreb.
%
15.	člen
Na vrtoglavost postrvi se mora pregledati enkrat letno postrvske vrste rib, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo v ribogojnici Bukovlje. Vzorci mladic
morajo biti poslani v preiskavo od meseca julija naprej, vzorci tržnih rib pa, ko to odredi občinski organ veterinarske inšpekcije.
Na virusno hemoragično septikemijo šarenk se mora preiskati plemenske jate postrvskih rib v ribogojnici Bukovlje do 15. februarja 1981.
Na spomladansko viremijo, eritrodermatitis in vnetje ribjega mehurja pri krapih se morajo do 15. maja 1981 preiskati krape, ki se vlagajo, prodajajo in prevažajo iz ribnikov pri Jerneju. Vzorce rib za preiskave po tem členu vzamejo veterinarski zavodi in jih dostavijo v preiskavo v TOZD za veterinarstvo Biotehnične fakultete v Ljubljano.
%
16.	člen
Čebelje družine vzrejevalcev matic ter čebelje ~fužine plemenilnih postaj se mora preiskati na hudo gnilobo čebelje zalege, pršičavost, nosemavost in va-roatozo. Preiskave opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete Ljubljana.
Čebelje družine, ki so bile na paši v drugih republikah, se mora preiskati • na varoatozo. Vzorce zimskega drobirja mora odvzeti Veterinarski zavod Celj e in ga dostaviti v preiskavo Zivinorej sko veterinarskemu zavodu Celje do 31. marca 1901.
17.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-7/81-9
Slovenske Konjice, dne 23. januarja 1981.
Predsednica Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice
Marija Poličar 1. r.
ŠENTJUR PRI CELJU 298.
Na podlagi 1. točke 51. člena zakona o vargtvu ži-^li pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. .8/,77) in 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih j? diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1981 'Uradni list SRS, št. 33/80) ter 145. člen statuta občine ^entjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) izdaja 2vršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju
ODREDBO
p Preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih reiskavah na območju občine Šentjur pri Celju v letu 1981
I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen
Og se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi edene živalske kužne bolezni, morajo veterinarske
organizacije, ki so po predpisih pooblaščene za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni, opraviti v letu 1981 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja in zatiranja kužnih bolezni.
, Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
2.	člen
Preventivne ukrepe iz te odredbe opravlja Veterinarski zavod Celje — PE Šentjur pri Celju in Obratna veterinarska ambulanta »Perutnina« Ptuj, TOZD »Kooperacija«.
Veterinarski zavod in obratna ambulanta sta dolžna pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti občinski organ veterinarske inšpekcije. O opravljanjem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih.
3.	člen
Preventivna cepljenja se morajo opraviti toliko-kokrat, kolikokrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene. Veterinarski zavod in obratna ambulanta, ki opravljata preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave, morata voditi evidenco o datumu cepljenja oz. preiskavi, imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski.in kontrolni številki cepiva ter o rezultatih cepljenja ali preiskave. Prav tako morata spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije.
II. PREVENTIVNI UKREPI
4.	člen
Preventivno cepljenje proti steklini je obvezno za vse pse, stare več kot štiri mesece. Prav tako je treba cepiti proti steklini tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva. Cepljenje opravi Veterinarski zavod Celje — PE Šentjur pri Celju.
5.	člen
Preventivno cepljenje kokoši, piščancev, brojler-jev in puranov proti atipčni kokošji kugi se mora opraviti:
—	v perutninskih obratih organizacij združenega dela,
—	v naseljih, kjer so družbeni perutninski obrati organizacij združenega dela ali večje reje individualnih proizvajalcev,
—	v obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji z organizacijami združenega dela.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi z živo ali mrtvo vakcino. Vakcina mora biti pripravljena iz priznanih virusnih sevov po splošno priznani metodi.
Cepljenje opravi Veterinarski zavod Celje — PE Šentjur pri Celju in obratna veterinarska ambulanta »Perutnina« Ptuj — TOZD »Kooperacija«
6.	člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo deset ali več plemenskih svinj oziroma najmanj 50 pitancev. Proti
tej bolezni je treba preventivno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi s sevom K lapiniziranega virusa. Cepljenje opravi Veterinarski zavod Celje — PE Šentjur.
7.	člen
Proti slinavki in parkljevki je treba preventivno .opiti osnovno govejo čredo organizacij združenega dela- Cepljenje opravi Veterinarski zavod Celje — PE Šentjur s polivalentno AOC vakcina
Vzorce za preiskavo odvzame Veterinarski zavod Celje — PE Šentjur, ki jih dostavlja v TOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete V Ljubljani
14.	člen
Prekrški po tej odredbi se kaznujejo po določbah
VI.	poglavja zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77)
15.	člen
Odredba začne veljati osmi dan po objavi Uradnem listu SRS.
8.	člen
V letu 1981 mora biti Opravljena tuberkulinizacdja v hajmanj 40 odstotkih gospodarstev, ki imajo goveda.
Turbekulinizacijo opravi Veterinarski zavod Celje — PE Šentjur.
9.	člen
Glede na brucelozo je treba preiskati enkrat letno:
—	krave v hlevih individualnih proizvajalcev : mlečno prstnastim preizkusom,
—	osnovne goveje črede organizacij združeneg: dela s serološkim pregledom krvi.
Pregled opravi Veterinarski zavod Celje — P Šentjur.
10.	čk
Bike v prirodnem pripustu je treba preiskati enkrat letno na mehurčasti izpuščaj pri govedu (IBR/ IPV).
Vzorce v krvi odvzame Veterinarski zavod Celje — PE Šentjur pri Celju, preiskavo vzorcev pa opravi TOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani.	v
11.	člen
Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati vse kopitarje na območju občine. Vzorce krvi odvzame Veterinarski zavod Celje — PE Šentjur pri Celju.
12.	čla
Čebelje družine vzrejevalcev matic je treba preiskati na hudo gnilobo čebelje zalege, pršičavost, nosema vost in varoatozo. Preglede opravi TOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani.
čebelje družine, ki so bile na paši v drugih republikah, je treba preiskati na varoatozo. Vzorce zimskega drobirja mora odvzeti Veterinarski zavod Celje — PE Šentjur pri Celju.
Preiskave ■ na varoatozo opravi' Zivinorejsko-vete-rinarski zavod Celje. Vzorce je treba poslati do 31. 3. 1981.
13.	člen
•
Na spomladansko viremijo, eritrodermatitis in vnetje ribjega mehurja pri krapih je treba do 15. 5. 1981 preiskati krape, ki še vlagajo, prodajajo ali prevažajo, mladice krapov pa je treba preiskati do konca leta 1981.
Št. 322-6/81-2	*
Šentjur pri Celju, dne 28. januarja 1981.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur pri Celju
Ludvik Mastnak 1. r.
ŠMARJE PRI JELŠAH 299.
Na podlagi 1. točke 51. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) in 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1981 (Uradni list SRS, št. 33/80) ter 5. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 28/74 in 10/75) izdaja Izvršni sve' Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
ODREDBO
o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah na območju občine Šmarje pri Jelšah v letu 1981
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo veterinarske organizacije, ki so po predpisih pooblaščene za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni opraviti v letu' 1981 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni.
Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
2.	člen
Preventivne ukrepe iz te odredbe opravlja Ve-1 terinarski zavod' Šmarje pri Jelšah in Obratna veterinarska ambulanta »Perutnina« Ptuj, TOZD Kooperacija.
Veterinarski zavod in obratna ambulanta so dolžni pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti občinski organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih.
3.	člen
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat kolikokrat je potrebno, da' so živali stalno zaščitene. Veterinarski zavod in obratna ambulanta, ki opravljata preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave, morata voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskavi, imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatih cepljenja ali preiskave. Prav tako morata spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije.
II. PREVENTIVNI UKREPI
4.	člen
•Preventivno cepljenje kopitarjev, goved in ovac proti vraničnemu. prisadu se mora opraviti v naselju Rudnica — zaselek Zmajsela do 30. 4. 1931. Celjenje opravi Veterinarski’ zavod Šmarje pri Jelšah.
5.	člen
Proti šumečemu prisadu se mora preventivno cepiti goveda pred odgonom na pasišča v krajih: Jerčin, Pristava, Korpule in Gaj. Cepljenje mora biti opravljeno 20 dni pred odgonom na pasišče. Cepljenje opravi Veterinarski zavod Šmarje pri Jelšah.
6.	člen
Preventivno cepljenje proti steklini je obvezno za vse pse, stare več kot 4 (štiri) mesece. Prav tako je treba cepiti proti steklini tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva.
Cepljenje opravi . Veterinarski zavod Šmarje pri Jelšah.
7.	člen
Preventivno cepljenje kokoši, piščancev, brojler-jev in puranov proti ‘atipični kokošji kugi se mora
opraviti:
—	v naseljih, kjer so družbeni perutninski obrati organizacij združenega dela ali večje reje individual-nih proizvajalcev,
—	v obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji z organizacijami združenega dela,
_	— v naseljih Brestovec, Tuncovec, Spodnje Se-
c°vo, Zgornje. Sečovo in Stojno selo. .
Cepljenje iz prejšnjega, odstavka se opravi z živo
mrtvo vakcino, Vakcina mora biti pripravljena iz Priznanih virusnih sevov po splošno priznani metodi.
^ Cepljenje opravi, Veterinarski zavod Šmarje pri elšah in Obratna veterinarska ambulanta »Perutni-na« Ptuj, TOZD Kooperacija.
8 člen
JProti prašičji kugi ie treba preventivno cepiti Prašiče v gospodarstvih, ki imajo deset ali več Pomenskih svinj, oziroma najmanj 50 pitancev. Proti ^ 1 bolezni je treba preventivno cepiti tudi prašiče, ki Rs hranijo s pomijami ali odpadki živalskega izvora.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi s sevom K lapiniziranega virusa. Cepljenje opravi Veterinarski zavod Šmarje pri Jelšah.
9.	člen
V letu 1981 mora biti opravljena tuberkulinizacija v najmanj 40 odstotkih gospodarstev, ki imajo goveda.
Tuberkulinizacijo opravi Veterinarski zavod Šmarje pri Jelšah.
10.	člen
Glede na brucelozo je treba preiskati enkrat letno kra,ve v hlevih individualnih proizvajalcev z mlečno prstnastim preizkusom.
Preiskavo opravi Veterinarski zavod Šmarje pri Jelšah.
11.	člen
Čebelje družine vzrejevalcev matic je treba preiskati na hudo gnilobo čebelje zalege, pršičavost, no-semavost in varoatozo.
Preglede opravi TOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Čebelje družine, ki so bile na paši v drugih republikah, je treba preiskati na varoatozo. Vzorce zimskega drobirja mora .odvzeti Veterinarski zavod Šmarje pri Jelšah.
Preglede na varoatozo opravi Zivinprejsko-vete-rinarski zavod Celje. Vzorce je treba poslati do 31. marca 1981.
12.	člen
Na spomladansko viremijo, eritrodermatitis in vnetje ribjega mehurja pri krapih je treba do 15. 5. 1981 preiskati krape, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo, mladice krapov pa je treba preiskati do konca leta 1981.
Vzorce za preiskavo odvzema Veterinarski zavod Šmarje pri Jelšah, ki jih dostavlja VTOZD za veterinarstvo Bitoehniške faktultete v Ljubljani
13.	člen
Prekrški po tej odredbi se kaznujejo po določbah VI. poglavja zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SE.S, št. 18/77).
14.	člen
Odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 322-2/81-2
Šmarje pri Jelšah, dne 2. februarja 1981.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Franč Mlaker 1. r.
300.
Na podlagi 3.3. člena, zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na pod-
ročju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20/80) in v zvezi s četrtim odstavkom 65. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80), sklenejo Izvršni svet Skupščine »bčine Šmarje pri Jelšah, Medobčinska gospodarska zbornica Celje, Občinski sindikalni svet, Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije in organizacija potrošnikov na ravni občine Šmarje pri Jelšah (v nadaljnjem besedilu: udeleženci)
DRUŽBENI DOGOVOR o občinski skupnosti za cene
1.	člen
S tem družbenim dogovorom zagotavljajo udeleženci pogoje za ustanovitev občinske skupnosti za cene (v nadaljnjem besedilu: skupnosti).
2.	člen
Udeleženci soglašajo, da je potrebno skupnost ustanoviti in oblikovati, tako, da bo s svojim delom zagotovila uresničevanje naslednjih skupnih ciljev:
—	samoupravno urejanje razmerij na področju cen proizvodov in storitev iz lastne pristojnosti, v skladu s sprejeto ekonomsko politiko,
—	usmerjanje in razvijanje samoupravnih odnosov in usklajevanje interesov samoupravnih organizacij in skupnosti za uresničevanje njihovih pravic in dolžnosti na področju cen proizvodov in storitev, pomembnih za občino,
—	uresničevanje sodelovanja in usklajevanja stališč o vseh vprašanjih, ki sp skupnega pomena za udeležence pri pripravi osnov za določanje in izvajanje politike cen, in o drugih vprašanjih z delovnega področja skupnosti ter predlaganje ukrepov za izvajanje politike cen,
—	zagotavljanje pogojev za oblikovanje družbene kontrole cen, ki jo izvajajo samoupravne organizacije in skupnosti in organizirani potrošniki,
—	usklajevanje stališč in interesov temeljnih in drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti pri predlaganju, določanju in izvajanju politike cen.
3.	člen
Udeleženci tega družbenega dogovora soglašajo,
opravlja skupnost svoje z zakonom določene naloge in opravila na naslednji način:
—	pri pripravi osnov za določanje politike cen in pri predlaganju ukrepov za njen# izvajanje analizira gibanje cen proizvodov in storitev na posameznih področjih, panogah in skupinah dejavnosti, analizira tendence gibanja ceri in ocenjuje p#g#je, ki vplivajo na raven in razmerja cen.
—■ daje strokovno pem#č temeljnim in drugim organizacijam združenega dela pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o cenah proizvodov in storitev,
—	v postopku družbenega dogovarjanja o cenah proizvodov in storitev, ki so pomembni za vso republiko, sodeluje pri sklepanju družbenih dogovorov,^
—	udeležencem družbenega dogovora pripravlja analize in podatke o vplivu predlaganih sprememb cen na poslovne stroške organizacij združenega dela posameznih panog in grupacij, na življenjske stroške in na razvoj družbenih proizvajalnih sil,
—	pri izvajanju družbene kontrole cen spremlja in ocenjuje uporabo kriterijev za oblikovanje cen določenih z zakonom ter o tem z. namenom, da se omogoči oblikovanje enakomernejših razmerij v primarni delitvi, obvešča zainteresirane organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične skupnosti,
—	pri izvajanju družbene kontrole cen in pri opravljanju nalog in opravil neposredne kontrole cen ocenjuje na način določen z zakonom, razmere na trgu in razmerja cen,
— Izvršnemu svetu Skupščine občine Šmarje pri Jelšah pretMaga ukrepe neposredne kontrole cen, če ugotovi, da so na trgu nastopile razmere, ki ne omogoča gibanje razmerij cen v skladu z dogovorjeno politiko cen,'
—	za Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah pripravlja analize gibanja cen, pogojev v katerih so ta gibanja nastala in temeljnih vzrokov, ki so vpliyali na gibanje cen,
—	na zahtevo di'ugih udeležencev opravlja zanje v okviru programa dela skupnosti analitična, strokovna in .druga opravila.
4.	člen
Udeleženci soglašamo, da skupnost pri opravljanju svojih nalog in opravil sodeluje Z znanstvenimi in drugimi specializiranimi organizacijami združenega dela.
Na zahtevo temeljnih in drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti jim izkazuje skupnost strokovno pomoč in z njimi strokovno sodeluje v skladu z zakonom in s tem družbenim dogovorom. Prf opravljanju nalog in opravil v skladu z zakonom in s tem družbenim dogovorom skupnost zlasti sodeluje z drugimi skupnostmi za cene.
Udeleženci soglašajo, da bodo v skladu s svojimi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi in v okviru ciljev tega družbenega dogovora pripomogli k čimbolj učinkovitemu izvajanju nalog in opravil skupnosti, določenih z zakonom.
5.	člen
Udeleženci soglašajo, da svoje pravice, dolžnosti in odgovornosti, določene z zakonom, uresničujejo v skupnosti:
—	s pospeševanjem družbenega dogovora in samoupravnega sporazumevanja na področju cen,
—	podajanjem svojih mnenj, predlogov in stališč v svetu skupnosti glede vprašanj z delovnega področja sveta skupnosti, z dajanjem pobud za sklic sej sveta za proučitev določenih vprašanj in oblikovanje strokovnih delovnih teles,
—	z uresničevanjem svojih pravic in dolžnosti tako neposredno kot preko svojih delegatov v svetu skupnosti,
— z rednim obveščanjem skupnosti o pojavih in svojih ugotovitvah glede razvoja družbenoekonomskih odnosov, ki imajo vpliv na gibanje cen proizvodov in storitev, ki so pomembni za vso republiko.
6.	člen
Udeleženci soglašajo, da se sredstva za delo skupnosti, zagotavljajo v proračunu m s plačevanjem nadomestil za storitev, ki jih skupnost opravlja s statutom samoupravnim organizacijam in skupnostim.
Udeleženci soglašajo, da se višina sredstev, ki se zagotavljajo v proračunu, določi na podlagi obsega nalog in opravil, določenega s programom dela skupnosti in pogojev za opravljanje- teh nalog in opravil.
7.	člen
Udeleženci soglašajo, da bodo v programu dela skupnosti, v skladu z njenimi pravicami, dolžnostmi in obveznostmi, določene naloge in opravila, ki jih mora skupnost opraviti za vsakega od udeležencev.
Udeleženci soglašajo, da je skupnost potrebno organizirati, tako da bo zagotovljeno strokovno, pravočasno, ekonomično in učinkovito opravljanje nalog in opravil z njenega delovnega področja.
8.	člen
Udeleženci soglašajo, da bodo svoje ravljanja uresničevali preko delegatov v svetu skupnosti.
Način dela in odločanja sveta skupnosti se natančneje določi s statutom skupnosti in s poslovnikom o delu sveta skupnosti.
9.	člen
Udeleženci soglašajo, da vsak od njih določi imenovanje in mandatno dobo svojih članov oziroma svojega člana sveta skupnosti. Sestav sveta določa samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske skupnosti
2a cene.
10.	člen
Udeleženci soglašajo, da bodo neposredno sodelovali pri pripravi programa dela skupnosti in da bodo na programu dela skupnosti dali svoje mnenje v roku 15 dni po njegovem prejemu.
11.	člen
Nadzor nad delom skupnosti, v okviru javnih pooblastil določenih z zakonom, opravlja Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah.
Udeleženci soglašajo, da nadzor nad delom skup-hosti, razen sodelovanja pri opravljanju skupnosti Prek svojih delegatov v svetu skupnosti, uresničujejo s sprejemanjem poročil o delu skupnosti, proučeva-niem problemov o delu skupnosti ter na način določen s statutom skupnosti.
12.	člen
Udeleženci soglašajo, da se s samoupravnim spo-'■ azurnom o ustanovitvi skupnosti določi, da 2.rokOVne, analitične, upravne in druge naloge v zve-z urejanjem posameznih vprašanj na področju cen
skupnost opravlja občinski komite za. družbeno
planiranje in gospodarstvo na osnovi medsebojnega dogovora.
13.	člen
Sredstva za opravljanje nal»« in del iz 12. člena se zagotavljajo v proračunu, poleg teh sredstev pa zagotavlja Izvršni svet Skupščine občine Šmarje ob Jelšah brezplačno uporabo potrebnega prostora, telefona in drugih tehničnih sredstev.
14.	člen
Udeleženci soglašajo, da je potrebno pospešiti ustanovitev skupnosti in podvzeti ukrepe, da bodo sprejeti predpisi in drugi akti, ki omogočajo izvajanje politike cen na temelju novega sistema'cen. .
Udeleženci soglašajo, da Medobčinska gospodarska zbornica v Celju najpozneje v petnajstih dneh po sklenitvi tega družbenega dogovora začne z iniciativo za sklenitev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti.
.	15. člen
Udeleženci soglašajo, da bodo v roku penajstih dni po sklenitvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti delegirali oziroma imenovali svoje člane v svet skupnosti.
16.	člen
Jružbeni dogovor je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki udeležencev ter začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-2/81-2
Šmarje pri Jelšah, dne 29. januarja 1981.
Podpisniki: Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah, Medobčinska gospodarska zbornica Celje, Občinski sindikalni svet Šmarje pri Jelšah, Občinska konferenca SZDL Šmarje pri Jelšah, Organizacija potrošnikov Šmarje pri Jelšah.
VRHNIKA
301.
Na podlagi 10. člena zakona o varstvu živali pred „užnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/72 in 2/78) ter 2. člena odredbe’o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1981 (Uradni list SRS, št. 33/80) in 3. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. A'r'~ izdaja Izvršni svet Skupščine občine. Vrhnika
OBREDBO
o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1981 na obmečju Skupščine občine Vrhnika
I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen
Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi ugotovljene živalske kužne bolezni mora veterinarska organizacija, ki je po predpisih verificirana za prepre-
če vanj e in zatiranje živalskih kužnih bolezni: Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje, DE Vrhnika, opraviti v letu 1931 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni. Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
2.	člen
Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje DE Vrhnika je dolžan pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti občinski organ Veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu mora poročati pristojnemu organu na predpisanih obrazcih.
3.	člen
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikokrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
4.	člen
Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje DE Vrhnika, Ki opravlja preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave mora voditi evidenco o datumu cepljenja ali diagnostične preiskave o imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živah, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatih cepljenja in preiskave.
5.	člen
Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje DE Vrhnika mora spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojn: občinski organ veterinarske inšpekcije.
II. PREVENTIVNI UKREPI
6.	člen
Preventivno cepljenje proti steklini je obvezno za vse pse starejše od 4 mesecev.
Pse je treba cepiti z vakcino, ki ima dovoljenje pristojnega zveznega organa.
.Na okuženem in ogroženem območju je treba preventivno cepiti proti steklini tudi domače živali, ki se paseje brez nadzorstva.
7.	člen
Proti prašičji kugi je potrebno preventivno cepiti prašiče v večjih aglomeracijah (10 plemenskih svinj oz. 50 pitancev) in prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z' odpadki živalskega porekla.
8.	člen
Proti slinavki in parkljevki je treba zaščitno cepiti osnovno govejo čredo OZD, s polivalentno (OAC) vakcino.
9.	člen
V letu 1981 mora biti opravljena tuberkulinizacija govedi v naseljih: Velika Ligojna, Hala Ligojna, Stara Vrhnika, Drenov grič, Lesno brdo, Log, Dragomer, Lukovica in Verd.
Prav tako je potrebno opraviti tuberkulinizacijo osnovne goveje črede' OZD.
10.	člen
Glede na brucelozo je treba preiskati:
—	z mlečno-prstenasto preiskušnjo vseh krav v hlevih individualnih proizvajalcev mleka in sicer enkrat letno,
—	z enkratnim serološkim pregledom krvi osno'" no čredo OZD.
11.	člen .
• Na kužno malokrvnost je treba preiskati vse kopitarje. Preiskavo krvi opravi Zavod za mikrobiologijo in kužne bolezni Veterinarske fakultete v Zagrebu.
12.	člen
Na varoatozo je treba preiskati vse čebelje družine, ki so bile na paši v drugih republikah v letu 1980.
Preiskave morajo biti opravljene do 30. 4. 1981.
13.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odredba se neha uporabljati odredba objavljena v Uradnem listu SRS, št.
11/80.
14.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 3/7-322-01/80
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika
Franc Krašovec 1. r.
POPRAVEK
V odločbi Ustavnega sodišča SRS, št. U I 86/78-21 z dne 16. XII. 1980, objavljeni v Uradnem listu SRS. št. 33-1618/80 z dne 30. XII. 1980, je v zadnji vrsti prvega odstavka obrazložitve odločbe namesto »že« pravilno »še«.
Uredništvo
POPRAVEK
V odloku o določitvi povprečne gradbene cene ter odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča na območju občine Mozirje, objavljenem . v Uradnem listu SRS, št. 30-1493/80 z dne 8. XII. 1980 se drugi odstavek
2. člena pravilno glasi:
»Odškodnina za m* 2 nezazidanega stavbnega zemljišča znaša 0,6 °/o od povprečne gradbene cene za m2 stanovanjske površine v družbeni gradnji ali v konkretnem znesku 60 din.«
Sekretar
Skupščine občine Mozirje
Anka Sivec 1. r.
VSEBINA
IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
Stran
260.	Družbeni dogovor o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji	3&x
261.	Dogovor o vsebinskem sodelovanju in sofinanciranju
revije Naša žena	382
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
262.	Odredba o vplačilni stopnji za vplačilo dodatnega
prispevka solidarnosti v mesecu marcu, aprilu in maju 1981	383
263.	Pravilnik o postopku verifikacije izobraževalnih or-
ganizacij ter o vsebini in načinu vodenja razvida izobraževalnih organizacij	3&.
264 Pravilnik o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v usmerjenem izobraževanju	386
Stran
278.	Odlok o pravicah in dolžnostih Izvršnega sveta Skup-
ščine občine Grosuplje na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog skupnosti za cene občine Grosuplje	413
279.	Odredba o preventivnih cepljenjih, diagnostičnih in
drugih preiskavah na območju	občine	Grosuplje	416
280.	Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe za pre-
prečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Litija)	417
281 Ugotovitveni sklep o. stopnjah, virih in osnovah sred-* štev za potrebe solidarnosti in vzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarstva, združenih v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za leto 1981	417
282. Sklep o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija	za	obdobje	1981—1985	418
265.	Pravilnik o preverjanju in o ocenjevanju znanja v
usmerjenem izobraževanju	389
266.	Pravilnik o pedagoški dokumentaciji in evidencah v
usmerjanem izobraževanju	394
2c<* Navodilo o usmerjanju uporabnikov za združevanje
v posebne izobraževalne skupnosti	396
268. Navodilo o enotnih merilih za določanje vrednosti del in nalog občinskih, upravnih organov za notranje zadeve, ki zaradi posebnih pogojev dela in odgovornosti niso zajeta v vrednotenju	zahtevnosti dela	398
nRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
269- Samoupravni sporazum o temeljih planov družbenega
varstva otrok v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985	398
283. Samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za obdobje
1981—1985	41S
284.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih
ter drugih preiskavah v letu 1981 na območju občine Ljubljana Center	426
285.	Odredba p razporeditvi delovnega Časa v upravnih
organih občine Ljubljana	Center	426
286.	Sklep o začasnem Ukrepu družbenega, varstva v de-
lovni organizaciji Zavod špbrtno rekreacijski center Tivoli, Ljubljana,	Celovška	25	(Ljubljana Šiška)	427
287.	Odlok o upravnih organih občine Ljubljana Vič-Rud-
nik	428
-40- Sklep o ugotovitvi-poprečnega izplačanega mesečnega osebnega dohodka po panogah dejavnosti na delavca v SR Sloveniji za obdobje januar-september leta 1980 404
zdravstvene skupnosti
sklep o prispevnih stopnjah, določitvi, višine prispevkov in osnov za financiranje zdravstvenega varstva v letu 1981 (Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje)	406
°BMOCNE vodne skupnosti
Sklep o uskladitvi tarif vodnega prispevka za leto 1981 (Ljubljanica — Sava)	407
288 Odredba o delovnem času upravnih organov in strokovnih služb občine	Ljubljana	Vič-Rudnik	433
289.	Sklep o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o
temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Mozirje za	obdobje	1981—1985	sklenjen	434
290.	Ugotovitveni sklep o stopnjah, virih in osnovah sred-
stev za potrebe solidarnosti in vzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarstva, združenih v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Mozirje za leto 1981	43«
291.	Družbeni dogovor o občinski skupnosti za tene Slovenska Bistrica	435
°BGANI in organizacije v občini
• Sklep o javni razgrnitvi urbanistične dokumentacije, Ponazarja predlog za spremembo Generalnega Ptena urbanističnega razvoja mesta Ljubljane, za sPremembo in preoblikovanje zazidalnega otoka SM 5 ^NdoP) — Smodinovec (Ljubljana)	407
Navodilo za izvajanje urbanističnega načrta »Poti sPominov in tovarištva« (Ljubljana)
0{Hok o spremembi in dopolnitvi odloka o obveznem **^aganju in odvažanju smeti ter odpadkov na ob-občine Brežice
408
409
Odlok
o proračunu občipe Celje za leto 1981
Skl-
valorizaciji zneskov osebnih prejemkov, do se ne plafuje samoprispevek v obSini Celje
katerih
409
112
292.	Odlok o višini prispevkov za financiranje programa
samoupravne komunalne in cestne interesne skupnosti občine Slovenske Konjice za obdobje 1981—1985, za tiste udeležence, ki samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne komunalne in cestne interesne skupnosti niso sprejeli (Slovenske Konjice) 437
293.	Odlok o višini prispevka za financiranje programa
samoupravne interesne skupnosti varstva pred požarom občine Slovenske Konjice za obdobje 1981—1985 za tiste udeležence, ki samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti varstva pred požarom niso sprejeli	438
294.	Odlok o višini prispevka za solidarnost na področju
stanovanjskega gospodarstva za tiste udeležence, ki samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Slovenske Konjice za obdobje 1981—1985 niso sprejeli	438
Stran
295. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o osnovah
za izdelavo urbanistične dokumentacije v občini Slovenske Konjice	439
296.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju
zazidalnega načrta osrednjega dela mesta Slovenske Konjice	439
297.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter
drngih preiskavah v letu 1981 na območju občine Slovenske Konjice	439
298: Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih - ter drugih preiskavah na območju občine Šentjur pri Celju v letu 1681	441
299.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugili preiskavah na območju občine Šmarje pri Jelšah v letu 1981	.	442
Stran
300.	Družbeni dogovor o občinski skupnosti za cene (Šmarje pri Jelšah)	443
301.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter
drugih preiskavah v ietu 1981 na območju Skupščine občine Vrhnika	445
—	Popravek odločbe o razveljavitvi posameznih določb
pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj in stanovanjskih posojil delavcem upravnih organov Skupščine občine Ljubljana Šiška in o ugotovitvi, da nekatere določbe pravilnika o re-levanju stanovanjskih vprašanj upravnih organov in strokovnih služb Skupščine občine Ljubljana Šiška niso bile v skladu	z	ustavo in zakonom	446
—	Popravek odloka o določitvi poprečne gradbene cene
ter odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča na območju občine Mozirje	446
CZ Uradni list SRS je izdal publikacijo
Dr. Tone Klemenčič
K0MUIU1N0 GOSPODARSTVO
Publikacija obravnava področje komunalne dejavnosti in komunalnega gospodarstva (od splošnih pojmov, karakteristike in razvojnih tendenc, preko razvoja in samoupravljanja, enostavne in razširjene reprodukcije, komunalne zemljiške politike, financiranja do planiranja tega področja).
Publikacija je zasnovana teoretično in aplikativno, da jo bosta lahko uporabljala teoretik in praktik, raziskovalec in operativni strokovnjak, komunalni delavec in organizacije združenega dela s tega področja in tudi občan.
Posebna skrb je posvečena obravnavi naše normativne dejavnosti na tem področju, zato bo ta publikacija čimbolj uporabna v komunalnih organizacijah, komunalnih skupnostih, krajevnih skupnostih in družbenopolitičih skupnostih.
Ta publikacija je prvo knjižno delo s širokega in pomembnega komunalnega področja.
Sprejemamo naročila
Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor in odgovorni urednik Milan Bibei — Tiska tiskarna Tone Tomšič. vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1981 460 din. Inozemstvo 600 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana. Gregorčičeva 27a, poštni predal 379/VII — Telefon direktor uredništvo uprava in knjigovodstvo 20 701. prodaja, preklici In naročnine 23 579 — Žiro račun 50100 603 40323 — Oproščeno prometne^'
davka po mnenju Republiškega komiteje za informiranje št. 421-1/73