8 LlaMlanl, g ponedeljek, dne Zl. septembra 1908. Leto xxxul stev. 216 Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —- ■----Vsprejema naročnino, Inserate te reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188. .Uredništvo J* w Kopitarjevih ulicah ft, 2 (vhod Se/ --dvoriiče nad tiskarno), — Rokopis! Sf j-j« vračajo; nefranklrana pisma se r,e sprejemajo. UrcdnISkega telefona Stev. 74. Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm) : za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob» javljenju primeren popust, izhaja vsak dan, izviemši nedelje in praznike, ob pol 6. ur! popoldne. Velja po pošli s ■M celo leto naprej K 26'— >j» pol leta „ „ 13'— >4« četrt leta „ „ 6 50 :„* en mesec „ „ 2 20 V upravništvu. yi celo leto naprej K 22 .10 i* pol leta „ „ n-20 aa četrt leta „ „ 5-6,3 tJ «n mcsec „ „ i-gg i« iJoSllj. na dom 20 h na mesec, fssamezne Stev 10 h Ko to pišemo, namočena je okolu stolne cerkve ljubljanska zemlja s slovensko krvjo in na poslopju »Katoliške tiskarne« vihra črna zastava v počeščenje nesrečnih žrtev. Ob nerodno insceniranem pohodu v Ptuj plaka sedaj slovenska domovina nad dvema žrtvama, ki bi svoji domovini lahko še mnogo koristili. Rekli smo že, da so vse obsodbe vredni v prvi vrsti tisti slovenski aranžerji, ki so spravili samo toliko ljudi v Ptuj, da so bila ondi nemška nasilstva sploh mogoča in ob nesrečnih včerajšnjih žrtvah na vsa usta ponavljamo to obsodbo! Odgovor na nemška nasilstva v Ptuju pa v Ljubljani ni bil tak, kakršen bi bil časten za prestolico slovensko! Prestolica slovenska bi bila morala govoriti složno, dostojno in ob belem dnevu! Nas se ni hotelo vabiti na shod, kaj še, da bi protestni shod priredile skupno vse slovenske stranke. Gotova slovenska stranka je ptujske dogodke hotela izrabiti v agitacijo za svojo potapljajočo se ladjo in hoteli so nekateri v — temi biti ob svoj radikalizem. Da se je hotelo res nekaj izbiti za stran-karstvo kaže ne samo to, da naš list sploh ni dobil vabila za shod, ampak da je govoril na shodu tudi prihodnji kandidat liberalne stranke dr. Oražen in da dokumentirajo izvestni ljudje svoje strankarstvo, niso pobili oken samo Nemcem, ampak tudi dr. Peganu v njegovi pisarni pri gospodu Vencajzu in pri »Zadružni zvezi«. Ni se iskalo združujočega slovenstva ne < dejanske koristi za obmejne Slovence. In za vse to dve nedolžni, upapolni žrtvi! V duši nam odmevajo »Fej«-klici, ki smo jih te dni toliko čuli . . . Delavstvo ljubljansko je pri belem dnevu manifestiralo za splošno in enako volivno pravico in množica nad 10.000 oseb se je dostojno vedla in s tem pripomogla tudi k uspehu. Bili so med množico takrat reditelji, ki so se zavedali visoke S svoje naloge ... Da bi se »Slovenski Ljudski Stranki « poslalo vabilo, naj sodeluje pri protestnem shodu v »Mestnem Domu« tedaj bi stranka v prvi vrsti zahtevala, da se shod vrši v nedeljo pri belem dnevu in če bi se stranka angažirala, tedaj bi ona skrbela, da bi množice slovenske bile velikanske pri protestnem mirnem sprevodu, ki bi res imponiral po širni Avstriji vsem dostojnim in pravičnim ljudem in da bi se dosegel večji uspeli, kot je pa včeraj prelita kri. Ljudi se je paustilo prepuščene samim sebi, ko je gospoda izpre-govorila. Pa slovenska kri je prelita in ob tej krvi načeino pisati mnoge bridke resnice, ki nam sili pod pero. Ob črni zastavi stoje užaloščeni vsi Slovenci. Za krstami včerajšnjih žrtev bomo stopali skupno s tistimi Slovenci, ki so nedavno demonstrirali skupno za Wahrmunda. Iz prelite slovenske krvi pa zraste slovenska neskaljena moč in kakor je bil slovenski grob ob turnarskih predrnostih na Jančem mejnik preporoditve Ljubljane v slovensko središče, tako hodijo grobovi teh dni klic k združenju vseh nesebičnih Slovencev. Kri, ki se je prelila včeraj, naj požlahtni slovenstvo in njegovo odporno moč! * * * O dogodkih v petek ponoči je »Slovenec« popolnoma objektivno poročal. Danes nadaljujemo: DOGODKI V SOBOTO NA NEDELJO ZJUTRAJ. Proti šipam. — Nemške šole. — Pokalne žabice. — Nastop dragoncev na Marijinem trgu. — Krvave glave. — Okoli Južnega kolodvora. V soboto popoludne in zvečer je bilo po ljubljanskih ulicah živahno življenje. Občinstvo je hodilo po mestu in si ogledovalo razbitja na nemških hišah in prodajalnah. V živejšo predočbo razdejanja so v kazini Nemci prelepili razbita okna s papirjem. Uradniki »Kranjske hranilnice« so pripovedovali, da v »Kranjski hranilnici« leži 1200 kamnov, in nekdo je z ozirom na te vesti pripomnil: Poleg teh kamnov leži tudi župana Hribarja nemško pisana pogodba s »Kranjsko hranilnico«. Pa časih so ljudje nalašč pozabljivi, saj je tudi tisti radikalec, ki je rekel, da bo dr. Oraž-na na protestnem shodu pozval naj govori tudi proti nemškim kuharicam, na shodu v petek molčal in le enkrat zaupil: »Fej klerikalci!« . . . Posebno je občinstvo ogledovalo Kieinmayerjevo tiskarno, kjer je bilo pobitih v petek ponoči okoli 50 oken in je v knjigoveznici in tiskarni ležalo pest debelo kamenje. Zanimivo je bilo opazovati, da so se demonstranti časih tudi zmotili. Tako so ubili napisno desko trg. Igliču na Mestnem trgu in tudi napisu tovarnarja z barvili Hauptmanna niso prizanesli. Culo se je tudi, da bi bilo tudi poslopje primarija dr. Gregoriča v petek skoro postalo žrtev demonstrantov. Demonstrantje so se že pripravljali na bombardement, kar zakliče nekdo: »Tu ni pravo!« In šli so par korakov dalje k Reisnerju, kjer so vse pobili. Reisner jim je klical, da je Slovenec, pa se je pred kamenji moral umakniti. Pri sprevodu po Ljubljani smo videli, da je tudi stara čestitljiva napisna deska črev-ljarskega mojstra g. Kunsta, katero je vsak Ljubljančan poznal, izginila. Menda so demonstrantje tudi v g. K u n s t u slutili nemško umetnost. V Wolfovih ulicah sta dve dami nemško žvrgoleli. Takoj sta morali utihniti. »Slovenski govorita, ali pa utihnita!« je bila parola. Ljubljanske dame so jako pozabljive in bodo to parolo skoro gotovo kmalu pozabile . . . Huttov dekliški zavod je bil v petek ponoči tako poškodovan, da v soboto ni bilo v zavodu šolskega pouka. Demonstrantje pa niso razbili šipe samo Hutto-vemu zavodu, ampak tudi gospodu Hrenu, čegar last je hiša. Tudi v šulferajnskem otroškem vrtcu ni bilo v soboto pouka in nemški listi poročajo, da je načelnik nemškega šulferaj-na dr. Gross bil radi napada na šulferajn-sko šolo pri ministrskem predsedniku baronu Becku od katerega je zahteval da se šola varuje, kar mu je bilo tudi obljubljeno. Okolu »Zvezde« je bilo v soboto zvečer vse polno ljudi. Okolu pol šeste ure zvečer jc korakalo vojaštvo v prostore starega vojaškega skladišča in se postavilo na vrtu. Tu si videl vojake 27. pešpolka, 17. pešpolka, domobrance, končno je pa imelo »vaje« pol eskadrona dragoncev, ki so se naposled s svojimi konji postavili pri gledališču. Po mestu so hodile patrulje: 2 domobranca, dva orožnika in v sredi policaj. Policiji se je zelo poznalo, da ni že dve noči in dva dni nič spala. In ob sedanji popolnoma nedostatni ureditvi policije je to moštvo moralo vstrajati tudi od včeraj na danes! »Zvezdo« je zapiralo že ob šesti uri zvečer vojaštvo 17. pešpolka. Slovenskim fantom je občinstvo klicalo »Zivio«. Za kordoni so se čuli žvižgi, kaka gruča je zaklicala »Zivio«, poizkušala je tudi peti, pa se je poznalo, da so ljudje že precej iz-krokani. Nekateri so že opoiudne za kordoni s klobuki v roki pobirali za narodne namene. Semintje se je zvečer izmuznil kak pobič skozi kordon in vrgel proti kazini pokalno »žabico«, ki se je razletela s silnim pokom, pa je povzročila med občinstvom le par dovtipov. Nekateri so tudi v soboto širili vesti, da so prišli zvečer nemški burši v Ljubljano, »da so jih videli,« da imajo Nemci v kazini »protestni shod«, pa vse te vesti so se izkazale kot neresnične. Nekoliko pred sedmo uro zvečer je bilo mnogo hrušča v Stritarjevih ulicah. Nekdo je na čelu večjega števila demonstrantov prišel v Mayerjevo trgovino in kategorično zapovedal: »Trgovino ob sedmi uri zvečer zapreti, sicer bo vse drobno!« Trgovino so zaprli. Nato so pričeli tudi drugi trgovci v Stritarjevih ulicah in na Mestnem trgu zapirati, ker je množica to zahtevala. Nekje v mestu je nekaj vojakov 27. pešpolka zapodilo nekaj otrok. Otroci so veseli leteli pred vojaki in se na vse grlo drli: »Kanarivogel«, Kanarivo-gel«. Okolu 8. ure se je večja množica zbrala ob in na Frančiškanskem mostu, pela narodne pesmi in klicala »Živijo«. Potem je šla v raznih oddelkih po mestu in demonstrirala na razne načine. V Kolodvorskih ulicah je bila neka posebno vesela skupina, ki je imela svojo godbo, kričečo harmoniko. Nakrat, okolu pol 11. je pričelo vojaštvo z orožništvom spraz-njevati ulice okolu kazine in prazniti »Zvezdo« tudi onih ljudi, ki so slučajno še pred kordoni prišli v »Zvezdo«. Množico, kakih 2000 do 3000 oseb so spravili na Marijin trg, nakar je bil potegnjen vojaški kordon od Prešernovih uiic do Frančiškanskega mostu in od »Uniona« do mostu. Množica je sredi tega kordona pela :>Liepa naš domovina«. Nakrat se začuje j)eket konjskih kopit, dragonske sablje se zabliskalo v zraku: dragonci so pridši po Šelenburgovih ulicah, nastopili proti množici, po našem mnenju ob petju narodne himne popolnoma nepotrebno in je bilo to le povod novemu razburjenju. »Fej«-klici so zgromeli po trgu. Množica je nakrat prenehala peti. Nastala je strašna zmešnjava. Ženske so upile »Pomagajte! pomagajte!«, možje, ženske, otroci so leteli na vse strani. Vmes dragonci s sabljami. Dragonci so mahali tudi poševno s sabljami po hrbtih bežečih ljucii tako jc bil udarjen sin nožarja Juvana dva v množici pa smo videli krvavečih glav. Celo v veže so dragonci prodirali za be-žečimi ljudmi! Dragonci so dirjali okolu Prešernovega spomenika in jo udrli za bežečo množico tudi v temo na Francovo nabrežje. Za nekim biciklistom in nekim drugim človekom so drveli dragonci celo do Jubilejnega mostu, pa sta obadva vendarle zbežala. Dragonci so se naveličali jima slediti in se obrnili, tisti pa, ki je bežal peš, se je nato vzradoščen obrnil in klical za vojaki: »Scheiss-Dragoner!« — Srečali srno korpulentnega moža, ki ie s svojo staro ženico hitel proti domu in ves čas proti ženi godrnjal: »Veš kaj, stara, v vojski sem že bil, pa tak dren, kot danes, ni zame«. V Wolfovilx ulicah so dragonci s konji prijezdili na trotoar in je bil neki mož ob Dolenčevi hiši močno potisnjen ob zid. Dragonci so se razkropili po celem mestu in izpraznjevali ulice, da, celo gostilne. Na verando k »Figabirtu« na Dunajski cesti so pridrvili dragonci med mize in stole in podili občinstvo. Na Dunajski cesti so dragonci drvili na tro-toarju tik ob hišah in se je pri Bciičcvi hiši en konj udri nekemu dragoncu v s steklom pokrito odprtino. Mnogo dragoncev je popadalo s konj, nekaj jih ie bilo vsled tega lahko ranjenih. Predno so dragonci mogli razdraženo množico razpoditi, je množica že pobila okna na Jaksovi trgovini na Dunajski ceste. Jaks je dal po petkovi demonstraciji takoj napraviti nove šipe, v soboto zvečer pa so mu zopet pobili vse šipe na prodajalni razven treh. Na Bavarskem dvoru so bile pobite šipe v I. nadstropju in svetilka pri gostilni, da, ljudje so naskočili celo južni kolodvor in pri Schreyevi restavraciji na južnem kolodvoru pobili 19 šip in dve veliki svetilki. Škode so tu napravili 49 kron. Snažilcu trgovinskih oken in stanovanj, Nemcu Karblu, je bila v noči od sobote na nedeljo napisna deska vržena v Ljubljanico. Neka četa demonstrantov je prodirala v Šiško ter je hotela na šišensko šulver-einsko šolo, a dragonci so prileteli in demonstrante potisnili nazaj v mesto. Demonstrantje so v Šiški samo pri g. Ros-nerju pobili nekaj šip. V petek zvečer so bili aretirani od varnostnega organa ljudje, ki so mirno brali »Slovenca«. V park pred justično palačo, kjer je bilo nekaj oseb pri demonstraciji nevdeleženih so pridrvili dragonci in jih podili po cesarskem parku okolu. Ob 11. uri zvečer je nastal po mestu mir. Takrat so še razpustili vojaški kordon na Marijinem trgu. Vojaštvo je odkorakalo v vojašnice ob 2. uri zjutraj, najprej vojaki 17. pešpolka, potem domobranci in naposled vojaki 27. pešpolka. Tekom noči od sobote na nedeljo ie bilo aretiranih zopet 10 oseb. V NEDELJO. Včeraj v nedeljo dopoldne jc bil mir. Globoko so uplivale na občinstvo vesti iz Maribora, kjer so se Nemci maščevali nad slovenskimi manjšinami, in pričakovati je bilo, da bo to spravilo ljudi k razsodnosti in premišljevanju, da jc treba ubrati drugo pot. Splošno se je to tudi po mestu povdarjalo, in če bi ne bilo včeraj tako neprimernega nastopa vojaštva, bi sc nič ne bilo primerilo. — Ko je bila odvzeta oblast mestni policiji in je bil odstavljen od poveljstva tudi vladni policijski svetnik Wratschko, ki ie po našem mnenju jako vestno in pošteno postopal, je prevzel od strani vlade policijsko oblast že za soboto zvečer gosp. Mathais. In to policijsko poveljstvo bi moralo biti tako previdno, da ne pošlje na najbolj eksponirane točke vojaštvo 27. pešpolka, tu ne bomo govorili, zakaj nc, in pred vsem bi se moralo skrbeti, da nima nobenega poveljstva eden najbolj eksponiranili mladih poročnikov 27. pešpolka, Mayer, ki se ie obnašal že v petek večer popolnoma nekvalificirano in je na poseben način, kakor smo poročali v petek ponoči udri v restavracijo >k Lipi«. O tem možu bi se moralo vedeti, da bo vsled svojih petkovih afer kolikortoliko prenervozen. Tega moža pa se je poslano na najbolj eksponirano točko, odločeval je, pod njegovim poveljstvom se je prelila kri, starejši častniki pa so stali pred »Slonovo kavarno«, v ozadju imajoč staro vojaško skladišče in v njem, kakor bi bilo v najhujšem bojnem času, cel kup kart o Ljubljani (!!) ter so poizvedovali, kaj se je po Ljubljani zgodilo, od našega poročevalca, ki je ves čas stal ob najhujših prizorih. Naš poročevalec je gospode in njihovo skrb — občudoval! Duh takozvanega »Dienstreglementa«, če ne ravno besedilo, zahteva, da se pri asistencah pošiljajo kot poveljniki oddelkov starejši in izkušeni častniki, mladim pa se ne da samostojne komande. Tako se tudi »Dienstregleinent« razlaga in tolmači. Na vsak način pa zahteva »D. R.« od poveljnikov, da ne izgube glave in ohranijo mirno kri. Tega pa v Ljubljani ni bilo! Tudi to ni po »D. R.«, da je vojaštvo nastopalo tako zelo po lastni inicijativi mesto na zahtevo in direkcijo funkcijonarjev politiške oblasti. Poli-tiška oblast pa je tudi svoje delovanje od petka, kjer je bilo najbolj treba, preložila na nedeljo. Sedaj pa k dogodkom! Lep dan je bil včeraj. Solnce je sijalo in Ljubljančani so šli v najboljši volji v okolico. Skoro se je pozabilo v tem pravičnem solncu petkovih dogodkov; če bi se preveč z vojaštvom ne šarilo, bi skoro gotovo vse mirno prešlo, ker je bil pomirjevalni vpliv »Slovenca« znaten. Tako pa je že ob 6. uri po ulicah, kjer ni bilo nobenih nemirov več, nastopajoče orožništvo vzbudilo občno pozornost, pozneje pa se je po mirnih ulicah pridrvelo dragonstvo in vse branže vojaštva so hodile po popolnoma mirni Ljubljani. Če bi te manevre izvestni krogi po ljubljanskih ulicah delali v petek popoldne, bi bilo pozneje morda mirnejše, ne bi tekla kri. Ob pomirjeni Ljubljani je pa tak nastop ljudstvo razburil, zbralo se je mnogo radovednežev in ker je vojaštvo postopalo brutalno — dokazov za to imamo na razpolago — je postalo občinstvo ogorčeno. Nihče izmed občinstva pa ni storil nobenemu nič žalega. Kakor v soboto zvečer je vojaštvo tudi včeraj zasedlo ulice okolu kazine, nekaj vojaštva je pa hitelo v Šiško, o kateri so se pravile sploh gorostasne reči, a je bila popolnoma mirna. Pri Keršiču v Šiški so spravili infanterijo in nekaj dra-goncev, pri Koslerju so pa imeli dragon-ci, dirigirani v Šiško, pravo taborišče. — Govori se po Ljubljani, da so bili tudi v petek dragonci pri Koslerju in da so bili dragonci v petek pri Koslerju pogoščeni. G. Kosler bo pač natančno nam povedal, ali pred njihovo navdušeno atako na občinstvo, aii pozneje. Za nemško ,šulvereinsko šolo v Šiški je ležala v gozdu četa stot-nija vojakov. Pridružila se je lepi skupini tudi požarna bramba šišenska, ker so nekateri širili popolnoma izmišljene vesti, da hočejo ljudje pri Rosnerju zažgati. Vojaštvo 27. pešpolka je okolu 8. ure zvečer občinstvo potiskalo iz Šelenburgo-vih ulic in drugih ulic. Naposled je vojaštvo občinstvo potisnilo na Marijin trg, kjer je občinstvo zapelo »Hej Slovani!«, in od tu na Miklošičevo cesto in na cesto sv. Petra, deloma proti Stritarjevim ulicam, na drugi strani pa proti Gosposki ulici. Vojaštvo 27. pešpolka ej proti demonstrantom nastopilo s kopiti. Vsak, kdor je le zamrmral, je bil aretiran. Aretiran je bil tudi dr. Pegan. Dogodek z dr. Peganom. Dr. Pegan je okoli 8. ure zvečer v spremstvu svoje stare matere šel po mestu in iskal, kje bi našel svojega brata, ki ga je slutil med množico. Ker brata ni kmalu našel, je stal sam z materjo ob voglu Bahovčeve trgovine na Sv. Petra cesti. Tedaj pride v smeri od »Uniona« patrulja, obstoječa iz mestnega stražnika, dveh orožnikov in treh vojakov Belgijcev. Gnali so pred seboj demonstrante. Nekaj ljudij je pa bilo za patruljo, in proti tem se obrne eden izmed Belgijcev ter zamahne s puškinim kopitom. Par otrok se je temu mahljaju komai umaknilo. Ko se je patrulja ustavila, jc pristopil dr. Pegan k njej in rekel proti mestnemu stražniku: »Glejte, gospod stražnik, tu maha vojak proti ljudem s kopitom! Opozorite ga!« Tu stopi pred dr. Pegana orožnik in zavpije: »Kaj pa iščete tu?!« Dr. Pegan mu odgovori: »Samo g. stražniku sem povedal, da vojak s kopitom maha proti ljudem.« Orožnik: »Tu nimate nič opraviti! Iz poti!« Dr. Pegan: »Dobro- samo povedati sem hotel . . .« Orožnik ni pustil dr. Pegana izgovoriti, nego koj zaklical: »Aretirani!« Ko jc hotel mestni stražnik posredovati, naj orožnik dr. Pegana izpusti, je zavpil orožnik: »Jaz imam pravico! Jaz ga odpeljem!« Nato je odgnal dr. Pegana na deželno sodišče, toda nc po najbližji poti mimo »Uniona«, ampak v strašilni zgled po Marijinem trgu, Prešer- novih ulicah in Dunajski cesti. Med potjo je aretovani prosil, naj se ga pelje pred deželnovladnega tajnika dr. Mathiana ali policijskega svetnika Vračkota, da jima stvar pojasni. Orožnik ni hotel o tem ničesar slišati, nego odvrnil: »Danes ga ni gospoda, ki bi Vam proti meni pomagal! Boste tudi Vi enkrat sedeli!« Ljudstvo je med potjo takoj spoznalo dr. Pegana in mu klicalo navdušeno: »Živijo dr, Pegan!« Na deželnem sodišču je orožnik oblastno zahteval od vratarja g. Probinarja, oziro-1110 od njegove gospe, naj prižge luči po hodnikih. Dr. Peganu je pa zagrozil: »Vam bom že še pokazal!« Ko sta se g. Probinar in soproga oglasila, da sta čula to pretnjo, se je orožnik nekoliko prestrašil, začel se umikati. Izročil je ko-nečno aretovanca zaporom okrajnega sodišča. Kmalu za tem je prišel v zapor po naročilu vladnega tajnika dr. Mathiasa vladni kancelist Fink in po naročilu mestnega policijskega svetnika Lauterja policijski koncipient Jančigaj. Obema je dr. Pegan slučaj pojasnil in sta obljubila, da sporočita vse na pristojnem mestu. Takoj za tema je prišel v uradne prostore tukajšnje jetnišnice odvetniški koncipient dr. Ažraan, ki je z zaprtim dr. Peganom govoril in takoj šel prosit sodnega tajnika Bulovca, naj gre aretovanca zaslišat, da ne bo po nepotrebnem zaprt. Gospod sodni tajnik je bil tako prijazen in je šel zvečer ob %9. uro s pravnim praktikantom Kandaretom na sodišče, kjer so dr. Pegana zaslišali. Ob lA 10. uro je bil že dr. Pegan na prostem. Zunaj so ga njegovi prijatelji krepko pozdravili. Tudi po poti. ko sc je dr. Pegan s tramvajem dotnv peljal, je bol od vseh strani pozdravljen z »Zivijo«-klici. Ogorčenje, ki je nastalo vsled takih artacij, katerih je bilo neštevilno, je bilo velikansko. Na Sv. Petra cesti je mnogo občinstva vsled naskoka dragoncev letelo v Urbančevo vežo. Občinstvo je pred dragonci tiščalo vrata, dragonci so pa vrdli skozi vrata, in ubili šipo na vratih. Vrgli so se na Matija Jemca, ki je prišel te dni iz Hamburga v domovino v Urbančevi hiši pri sestri ter je bil doma golorok. Jemec je ranjen trikrat na roki in je zaboden v levo stran prsi. Vzrok te strahovite atake je bil, ker je neki pobič v bližini — zažvižgal. Ranjen je bil tudi Ivan Ki-movec, hlapec pri Perlesu. Vse občinstvo v Urbančevi veži je upilo ob taki silovitosti »Barabe!« Pollakov usnjarski pomočnik Bolhar, skrajno miren človek, je šel po Sv. Petra cesti domov. Tu so ga došli dragonci, i a- ker ni mogel pred dragonci teči, je bil ranjen. S sabljo je tu bil po ljudeh poročnik K o n i g. Naravnost grozni prizori so bili ob Miklošičevi cesti. Videli smo tu, ko je g. Zupančič s Karlovske ceste št. 6 s svojo rodbino mirno prišel z izleta od Sodnijskih ulic doli, hoteč domov. Ravno takrat so se zagnali dragonci proti občinstvu in dr-vili so tudi v Miklošičevo ulico. G. Zupančič je ime! sedem malih otrok seboj in proti tem otrokom so se zadrvili dragonci. G. Zupančičeva je krčevito držala svojega najmlajšega v rokah. Materi z malim otro-čičem v naročju so grozili dragonci! Bil je to prizor ki je naravnost nepopisen! Vojaki 27. pešpolka so zbodli z bajonetom kogar so sploh mogli ne oziraje se nato, ali je človek miren ali ne in neštevilno mora biti po Ljubljani takih poškodb. Poročnik Konig je psoval mirne ljudi. Danes so se nekateri ljudje radi teh poškodb že oglasili v pisarni polkovnega poveljstva 27. pešpolka. V gostilno »K belem volku« v Wolfo-vih ulicah so udrli dragonci v družbi orožnikov. Ondi so ubili šipe in v gostilni grozili ljudem. Na drugi strani mostu ob Stritarjevih ulicah se je z občinstvom ravno tako postopalo. Nakrat okolu 9. ure zvečer, trdijo demonstrantje, se je začulo, da je vojaštvo 27. pešpolka ob mostu pri Stritarjevih ulicah pričelo klicati »Heil!« in videlo se je, da se je formiralo drugače, kot je prej stalo. »Heil«-klici so občinstvo seve razburili. Slovenske žrtve. Nakrat zadone streli po zraku. Prvotno se jc mislilo celo pri glavnem štabu varnostnih organov, ki je bil zbran pred pošto, da so to pokalne žabice, pa kmalu se je stvar strahovito pojasnila: Patrulja sedmih vojakov pešpolka št. 27. pod vodstvom poročnika Maverja je stala na prostoru, ki loči Frančiškanski most od hiše meščanske imovine in ki vodi proti Pogačarjevem trgu. Nekaj mladih ljudi ie stalo v bližini Pogačarjevega trga. Vojaška patrulja je na povelje poročnika Mayerja s sedmimi stre',i ustrelila med te ljudi, dasi je vladni zastopnik dr. Mathias klical, uaj se ne strelja. Poročnik Mayer se ni oziral na ta poziv. Učinek je bil strahovit. En človek je bil smrtno zadet, več ranjenih. In ta človek, nadebudni mladenič Ivan Adamič, četrtofiolec, star 15 l«t. se je opotekajoč privlekel po Medenih ulicah na trg Pred škofijo. Tu je pri tretjem oknu knezoškofijske palače od Medenih ulic proti stolni cerkvi bruhnil kri, ki se še sedaj ondi pozna. Na zidu knezoškofijske palača se pozna še krvava roka obstreljenega. Bil je smrtno ustreljen skozi pljuča. Videl je ranjenec še luč v gostilni g. Bižila (pri Kolovratar-ju) in s svojimi poslednjimi močmi je poizkusil priti tja. G. Bižil je videl, kako je prišel opotekajoč se pred gostilno, pred pragom se je pa grgrajoč zgrudil. Kmalu so spoznali v mladeniču četrtošolca Ivana Adamiča, sina vpokojenega uadučitelja in cerkvenega glasbenika pri sv. Petru, g. Adamiča. Hitro na lice mesta došli dr. Jerše je mladeniču podelil še sv. poslednje olje, nakar je mladenič izdihnil. Mlado truplo so prenesli na rešilno postajo v »Mestni Dom«, kjer so je položili na posteljo pri vhodu. Med tem časom so že prinesli druge ranjence v drugo sobo rešilne posatje, kjer sta požrtvovalno stregla gg. dr. Dolšak in dr. Krajec. Pogled v rešilno postajo je bil strašen. Vsa tla okrvavljena, moštvo rešilne postaje je posipalo žaganje na potoke krvi. Te človeške žrtve so nepotrebne. Mayer trdi, da so ljudje metali kamenje, drugi trdijo, da to ni res (prav bi bflo, da bi se priče takoj oglasile), trdijo pa ljudje tudi, da je vojaštvo 27. pešpolka streljalo še za bežečimi ljudmi. Pa še ni dovolj žrtev. Sedmorica Mayerjevih vojakov 27. pešpolka je šla za ljudmi in se je ustavila ob ograji Ljubljanice nasproti Klovratar-jeve gostilne. Tu so vojaki streljali v cesto pred škofijo naravnost v odprto Kolovra-tarjevo gostiino. V veži Kolovratarjeve gostilne je ob tej uri (9. uro zvečer) polno ljudi in prigodila bi se lahko strašna nesreča. V zidu Kolovratarjeve gostilne tik pri vhodu tiče tri ostre kroglie. V bližini trgovine pri »Solncu« je bil ustreljen Rudolf Lunder1, strojnik v „Na«*odni tiskarni", star 24 let. Mož ni bil nič udeležen pri demonstracijah. Prihajal je s slavnosti 401etnega obstoja tiskarskega društva, ker je bilo na Marijnem trgu vse polno kordonov, je šel v družbi svoje neveste po ovinkih, da bi prišel domov. Tudi tu ga je nevesta gdč. M. Goršič svarila, da bo skoro_gotovo zaprt, on pa je dejal: »Domov me bodo vendar pustili.« Njegova nevesta, je stala poleg njega, ko je priletela kroglja vanj, ki je bil pri demonstracijah popolnoma neudeležen. Privlekli so ga do Kolovratarjeve veže, kjer je izdihnil in mrtev obležal. Ustreljen je bil v hrbet. Velike luže krvi pred Ko-lovraterjevo gostilno pričajo o strašnem dogodku. Lunder se je nameraval v kratkem poročiti. Včeraj se je Lunder še v družbi udeležnikov tiskarske slavnosti fotografiral. Ko so. čuli vojaki 27. pešpolka za ta dva smrtna slučaja so se smejali. Vojaki 27. pešpolka, ki so stali okolu Prešernovega spomenika, so pa, ko so za-čuli streljanje, ploskali!! Za to imamo priče! Pa niso bile samo te žrtve. Ranjeni so še: Smrtnonevarno je ranjen Miha Golov-šek, premogarski hlapec. Zadela ga je kroglja. Ranjeni so še: Martin Štrukelj, hlapec pri Oblaku, Tržaška cesta 22.Bil je zaboden v bližini kavarne »Avstrija« v trebuh. Kroglje so zadele: Tomšič Albina, 17 let starega, iz Šiške. Jožef Simončič, kleparski pomočnik, 16 let star. Božidar Borštnik, dijak. Štrukelj Pavel iz Ilovice, 31 let. Ena dama je zabodena v stegno, baje blagajničarka pri Bernatoviču, neki dijak je ranjen v hrbet. Vsi so težko ranjeni. Stražnik Grošelj je bil Pred Prulami močno in nevarno udarjen po glavi. Ranjen je bil tudi policijski stražnik Ažman. Vsi so se zjutraj počutili še precej dobro, najslabši je bil Pavel Štrukelj. Mnogo je še drugih ranjencev, ki so si preskrbeli domačo oskrbo. Profesor Wester je bil ranjen v hrbet. Šel jc oc j Šruklja, kjer ga jc ustavila patrulja. Obr-! nil se je, tu ga je pa nekdo sunil v hrbet, a ga samo nekoliko oprasnil. Vojaki so suvali ljudi kar med noge in tudi od zadaj. Dragonci streljajo. Ob sv. Pefra cesti pri Urbančevi hiši , e stalo okolu pol 10. ure kakih deset ljudi. Ma te ljudi je streljal iz svojega revolverja dragonski poročnik Morawetz in še en dragonec. Morawetz pravi, da mu je nekdo grozil. Tu ni bil nihče ranjen. Poštni sluga Bužan je v tem trenotku v bližini pobiral pisma in bil bi kmalu žrtev tega streljanja. Vojaštvo je sploh dobivalo odslej samo povelja »Laden!« in so baje vojaki, kadar so kam korakali klicali, da gredo na »Gešaft«. V mestu je nastala velika zmešnjava. Tramvaj bi dvakrat skoro ponesrečil, ker obakrat bi dva voza na Dunajski cesti in pri pošti skoro trčila. Občinstvo je iz tramvaja upilo »Fej« na vojake. Ko so z večernimi vlaki prišli izletniki z dežele in tudi »Sokoli« z izleta, so šli mirno domu na Marijinem trgu, pa se je v mirno družbo zaletela četa dragoncev in zgodilo bi se nekaj strašnega, da ni policijski svetnik Lauter dragoncev ustavil. Nekaj izgredov je bilo po drugih delih mesta. Množica je okolu 10. ure zvečer naskočila Bambergovo tiskarno in pobila vse šipe. Na Mestnem trgu je po teh dogodkih množica razburjeno protestirala proti po-iciji. Psovala je policijskega svetnika ^avtarja gotovo v mnenju, da so resnične vesti, ki so krožile, da je v petek psoval Slovence s »Schweine«, dočim smo se mi prepričali, da dotične vesti niso resnične in da je gospod Lavtar celo v kazini varoval slovenski narodni jezik. Razburjenje pred magistratom je naraščalo posebno, ver je iz hiše, v kateri je Meisetzova trgovina baje priletelo črnilo. Dr. Tavčar je bil jako razburjen in je bil v »Narodni kavarni« aretiran. Na eni strani so prileteli na Mestni trg dragonci, na drugi strani je prikorakala infanterija 27. pešpolka in ta-N 0) L 10 O a rs e ■B ■ ■ O V) Pozor Za prevažanje vsakovrstnega blaga?, bodisi na postaje železnic ali z njih, se gg. trgovcem, obrtnikom ter slavnemu občinstvu sploh najtopleje priporoča donvtča tvrdka Telefon št. 262. 1970 14 Josip Škerlj špediter, Ljubljana, Kongresni trg 16. Telefon št. 262. as s? (B O ffl 3 m Št. 11062 i ■ ■ IS 2309 3-2 Podpisani deželni odbor razpisuje službo okrožn. zdravnika u SkoFJI Lohi S to službo je združena plača letnih 1200 K in aktivitetna doklada 200 K. Prosilci za to slušbo naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do IO. oktobra t« L ter dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Oziralo se bo le na take prosilce, ki so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnišnici. Od deželnega odbora l^ranjs!