up

Stanovsko politično glasilo J. U. C/. — sekcije sza dravsko banovino v Ljubljani
Mesečna priloga »l>rosveta«
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6 1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 din za inozemstvo 80 din. Člani sekcije J. U. U. plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Pošt. ček. rač. 11.153. Telefon 45-86
Usodnih pet minut
Vsak posameznik, interesna skupina, celoten družabni sloj ali stan in tudi narodi so že večkrat doživeli usodni čas, ko bi lahko ob jasnem pogledu na dogodke in razmere z odločno gesto zaokrenili svojo usodo v pozi-tivnejšo in realnejšo smer. V takšnem zgodovinsko važnem trenutku se pač niso zavedli in ne znašli, še manj seveda se, z izrazito odločnostjo volje, jasno usmerili v faktično — boljšo bodočnost. Prepozna spoznanja pa niso priklicala nazaj zamujene usodne priložnosti in ne popravila zgrešenega. Zato je budnost in pripravljenost vedno, posebno pa ob takšnih važnih razdobjih, nujno potrebna.
Življenjski prostor našega naroda, ki leži na tisočletnem križišču imperialističnih stremljenj in usodnih borb, nas ravno sedaj sili, da se ne damo zbegati pod vtisom nasprotujočih si tendencioznih zunanjepolitičnih novic, temveč da kritično presojamo razna radijska in časopisna poročila, predvsem pa, da striktno onemogočimo raznim agentom tuje, našemu narodu sovražne miselnosti, širiti najrazličnejše vznemirjajoče vesti med našim podeželskim ljudstvom.
Kljub najnovejšim, z bliskovito naglico se vrstečim zunanjepolitičnim zgodovinskim dogodkom, se ne smemo dati prevladati raznim ustvarjalcem umetne vojne psihoze ter se v otrplem strahu in nemoči prepustiti na milost in nemilost usodnim življenjskim dogodkom. Kljub dušečemu ozračju na svetov-no-politični pozornici in kljub težki preizkušnji zadnjih dni moramo ohraniti mirne živce. Okrepiti moramo svojo samozavest, svoj ponos in resno voljo do drobnega dnevnega dela, ki je zaradi svoje važnosti ravno v takšnih trenutkih še nujnejše. Ob takšnih težkih dogodkih se najizraziteje preizkuša življenjska vrednost in odporna sila narodov, posebno malega slovenskega naroda, ravno po mirnem, odločnem in samozavestnem ravnanju posameznikov, ki poleg najodločnejšega pobijanja malodušnosti in pesimistične apa-tije mirno vztrajajo na svojem delovnem področju ter s svojim samozavestnim in značaj-nim ravnanjem utrjujejo med slovenskim ljudstvom zavest velike vrednosti resnične narodne svobode in demokratične ureditve naše ožje domovine.
Ne smemo prezreti dejstva, da je ravno v teh — za marsikateri narod usodnih dneh — tudi za slovenski narod nastopilo usodnih pet minut, ko mu bo z ozirom na spremenjene notranje politične razmere dana zopet prilika in možnost si krojiti lastno usodo po stopnji svoje politične dozorelosti ter tako omogočiti bolj ali manj ugoden razvoj slovenske duhovne in materialne kulture. Tudi slovenskemu učiteljstvu bo tako dana redka in usodna prilika resničnega soodločanja o usodi slovenskega naroda. Doživeli bomo usodnih pet minut in treba je, da se v polnem obsegu zavemo svojih dolžnosti do lastnega naroda. Vsaka napaka je lahko usodna!
Družabno-razvojni proces je dovedel slovensko, hrvatsko in srbsko učiteljstvo, da je že 1. 1937. dalo brezizjemno priznanje našemu kmečko-delavskemu ljudstvu, ki se trdo bori, kot tudi učiteljstvo — za zboljšanje svojih ekonomskih in socialnih prilik. Takrat je predsednik JUU, tov. Dimnik, v imenu celotnega učiteljstva našega naroda podal na glavni skupščini v Skoplju sledečo, za duhovni razvoj in pravilno usmerjenost ijčiteljstva izredno važno izjavo:
»Ker sestavljajo večino našega naroda kmet je in delavci, je prva učitel jeva dolžnost, da se seznani z njihovimi potrebami in interesi ter postavi ves pouk v narodni šoli v njihovo službo. Predpogoj pa je ideološka orientacija v tem pravcu. kakor tudi poznavanje psihe kmečko-delavskega otroka. Zavedati se moramo, da tudi kmečki in delavski del naroda ni brez kulture ... Učiteljeva dolžnost je, da čuva zdrave individualnosti v narodu in gradi na temeljih, ki žive v narodih od vekov...«
Danes se vsi bore za zboljšanje življenjskega položaja v ekonomsko-socialnem smislu. Ta borba je lahko osebna — individualna, lahko je stanovska in razredna. Z ozirom na to je lahko v škodo ali v korist bližnjega, ker je pač lahko osebno- ali stanovsko-individual-na borba drugega proti drugemu. K uspehu pa vodi povezana borba velike celote istih stremljenj, to je borba drugega z drugim, ramo ob ramenu.
Kmečko-delavsko ljudstvo je spoznalo, da leži rešitev njihovih ekonomskih, socialnih in kulturnih problemov v demokraciji. Mi smo po istih težkočah povezani z našim kmečko-delavskim ljudstvom, zato smo dali svoje moči v službo temu ljudstvu ter mu že pred leti kot stanovska celota priznali, da hrani v sebi prave kulturne vrednote našega naroda. Zato moramo dobiti pristno zvezo z življenjem našega naroda, zato moramo pravilno razumevati njegove potrebe in težave, zato se moramo z njim vred kot svobodni državljani
K spremembi pravil
»Sistem delegatov je treba reorganizirati tako, da se ustvari kontinuiteta med delegacijami za banovinske in glavne skupščine.
Banovinske skupščine se morajo glede števila delegatov razširiti, glavne skupščine pa skrčiti...«
V	citiranem odstavku iz sklepa letošnje glavne skupščine v Banja Luki je sprejeto važno načelo za bodoče delo v naši organizaciji.
Kateri razlogi so vodili delegacijo glavne skupščine, da so soglasno pristali na to važno spremembo v naših bodočih pravilih?
Predvsem je bilo tu odločilno spoznanje, da naše glavne skupščine v sedanji sestavi ne zmorejo niti mirnega, parlamentarno plodnega dela, niti ne predstavljajo častno jugoslovanskega ljudskošolskega učiteljstva.
Kje tičijo vzroki za to žalostno resnico?
V	smislu sedanjih centralističnih pravil je sestavljena glavna skupščina iz delegatov vseh sreskih učiteljskih društev. Na ta način se zbere na njej vsako leto 400—500 delegatov sreskih društev, pooblaščenih po njihovih zborih, da prinašajo na glavne skupščine vsa mogoča sporna vprašanja, ki so se pojavila v teku leta — ali še prej — po njihovih okrajih in celo po najzakotnejših naselbinah njihovih področij. Če upoštevamo s tega vidika vse politične in kulturne peripetije, ki se zlasti v naših južnih pokrajinah tako drastično in često v najprimitivnejših socialnih oblikah odigravajo, se ne moremo čuditi, če prihajajo delegati iz premnogih okrajev na glavne skupščine polni gnjeva in bojnega razpoloženja ter da smatrajo ravno glavne skupščine za najučinkovitejši forum, kjer je treba krivce razgaliti ter pokazati v žarki luči vso nemoralo zlasti svojih kolegov. Iz te težnje se porajajo na glavnih skupščinah nemogoči prizori, skrajno poniževalna medsebojna obračunavanja ter neokusni, ves učiteljski stan kompromitirajoči nastopi. V tej poplavi medsebojnih osebnih očitkov in prerekanj -e zapravlja dragoceni čas in skupščina ne pride do načelnih, za ves stan in šolstvo v državi prepotrebnih razprav in sklepov. In tako mine leto za letom: glavne skupščine se ponižujejo in blatijo v očeh javnosti, osebni odnosi med učiteljstvom se po vsaki skupščini slabšajo in poostrujejo, deiavoljne in načelne osebnosti v učiteljskem stanu se pa odvračajo
vsako leto z večjim ^isgustom od skupnega dela.
Če pomislimo še, da potroši organizacija za tako vsakoletno samoomadeževanje najmanj 300.000 din, imamo menda dovolj vzrokov, da temeljito razmislimo, kako bomo naredili konec takemu nevrednemu stanju.
Letos sprejeto načelo o kontinuiteti med delegacijami za banovinske in glavne skupščine bo prineslo v to žalostno stanje korenito izpremembo.
Po tem načelu ne bodo sreska društva več neposredni člani osrednje učiteljske organizacije, marveč samo člani svojih banovin-skih društev, ki postanejo po novem projektu pravil edini člani skupne državne ortfaniza-cije. Glasom te spremembe v organizačni strukturi bodo pošiljala samo banovinska učiteljska društva svoje delgate na glavne skupščine. Na ta način se bo skrčilo število delegatov za giavno skupščino na maksimum ca. 100 delegatov, pooblaščenih po predido-čih banovinskih skupščinah, da zavzamejo stališče k dnevnemu redu glavne skupščine.
Ker se bo preneslo v tem ustroju najvažnejše delo na banovinske skupščine, bo treba poskrbeti z novimi pravili, da se udeležba delegatov na njihovih razpravah kolikor mogoče razširi — po znanem demokratičnem načelu, da več oči več vidi. Na ta način se bodo vsa važna stanovska in kulturna vprašanja temeljiteje razpravljala, absolvirala pa se bodo tudi vsa zgolj osebna vprašanja že na banovinskih skupščinah.
Z ozirom na dnevni red glavnih skupščin, ki se bo v glavnih potezah obravnaval načeloma že na banovinskih skupščinah, bo šele mogoča volitev delegatov za glavno skupščino po načelu proporca, ki je do sedaj več ali manj samo figuriral v naših pravilih, ni se pa mogel v resnično stanovskih načelnih vprašanjih nikdar uveljaviti.
Znižano število delegatov na glavnih skupščinah bo mnogo laže parlamentarno zborovalo, zlasti še zaradi tega, ker se bodo osebna vprašanja likvidirala poslej že v nižjih organizačnih instancah. Meritorno delo bo pa pridobilo na poglobitvi že zaradi pred-idočih banovinskih razprav. Tako si obetamo od novih pravil poglobljenega dela na glavnih skupščinah, ki morejo in morajo na ta način postati ponos naše skupne organizacije in uvaževan faktor naše kulturne javnosti.	A. Hreščak.
Borba za suho skorjo
Rasli smo med svetovno vihro, ko se ni sejalo in ne želo, pač pa samo ubijalo in razdiralo. Da, vojna je bila in mi, ki smo trgali že prve hlače po šolskih klopeh, smo razumeli vse. Po dolgotrajni borbi so se temelji črno-žolte trdnjave zamajali, vse se je zrušilo.
Nad razvalinami pa se je porodila mlada Jugoslavija. Milijone oči je zrlo z veseljem v bodočnost. Saj je obljubljala vsem kruha in svobode.
V tej nadi so cvetela naša mladeniška leta, spremljajoč z navdušenjem vsako delo za čvrstejšo zgraditev mlade države. Duša se je zdela vsakomur neizčrpen rezervar samih lepih načrtov za bodočnost. Šola nam je dala, kar je mogla. Veseli smo se razkropili, da bi vsak pogledal v svet. Tedaj pa smo dobili skeleč udarec, ki nas je upognil in pognal v strašni vrtinec. Tavali smo okrog brez cilja. Ljudje so sočustvovali z nami, njihova srca so delila pri vsakokratnem srečanju z nami usmiljenje. Bolj so nas pomilovali kakor slepca. Zakaj? Mi smo gledali z zdravimi očmi bogastvo, ki so ga nam prikrivali, videli smo, da manjka delavcev, a jih niso sprejemali, videli smo, da je dela dovolj, a so nas odrivali, kruha je bilo obilo, a niso nam ga dali. Neštetokrat si moral slišati besede: »O, revež, kako izgleda, kako dolgo bo moral še čakati.« In to je trajalo več let. Marsikoga se je po-laščal že obup in tedaj so nam vrgli rešilni pas, ki smo se ga oklenili. Dobili smo suho skorjo in tudi suha skorja je kruh. Dokler si sam, jo lahko glodaš, če postaneš oče, jo moraš deliti in trda je za mlečne zobe.
Po naših razbičanih možganih se večkrat pojavljajo razna vprašanja. Kdo je temu kriv? Ali so to vsi preizkusili? Ali smo to samo mi zaslužili? Kdo bo vse to popravil? Nihče! Ker se tega vprašanja nobeden lotil ne bo. Zato skrbite, da se vsaj v bodoče ne bo ponavljalo.
Kako nemiren duh vlada danes med nami, bi se lahko mnogi prepričali, ako bi nas
izven^ naše stanovske organizacije boriti za resnično demokracijo slovenskega javnega življenja.
Ne stojmo ob strani zbegani in pasivni, zaupajmo v življenje in v zdravo odpornost slovenskega naroda in si ustvarimo svetlo razmerje do njega!	P. š.
opazovali ob petkih, ko pride naš zvesti »Tovariš«. Vsakdo vrže oko najprej na naslove in ako izsledi tam članek, ki govori o tem prokletem kruhoborstvu. se »vrže« nanj in ga požira ter hlasta, dokler ne »požre« zadnje vrstice. Sedaj se šele oddahne, ko vidi, da ni osamljen v trpljenju. Vsakdo tudi ve, da to ni vse, še polno je težav, ki vsakogar more in jih raje zamolči, kakor da bi jih povedal. Zaradi tega ni nobeno delo izvršeno, ne da bi bilo pod vplivom negotovosti, ker nas neprestano tišči ta nadležna mora.
Res so se deloma zacelile rane, ki so jih nam prizadela leta brezposelnosti, toda pozabili nismo na ponižanja. Delali smo kakor nam je velevala dolžnost in še več, v zadovoljstvo iiaroda in tovarišev. Vsi naši pr ciniki so bili nagrajeni za svoje vztrajno delo. Stopali so počasi in previdno po lestvici navzgor. Ko smo pa prišli na vrsto mi, ki smo doživeli že razna presenečenja ter stopili na prvi klin, se je ta zlomil in še par drugih; le oni, ki so stali višje, so srečno prestali ta polom in stopajo lahko še više. Tako, da nimamo nobene zveze več z njimi. Naše vrste so sedaj razklenjene kakor vlak, ki se je pretrgal na viseči progi in so njegovi zadnji vagoni zdrdrali nazaj.
Mnogo je takih slik, ki so podprte tudi s številkami. Tudi številke mnogo povedo. Tako so imele tudi že v »Učiteljskem tovarišu« svojo besedo med napredovanji. Toda za • pripravniške muhe so bile številke preblage, naj služi še drug primer, ki je poraznejši.
Tovariš in tovarišica sta končala skupaj učiteljišče. Prvi šel k vojakom 1. 1931., nast. kot pripravnik 1. 1934., ostal kot pripravnik še 1. 1939. Druga nastavljena 1. 1931., prevedena v IX. sk. leta 1934., pomaknjena v VIII. skupino 1. 1938.
Pravilno je. da ste nam zaračunali 5 pripravniških let, kam pa naj prištejemo še ona tri in več let, za katera smo bili ogoljufani. Znese pa skupaj najmanj 8 let. Zato bomo 5 let pozneje prevedeni in 5 let pozneje napredovali v VIII. skupino, 5 let pozneje v VII. skupino, dalje pa več misliti ne smemo.
Zato vzemite svinčnik in računajte tisti, ki vam ni bilo treba čakati na prevedbo in na skupine, koliko bi bili oškodovani, če bi čakali na prevedbo samo 2 leti (6000 din), ker pa pridemo s tem avtomatično tudi v druge skupine 2 leti pozneje, bodo tudi te številke nekaj povedale.	—č.
Učiteljske
knjižnice
Povprečno po 1500 knjig imajo učiteljske okrajne knjižnice in po 490 knjig učiteljske knjižnice na posameznih šolah. Razmeroma velika števila so to in še kar razveseljiva. Seveda pa nas ne smejo preveč zapeljati. Upoštevati moramo namreč, da so vštete med te stotine in tisoče najrazličnejše knjige in brošure, stare po več desetletij in praktično uporabne še kvečjemu za kakšnega zgodovinarja ali pa starinarja.
Iz lastne izkušnje vem. kako žalostno je v nekaterih knjižnicah; pred štirimi leti ,sem n. pr. ■čistil eno, ki je imela vse polno c. kr. izdaj raznih zbirk razprav iz prirodopisa, geologije itd., v kateri je bilo nešteto letnikov izdaj »Pravnika« (iz prejšnjega stoletja) in podobno. Vse te temeljite desetine knjig so bile kajpak vsako leto redno javljene med statističnimi podatki.
In koliko navlake je še danes po učiteljskih knjižnicah na vseh koncih in krajih! Seveda bi še nekako bilo, ker je vsa takšna ropotija že od nekdaj. Toda naravnost nedopustno je, da se za že itak minimalna sredstva nakupujejo še danes knjige, ki v učiteljsko knjižnico nikakor ne spadajo.
Za učiteljske knjižnice, kamor bi morala prihajati predvsem strokovna pedagoška dela, se naročajo publikacije različnih knjižnih založb, ki izdajajo beletristiko. V nižjeorgani-ziranih šolah, kjer so sredstva manjša, so bolj upoštevane cenejše založbe, na večraz-rednicah pa dražje; semkaj zaide včasih tudi kakšna obsežnejša pedagoška zadeva, za katero je treba več denarja.
Danes, ko imamo skoraj v vsaki vasi kakšno javno knjižnico, je nepotrebno, da bi služile temu namenu učiteljske knjižnice, katere naj bi se radi tega odrekale strokovni literaturi. Naloga učiteljev je, da opustijo staro navado, češ: vsaki reklami se je treba odzvati. Beletristična dela naj naročajo ljudske in druge javne knjižnice, za učiteljske knjižnice pa je potrebna pametna izbira dobrih književnih del, ki bodo učitelju v polni meri koristila pri njegovem šolskem delu.
Izgovor, češ da imamo mi Slovenci malo takšnih publikacij, je jalov. Ker jih pri nas ni dovolj, sezimo pač na hrvaški in srbski knjižni trg, kjer je vsako leto dovolj kakovostnega in cenenega. Že zdavnaj je namreč povsem napačno mišljenje, da je .samo inozemska literatura kvalitetna. Ne, tudi v naši državi imamo danes že lepo zbirko originalnih del in pa prevodov.
Vprašanje izbire dobre literature se bo dalo lepo urediti. Nič ne dvomim, da bo naš list »Učit. tovariš« pripravljen za stalno uvesti rubriko »Aktualne knjige«, kakor ima to že dalje časa vpeljano »Hrv. učiteljski dom«. Tudi »Popotnik« ima vedno poročila o novih publikacijah. Prav tako je mogoče zvedeti za aktualne publikacije iz obsežnih katalogov, ki jih dajejo brezplačno na razpolago poleg naših slovenskih tudi hrvaške (n. pr. knjigarna »Breyer« in »Hrvatska naklada« v Zagrebu) in srbske (»Geca Kon« v Beogradu) knjigarne. Tudi na učiteljskih zborovanjih je mogoče stalno opozarjati na dobro literaturo, ki ^izhaja sedaj in, ki je bila tiskana že pred leti.
Učiteljskim knjižnicam je torej treba posvetiti malo več pažnje, kakor se jim je posvečala doslej, ko je večina skrbela le za to, da je bila postavka do kraja izčrpana, pa naj je bilo potem kupljeno, kar si že bodi. Učitelj mora imeti za stalen študij čim več literature na šoli!
Seveda je treba smotrno urediti tudi izpopolnjevanje okrajnih učiteljskih knjižnic, ki bi naj bile nekakšne »pedagoške centrale« za posamezne okraje. Za presojanje, kaj naj se kupi za te osrednje knjižnice, je poklican širši krog učiteljstva — na zborovanjih. Tu naj se pretresa to vprašanje resneje. Večja pozornost bi bila posvečena stvari, če bi prevzel nekdo funkcijo stalnega poročevalca (morda dva, radi temeljitosti), ki bi imel nalogo zbirati knjižna poročila in kratke izvlečke iz kritik.
Učiteljem je potrebna kvalitetna strokovna literatura!
Vsebina:
Usodnih pet minut. — K spremembi pravil. — Borba za suho skorjo. — Učiteljske knjižnice. — Pedagoški tečaj v Mariboru. — Uvodni metodični tečaj za učiteljice gospodinjskih nadaljevalnih šol. LISTEK: Slikar Fran jo S. Stiplovšek. — t Ni j a Cesar Firmova.
Splošne vesti. — Osebne zadeve. — Kaj vse pišejo. — Učiteljski pravnik. — Naša gospodarska organizacija. — Mladinska matica. — Šolski radio. — Učiteljska tiskarna. — Stanovska organizacija JUU. — Novosti na knjižnem trgu.

Pedagoški tečaj v Mariboru
V dneh 21. do 26. avgusta je priredila PC v Mariboru učiteljstvu svoj peti pedagoški tečaj. Program tečaja je imel v notranji povezanosti nekak celostni izgled, posebej pa je bilo simpatično to, da so bili posamezni dnevi posvečeni enotnim problemom, n. pr.: proučevanje otroka, jezikovni pouk, učni načrti in učne oblike v sodobni šoli. Tečaja se je udeležilo 160 učiteljev in učiteljic, večinoma mlajših tovarišev. Razen predavateljev je bila meščanska in srednja šola le slabo zastopana.
Tečaj je otvoril predsednik PC, prof. G. Šilih. S posebnim veseljem je pozdravil g. prof. Mihailoviča iz Šabca, ki se je s tremi gg. učitelji — svojimi bivšimi učenci -— udeležil tečaja, dalje zastopnico pobratimskega Pedagoškega društva iz Ljubljane, go. prof. A. Cernejevo, in gg. sreske šolske nadzornike. Posebej pa se je še zahvalil ravnatelju učiteljske šole g. Kaduncu, ki vedno rade volje daje zavodove prostore na razpolago PC.
Prvi dan tečaja je bil posvečen proučevanju otroka. Dr. Žgeč je govoril o pomenu psihološkega raziskovanja in študija otroka. Svoja izvajanja je naslonil na živo potrebo, ko je prikazal in analiziral tri primere iz svoje prakse. Iz dejstev je postavil zaključek, da je učitelju potreben sociološki, biološki in psihološki študij, ako hoče razumeti in rešiti pojav, ki se mu stavlja v praksi, ko se mu poraja vprašanje: zakaj? kako? Odklonil je naziranje, da se naj učitelj ne spušča v proučevanje in naj ostane zgolj pri poučevanju. Posebej je poudaril delo in rezultate »Učiteljskega pokreta«. Obžaloval je, da to in tako delo ni zajelo širšega kroga. Ne manjka dela, manjka pa zrelih delavcev. Delo na proučevanju je treba začeti pri sociološki strukturi kraja, da učitelj laže spozna dušev-nost otroka, ki ga hoče vzgajati. Važna je trditev, da proučevanje ni samemu sebi namen, temveč je in mora biti pedagoško usmerjeno. Učitelju ni testiranje zaradi testiranja samega, temveč mu je le dopolnilo, ki prinaša več jasnosti. V drugem delu svojih izvajanj je seznanil tečajnike s sestavo svoje psihološke popisnice. Bilo je prav živahno, čula se je tudi pesem, ki je osvežila predavatelja in tečajnike. Škoda je le, da svojih praktičnih izvajanj na izpolnjevanju popisnice ni pokazal raje na eksperimentu s starši namesto z deco. Popoldan je pa pokazal pota, kako se naj učitelj poslužuje virov za ekonomsko proučevanje svojega okolja (kataster, zemljiška knjiga, krajevne prilike in življenje) ter je tolmačil razultate svojega proučevanja nekaterih občin v Halozah. — Diskusije po predavanju ni bilo, ker so tečajniki svoje misli in vprašanja iznesli že tekom predavanja samega. Pesem je dnevno delo zopet zaključila.
Drugi dan je bil namenjen vprašanju, kjer orjejo slovenski pedagogi ledino: Dr. V. Schmidt je govoril o testiranju. Uvodoma je prikazal sam pojav testiranja v okviru sodobnih empiričnih metod v psihologiji. Obsodil je ono znanost, ki jo uganjajo zaradi znanosti same. Danes nam znanost ni več tuhtanje in špekulacija, temveč uganjamo znanost zaradi spoznavanja naših slovenskih prilik in otroka v njih. — V kratkih potezah je očrtal svrho učiteljevega testiranja ter ugotovil, da je bila lanska skepsa napram takemu delu odveč, ker so se posamezni učitelji lotili tega dela z vso resnostjo in s čutom odgovornosti. V svojem referatu je ugotovil potrebo po standardiziranih slovenskih testih. Pri tem je dal prednost skupinskim testom pred individualnimi, in to iz razloga, ker je možnost pogreškov od strani eksperimenta-torja pri skupinskih testih manjša. Pri delu na standardizaciji loči dve smeri dela: vsebinsko in metodično standardizacijo testov.
Pokazal je metodično pot, ki bo edina nudila, da bomo prišli do temeljite in ustrezajoče revizije skupinskih testov na osnovi ameri-kanskih Army Alpha testov. Pri tem je postavil osnovno vprašanje: Kakšni pogoji morajo biti dani, da poskus ustreza? Ta problem je analiziral iz raznih vidikov, ki jih nudijo prav različni vplivi, ter prikazal statistične metode tega dela, ki vodijo kontrolo o posameznih vplivih z ozirom na veljavnost, zanesljivost in objektivnost poskusnega standardi-zacijs-kega dela. — Predavanje je bilo zanimivo in stvarno. Škoda je le, da večina slušateljev ni mogla slediti, ker jim je manjkalo vpogledov v osnovna vprašanja inteligence obče in testiranja posebej.
Prof. kand. D. Zaje je pa poročal o prvih poskusih z intelig. testi pri nas in o slovenski reviziji testov. V kratkih potezah je v obliki definicij naznačil pojem testa in inteligence. Podrobno je prikazal Termanovo revizijo individualnih testov, a dalje časa se je zamudil pri beograjski reviziji (dr. Stevanovičevi) Binet-Simon-Termanovih testov. Pri beograjski reviziji je obžaloval, da se dr. Steva-novič ni poslužil Termanove revizije iz leta 1937., temveč starejše iz leta 1916. in da je izvršil revizijo le za dobo 5. do 12. leta, med tem ko je pustil dobo pred 5. in po 12. letu nerevidirano. V mejah izvršene revizije pa smatra za pomanjkljivo, da avtor ni upošteval kraj evne distribucije, poleg tega je pa število preizkusov premajhno (447 oz. 627). To število pa ni niti za vsako starostno stopnjo enako. Predavatelj je mnenja, da bi morali izvesti slovensko revizijo Schmidt-Vanjeko-vih testov, ki se naslanjajo na amerikanske vojaške Army Alpha teste, ki se pa dajo s pridom uporabljati tudi individualno. Ker pa ti testi zajamejo le starostno dobo od 10. oz. 12. leta dalje, bi bilo treba dodati spodnjo lestvico od 6. do 10. oz. 12. leta.
Učiteljstvo je izreklo potrebo po slovenski reviziji testov in je pripravljeno pri tem delu sodelovati, smatra pa. da so individualni testi ravno tako potrebni kakor skupinski. V toku diskusije je bila zanimiva ugotovitev profesorja - tečajnika, da se je ljudska šola zadnja desetletja močno pedagoško razgibala, le na naših srednjih šolah vlada v tem pravcu še pravo mrtvilo: snov — logika.
Tretji dan je predaval E. Smasek o vprašanju igralskega udejstvovanja. Poudarjal je velik kulturni in vzgojni pomen gledališča, posebej pa še mladinskega gledališča, ki pa mora biti starostni stopnji ustrezajoče in pedagoško pravilno usmerjeno. Ko govori o sedanjih mladinskih predstavah, stavi zahtevo o umetniški in vzgojni vrednosti mladinskih predstav. Vsebinsko izbiro treba nasloniti na mladinoslovne zahteve. Stopnji primerno mora ustrezati tudi oblika predstave, ki naj bo pestra, nikakor pa ne operetna. Kadar govorimo o mladinskem gledališču. si moramo biti na jasnem in ločiti pravo mladinsko geldališče, kjer sodelujejo poklicni igralci najboljše kvalitete in pedagogi, od otroškega gledališča, kjer nastopa deca sama. Mladinskemu gledališču je nujen artistični, organizatorični in pedagoški odsek. Pedagoški odsek izbira igre, ugotavlja vpliv predi stave na mladino (kontrola spisov in risb. ankete z deco, razgovori dece, opazovanja med predstavo itd.) in daje navodila. Torej ima popolnoma znanstveno-pedagoško nalogo. Vstop v tako gledališče bi morali imeti vsi otroci, zato bi naj bila vstopnina minimalna. Zopet pa naj bi ne imela tega užitka le mestna deca, temveč bi mladinsko gledališče prirejalo predstave tudi v podeželju. Umetniško udejstvovanje otrok na odru pa naj ima čim bolj kolektivni izraz. V Jugoslaviji imamo že dve otroški gledališči, kjer se otroci boljše
družbe vzgajajo za »zvezdnike«. Kadar nastopa deca, mora ona povsem v ospredje, ne le z nastopom samim, temveč z vsem delom in pripravami. Nikakor pa ne smejo biti otroške predstave pridobitvena podjetja.
Z zapadnoevropskim šolstvom nas je seznanil dr. Brumen. »Naloga vsakega naroda je, da v teoriji in praksi ustvarja nekaj svojega, a gledati mora tudi na druge.« Pri svojem poročilu se je omejil le na angleško šolstvo. Zanimiv je nastanek šolskega sistema, kakršno vlada danes po angleških mestnih šolah. Nekaj potez: šolanje je obvezno, ni pa nujno, da mora obiskovati šolo; za šolstvo skrbe avtonomna mesta in grofije; min. za šolstvo nadzira šole in izdaja neka obča navo-
dila; šolanje se prične že s 5. letom in traja do 15. leta: 5. do 7. leta otroška doba, 7. do 11. leta šola mlajših (odhod v srednje šole) in šola starejših od 11. do 15. leta. Centralna (meščanska) šola (11. do 15. leta) je javna in brezplačna, med tem ko je v srednjih šolah vpeljana šolnina. Poleg teh obstojajo še nadaljevalne šole za mladino, ki je v poklicih. Predavatelj 'je prikazal sistem privatnih šol. Zanimivi so bili orisi angleških univerz in življenja v koležih. V razgovoru so tečajniki iznesli željo, da bi predavatelj prikazal tudi angleško podeželsko šolstvo, posebej so pa pogrešali kavzalno povezano razvojno sliko angleškega šolstva.
(Dalje prihodnjič.)
Uvodni metodični tečaj za učiteljice gospodinjskih nadaljevalnih šol
V	letošnjih počitnicah je banska uprava zopet priredila uvodni metodični tečaj za učiteljice gospodinjskih nadaljevalnih šol. Zanimanje za ta tečaj je bilo tako veliko, da je moralo biti nad polovico prosilk odklonjenih. To zanimanje potrjuje domneva, da je med učiteljicami še mnogo takih, ki bi rade vodile in poučevale v gospodinjskih nadaljevalnih šolah, če bi jim bila dana možnost, da si pridobe predpisano kvalifikacijo.
Uvodni metodični tečaj daje absolventkam le delno usposobljenost, t. j. da smejo poučevati na gospodinjskih nadaljevalnih šolah, popolno usposobljenost pa si pridobe šele z absolviranjem praktičnega tečaja, ki ga pa že od 1. 1934. ni bilo.
Prve praktične tečaje so obiskovale večinoma tovarišice z več službenimi leti, nekatere med njimi so že upokojene, druge so že starejše in ne zmorejo več naporov ljudske in gospodinjsko-nadaljevalne šole
Da se v bodočem šolskem letu to stanje vsaj nekoliko izboljša, so imele prednost za sprejem v uvodni metodični tečaj one tovarišice, ki so absolvirale katero koli celoletno gospodinjsko šolo.
Njim se izjemoma prizna, po absolviranju metodičnega tečaja, popolna kvalifikacija in bodo gospodinjsko nadaljevalne šole lahko že letos vodile.
Tečaj se je vršil v prvi polovici avgusta na dekliškem zavodu »Vesna« v Mariboru. Obiskovalo ga je 43 učiteljic.
Vodstvo je bilo poverjeno tudi letos višjemu šol. svetniku g. Jožetu Krošlu, referentu za kmečko nadaljevalne šole.
Namen tega tečaja je dvojen:
1.	S primernimi predavanji uvesti učiteljice v miselnost, življenje in delo kmečkega človeka, spoznati način občevanja s kmetom, njegove gospodarske, kulturne in socialne razmere.
2.	Seznaniti se s smotrom teh šol, metodo pouka in administracijo.
Predavanja, ki so imela doseči zgoraj označeni namen tečaja, so bila razvrščena po naslednjih grupah:
Kmetstvo, predaval višji šolski svetnik Krošl. Predavatelj je z živo besedo in znanstveno poglobljenimi predavanji seznanil učiteljice z bistvom in pomenom kmetstva za organizem človeške družbe, duhovnim obrazom kmečkega človeka, temelji kmetske kulture, zgodovino kmečkega stanu, razliko med vasjo in mestom, sociologijo vasi, kmetsko pedagogiko in prosveto.
V	ciklus predavanj o kmetstvu spada tudi kmečka literatura, o kateri je govoril dr. Ivan Dornik, ki je posegel prav v prve početke slovenske literature in se pomudil pri vseh piscih, ki so v svojih delih, in to v vseh dobah, tudi najnovejši, jemali za snov svojih
umotvorov zemljo, kmeta in kmečko življenje. Vsaka literarna doba nam predstavlja kmeta na svoj način, želeč izraziti bistvo takratnega kmečkega življenja.
Naš kmečki dom, govorica, šege, navade, pecivo, obleka itd., hranijo mnogo kulturnih spomenikov, ki pričajo o» naši kulturni vrednosti v pretekli dobi. O vrednosti teh kulturnih dokumentov je govoril prof. Baš Franjo, ravnatelj ban. arhiva. Teme njegovih predavanj iz narodne folklore so bile naslednje: narodopis, avtohtona slovensko ljudska kultura, naša selišča, kmetije, materialna kultura, duhovna kultura v vsakdanjem življenju, kmet in nivelizacije kulture.
Priključene so bile, pod vodstvom šol. upravitelja Franca Belina, praktične vaje za izdelavo pisanic.
O zdravstvu na kmetih je govorih dr. Josip Vrtovec, šef-zdravnik Zdravstvenega doma, specialno o ženskih boleznih in porodništvu pa dr. Benčan, primarij ženske bolnice.
Vsako jutro od pol 6. do 10. ure so bile v Dečjem domu, pod vodstvom zaščitnih sester, praktične vaje o negi dojenčkov, ki so se jih udeleževale učiteljice po skupinah.
Važno za vsako učiteljico je spoznavanje socialnih prilik ljudi, med katerimi živi. O najnujnejših vprašanjih iz te vede je predaval ' načelnik oddelka za soc. politiko v Mariboru g. Brandner Anton, in sicer: o zaščiti dece na deželi, starostni oskrbi in oskrbi brezposelnih.
Zanimiva in potrebna so bila predavanja dipl. agr. prof. Emerika Šiftarja o kmetijskem zadružništvu.
Temu splošnemu delu je sledil praktični, ki je uvedel' učiteljice kar v šolsko delo samo, v metodo pouka, način ustanavljanja in administracijo gospodinjskih nadaljevalnih šol.
Tovarišica Anka Mešičkova, predsednica odbora učiteljic gospodinjskih nadaljevalnih šol, je na podlagi dolgoletnih izkušenj dala obširna navodila o metodi pouka, razdelitvi dela, rabi učnih pripomočkov, o okvirnem in podrobnem učnem načrtu itd.
H koncu pa je govoril o pravilniku, poslovanju, ustanavljanju še višji šolski svetnik Jože Krošl.
Organiziranih je bilo več ekskurzij, tako avto-izlet na Pohorje v Zdravstveni dom kraljice Marije, kjer letuje vsako leto več sto okrepitve potrebnih otrok pod zdravniškim nadzorstvom.
Ogledale smo si novo urejeno celoletno kmečko - gospodinjsko šolo v Svečini, kjer smo bile prijetno presenečene nad lepoto in udobjem, ki vlada v tem domu. Dobra sve-činska kapljica je pričarala prav veselo razpoloženje.
V mestu samem je bil ogled tekstilne tvornice Hutter in tovarne mila »Zlatorog«,
Slikar Franjo S. Stiplovšek
V teh dneh, ko krvavi Evropa na vzhodu in zahodu in se razlegajo krvavi kriki okrvavljenih ljudi v jesensko sonce, so odprta vrata Jakopičevega paviljona, v katerem razstavlja svoja dela naš tovariš, slikar Franjo S. Stiplovšek. Nj si izbral za svojo razstavo ravno najlepšega časa. Toda navzlic najtežji psihozi ljudstva je razstava le vzbudila mnogo zanimanja, tako da vidiš v paviljonu lepo število obiskovalcev najrazličnejših poklicev, ki odhajajo z razstave zadovoljni in se potem tiho porazgube po belih stezah Tivolija, kjer cveto v najlepši krasoti poslednje jesenske rože.
Nekako usodno naključje je postavilo to razstavo prav v obletnico obnavljanja svetovnega nemira. Stiplovšek se je namreč pojavil takoj po svetovni vojni v družbi nekaterih slikarjev in kiparjev, ki so na razvaline štiriletnega uničevanja pričeli graditi znova s povsem novimi temelji pojmovanja umetnosti. Oba Vidmarja, oba Kralja, Pilon in še nekaj drugih — med njimi tudi Stiplovšek — so gradili novo pot do praresnice umetnosti. Imenovali so se ekspresionisti. Nič se ne smemo čuditi, če se po vseh velikih svetovnonazorskih razdorih pojavi tako v ljudstvu samem, kakor tudi v posameznih ustvarjalcih kaotično vrenje po nečem lepšem, trajnejšem kot je bilo poprej pred katastrofo. Ekspresionisti so bili nekakšna umetniška avantgarda povojnega umetniškega življenja. Zavrgli so stare, preizkušene umetnostne resnice in skušali uveljaviti z drznim simboličnim pretiravanjem naravnih oblik poduhovljenje vsega, kar človek vidi. misli in dela. Stiplovšek sam se prav za prav nikdar ni povsem ogrel za ekspresionizem. Na razstavi, kjer vise njegova dela, je prav malo takšnih izrazitih stvar-jenj. Nekaj primerov ima med lesorezi ter
par olj, zlasti slika »Krško«. Zdi se mi, da je Stiplovšek stal ob strani te avantgarde, kakor da bi bil slutil, da je povratek k naravi vendarle manj tvegan korak, kakor pa iskanje originalnosti v pretiravanju oblik. Z največim veseljem se je lotil po teh letih dvomov in iskanja dela, tako da imamo sedaj na tej razstavi bogato žetev vsega njegovega dvajsetletnega ustvarjanja.
F. S. Stiplovšek
Železniški prehod
Na Stiplovškovi razstavi ima človek vtis, da je vse njegovo umetniško ustvarjanje silno premišljeno. Niti eno delo ni napravljeno z lahkomiselno gesto nestrpljivosti. Stiplovšek je slikar, ki gre na delo kakor raziskovalec. Oprezno se razgleda po terenu, ne pusti se varati od trenutnih občutij. Njegova olja nič ne skrivajo, posebno starejša, da je bila pra-bit Stiplovškovega umetniškega gledanja na objekt risba in lesorez. Zlasti lesorez. Razstavil je celo zbirko lesorezov, zlasti starejše
pod naslovom »Stari Maribor«, nekaj z ljubljanskimi motivi ter najnovejše »Kostanjevico«, »Krški most« in »Stvarjenje«. Že v najstarejših lesorezih občutiš umirjenost linij Toda, ker se je v prvih lesorezih preveč omejeval samo na linijo, ter je prezrl mehak vpliv črno-belih ploskev, ne dosegajo le-ti poslednjih lesorezov, ki so tako po tehniki kakor tudi po sočutju z naravo samo tako mojstrsko izdelani, da kar obtipaš silno velik napredek. »Kostanjevica« je brez dvoma eden najboljših slovenskih lesorezov.
V obeh ostalih sobah vise olja. Najljubši Stiplovškov slikarski motiv je narava, čeprav ima razstavljenih tudi nekaj portretov. Olja so iz raznih let, tako da imamo pregled vsega njegovega slikarskega razvoja. Kakor pri lesorezih, tako vidimo tudi na slikah, da je prehajal počasi iz prvotne črtne zasnove v slikarsko učinkovitost motiva, zlasti v zadnjih delih, kjer se je povsem otresel negibljive povezanosti na lesorezno črto. Tudi barva sama ima v njegovih delih vse znake tihe in vztrajne notranje borbe. Kakor je barva pri starejših Stiplovškovih oljih nekako negibna, preveč ozkosrčno položena na odmerjena mesta, tako je v poznejših slikah že prešla v sočno prelivanje odtenkov, v poslednjih delih, zlasti nekaterih zimskih pokrajinah, pa je že lirično ubral vse luči, ki jih le zrel umetnik zmore prikazati, da človeka prepričajo in ga osvoje. Nekatere slike pa celo močno spominjajo na stare mojstre, zlasti »Kapelica«, kjer se skrivnostno temnozeleni mogočni obe drevesi romantično oklepata temnega ozadja, tako da je motiv, kakor je neznaten, zadobil v tej podobi neko mogočno ubranost slikarjeve notranjosti. Mar je Stiplovšek romantik? Nikakor ne. So pa nekatere njegove stvari prešinjene z lahko romantično kopreno — kar da misliti. Posebno v teh težkih časih, ko je človek prežet najhujših pogledov, ga te slike umirijo, nekako pobožajo po vročem čelu. Saj to ni romantika preteklih stoletij, ne, ta Stiplovškova romantika je tipičen izraz
njegove osebnosti. Stiplovšek je skromen, tih, miren človek. Vse, kar gleda, ga zanima slikarsko, nekako po svoje modro urejuje hiše, drevesa, mostove, rože, skale in jim vdahne z barvo najrealnejšo podobo, ki pa je ravno s tem, da vrže čeznjo majhen privid prikupne romantike, laže dostopna preprostemu človeku. In vse slike so preproste. Preprostost pa je ena največjih umetnikovih vrlin.
Stiplovšek si je sam po svoje, vztrajno in neumorno gradil lastno slikarsko osebnost. Po dolgih letih smo videli v Jakopičevem paviljonu razstavo, ki je enotna, mirna in zgrajena trdno in solidno. Ce bi Stiplovšek še razstavil vse svoje ilustracije, s katerimi ie okrasil že marsikatero slovensko knjigo, bi bila slika njegovega življenjskega dela še bolj popolna. Pa tudi tako je.
Ce zaključim z ogledom te razstave, ponavljam ob tej priliki še enkrat kar sem že zapisal: Iz vseh Stiplovškovih del diha neka prikrita, v barve, oblike in v les stisnjena življenjska modrost. Na vseh delih sicer vidiš, da je Stiplovšek sledil vsemu razvoju povojne umetnosti, toda nobenemu se ni ves predal. Prisvojil si je, kar je bilo dobrega in napram starim, preizkušenim umetniškim resnicam pravičnega in je počasi rastel v delo samo tako, kakor je sam najbolj občutil. Ta-ko' si je počasi in dosledno klesal sam svojo lastno umetniško osebnost. Resen, stvaren in nad vse prepričevalen umetnik je postal. Njegove dolenjske pokrajine, zlasti kestanje-viške in krške v lesorezu in olju, ki jih najraje upodablja, so mirne, pretehtane in preizkušene. To niso bežni slikarski zapiski, to so resna dela in temeljito premišljene ure, v katerih je gradil te podobe.
S to svojo kolektivno razstavo pa ni samo dokazal, kako globoko je že usidrano njegovo ime v slovenski upodabljajoči umetnosti. Stiplovšek bo še naprej gradil. V najlepšem razvoju je. Prepričan sem. da nas bo kmalu spet presenetil z novimi deli.	T. Seliškar.
v okolici pa Dolinškove drevesnice v Kalilnici, kopališča na Mariborskem otoku in tovarne umetnih gnojil v Rušah.
Na pobudo g. nadsvetnika Krošla se je osnoval poseben odsek za raziskovanje dela kmečke žene.
Vodstvo tega odbora je prevzela tovari-šica Milena Petovarjeva, ki bo obenem pritegnjena v odbor učiteljic gospodinjskih nadaljevalnih šol. Ostale odbornice pa so: Cirk Zdenka, Gajšek Stana, Beričič Pepca, lic Angela. Odsek bo s pomočjo glavnega odbora
IZPRAZNJENI MESTI
Vučja gomila, 2 mesti (stanovanje in lepo šol. gospodarstvo); Tišina, 1 mesto.
—	Slovenska šolska matica naznanja svojim članom ter vsem, ki se zanimajo za njeno delo in jo podpirajo pri skrbi za slovensko pedagoško kulturo, da bodo izšle za 1. 1939. predvidoma tri knjige: 1. Pedagoški zbornik, ki bo obsegal celo vrsto aktualnih pedagoških člankov, napisanih od starejših in mlajših slovenskih pedagoških delavcev; 2. Uvod v pedagogiko, ki ga bo napisal dr. Stanko Gogala, in 3. O učnih oblikah v šolskem delu, o čemer bo podal svojo zrelo sodbo prof. Gustav Šilih. — Članarina, za katero dobijo člani te tri knjige, je zelo nizka — znaša le 30 din. Slov. šol. matica bo mogla izdati naznanjene tri knjige v tako razgibanem času le, če bo čimprej vedela za število naročnikov. Zato naj se dosedanji in novi člani - učitelji čimprej naroče pri svojih "poverjenikih, ostali pa naj prijavijo članstvo na naslov: Slovenska šolska matica, Ljubljana, Komenskega ulica, šola na Ledini. — Tudi v teh dneh, ko je naša pozornost obrnjena predvsem k zunanjim dogodkom, nam ie za ohranitev osebnega ravnotežja in za gojitev notranjega človeka kulturna in duhovna hrana nujno potrebna. Odbor SŠM.
—	Gg. poverjenike Slov. šolske matice odbor najiskreneje naproša, naj se tudi letos žrtvujejo za uresničenje načrtov SŠM. Odbor zelo želi, da bi dobil čimprej sezname članov od vseh poverjenikov in po možnosti že tudi zbrano članarino, ker bo mogel dati le v tem primeru rokopise takoj v tiskarno in določiti naklado svojim publikacijam. Odbor SŠM se gg. društvenim poverjenikom najvljudneje priporoča in jim zagotavlja hvaležnost za izvršeno delo.	Odbor SŠM.
—	Gg. šolskim upraviteljem(icam) javlja odbor Slovenske šolske matice, da ie po zgledu ostalih knjižnih založb tudi SŠM zvišala članarino svojim publikacijam za šole in ustanove od dosedanjih 30 din na letnih 40 din. Za člane - posameznike ostane članarina kot doslej 30 din. Sklep o povišanju članarine je javil odbor kr. banski upravi, ki ga je vzela na znanje in z njim soglaša. Zato odbor SŠM iskreno naproša gg. šolske upraviteljefice), da vnesejo v šolskem proračunu pri postavki za knjige SŠM odslej znesek 40 din. Ce pa je kdo proračun že oddal, pa tega zvišanja članarine ni upošteval, naj izplača poverjenikom celotni znesek 40 din, naknadno pa naj zaprosi za dovolitev presežka 10 din, kar mu bo po izjavi odločujočih činiteljev kr. banska uprava dovolila. Ob tej priliki opozarja odbor SŠM gg._ šolske upravitelje(ice), da spadajo knjige SŠM po odloku ministrstva za prosveto in kr. banske uprave v Ljubljani med knjige, ki so za vse šole obvezne. Odbor SŠM.
—	»Kako naj si uredimo naše domove za obrambo pred letalskimi napadi« je naslov brošure, ki jo je spisal ing. Stanko Dimnik in jo je izdal in založil Komite tehničnega dela v Ljubljani. — Brošura vsebuje praktična navodila za napravo zaklonišč pred letalskimi bombami. — Prodaja se v vseh knjigarnah po ceni 5 din.
—	Učiteljem emigrantom. Podpisana pozivava vse učitelje, ki so bili in so še kontrak-tualci ali dnevničarji po 1. aprilu 1. 1932., naj pošljejo enemu izmed podpisanih nastopne podatke: a) o dobi kontraktualne. oziroma dnevničarske službe, b) o službeni dobi v Italiji. c) sedanji skupini in skupini, če bi se štela vsa leta službe. Podatke potrebujeva za ponovno akcijo, da se nam priznajo kon-traktualna, oziroma dnevničarska leta. Tova-riš(ica), ki želi kaka pojasnila, naj priloži do-
učiteljic gospodinjskih nadaljevalnih šol organiziral raziskovanje tega dela po posebnem načrtu, ki je že v delu.
Splošna želja vseh udeleženk pa je: skorajšnji praktični tečaj. Vložile smo na ban-sko upravo prošnjo, da ga priredi, če le mogoče že v jeseni, ko imajo svoj letni odmor celoletne kmečke gospodinske šole.
Razpoloženje je bilo ves čas tečaja odlično, za kar gre velika zahvala ge. ravnateljici »Vesne«, ki je prav materinsko skrbela za vso veliko družino.
pisnico z odgovor. Babič Josip, učitelj v Beltincih, in Pavletič Julij, učitelj v Hajdini pri
Ptuju.
— Društvo upokojenega učiteljstva.
Mnogo tovarišev(ic) članov vprašuje od vseh strani, zakaj ne dobe nobenih položnic za vplačilo posmrtnin. Vsem se sporoča, da je bil zadnji članski smrtni primer 16. aprila, tedaj že pred dobrimi petimi meseci. Želimo, da bi še dolgo, dolgo ostali vsi člani tako zdravi. — Obenem pa vabimo vse tovariše upokojence(ke), ki še niso člani našega društva, pa morda tudi še pri drugih humanitarnih stanovskih ustanovah ne, da pristopijo v društvo, da si poleg povečane zapuščine dedičem, še podaljšajo svoje življenje, kakor kaže zadnje čase ta dolgi presledek.
Osehue sza&e ve
NOVE NAMESTITVE
Prosvetni minister je podpisal odlok, s katerim so postavljeni za učitelje sledeči učiteljski abiturienti (-nje): Arko Vlasta, Raz-bor; Bencina Slava, Sv. Marko; Brče Ivana, Št. Jošt; Barič Savinka, Sv. Ana; Budja Alojzij, Moravče; Bipianko Alfred, Sv. Duh, Haloze; Cotič Draga, Vučja gomila; Cenčič Tatjana, Bele vode; Carni Koloman, Apače; Cretnik Jože, Sv. Jedert; Cuček Dušica, Sveti Danijel; Duša Teodora, Stara vas; DulaT Elija, Znojile; Dekval Amalija, Št. Rupert; Do-linšek Viktor, Bodonci; Drofenik Vida, Rad-mirje; Eržen Franc, Vuzenica; Erjavec Eva, Besnica; Falta Erika, Stara vas; Falhar Maksi-miljan, Črni vrh; Ferenček Hildegarda, Sveti Anton; Florjančič Marija, Kal; Florjančič Stana, Cemšenik; Gerk Stana, Bodonci; Gliha Marija, Vrata; Grimšič Ivan, Zibrče; Gabrič Frida, Dolnja Lendava; Gorišek Bogomira, Bučka; Hafner Gerta, Pišece; Hafner Lidija, Sv. Križ; Hreščak Savina, Kapela; Hohnjec Mira, Turnišče; Hren Adalberta, Sv. Andraž; Horvat Vanda, Primskovo; Ilnikar Danijela, Sv. Gotard; Ivanuš Jelena, Veliki Cirnik; Jen-šovar Julka, Gornji Lakoš; Jordan Valerija, Razbor; Jerinc Marjan, Birštajn; Jerše Marija, Štanga; Jaklič Silvester, Veliki Gaber; Jeržabek Matilda, Črna; Kožel Vanda, Zvir-če; Klenovšek Bogomir, Št. Vid, Šmarje; Kos Viljemina, Koprivnica; Kresnik Lilarija, Tur-je; Kolar Jože, Vučja gomila; Konc Jakob, Bloke; Kobal Hedvika, Sv. Bolfenk; Kum Hil-da, Krško; Kranjc Ana, Bučka; Kokalj Marjana, Bušeča vas; Kregar Franjo, Raka; Kodre Milena, Črneča vas; Kraje Ernesta, Št. Jernej ; Kimovec Stanislava, Bučka; Korošec Vera, Vuzenica; Klamberg Genovefa, Sv. Miklavž; Keber Bogdan, Logatec; Karič Josip, Dolina; Kožar Franc, Sv. Benedik; Kragel Tereza, Bela cerkev; Križaj Štefanija, Sv. Tomaž pri Ormožu; Lesnik Marta, Jurklošter; Lampret Boža, Banja loka; Lešnik Ljudmila, Sv. Marjeta; Lenasi Viljem, Adlešiči; Letič Elica, Mala Nedelja; Lukman Slavica, Sv. Duh, Haloze; Logar Franc, Radoviči; Lah Milena, Sv. Križ; Majerič Eliza, Št. Jernej nad Muto; Manhler Elfi, Bistrica, Kamnik; Mehle Milan, Ljutomer; Može Olga, Št. Miklavž; Modic Dana, Selo; Močnik Marija, Veliki Dolenjci; Metelko Antonija, Ponikve; Melaher Antonija, Št. 11 j; Mohor Marija. Št. Jernej; Marinko Maks, Škocjan; Majdič Marija, Remšnik; Merdavs Jože, Negovo; Mravljak Dragica, Križevci; Nahtigal Gizela, Turnišče; Nema-nič Angela, Škocjan: Orel Vlasta, Železniki; Ocvirk Angela. Sv. Peter pod Svetimi gorami; Počkar Ana, Suha; Poštajnar Angela, Ponikve; Porgoršek Karla, Sv. Marjeta pri Ptuju;
Primožič Silvestra, Melince; Pratneker Ivan, Pišeče; Penko Ivan, Sv. Tomaž; Pevec Anton, Primskovo; Pušelj Zalka, Hlinje; Poženel Drago, Globodol; Poženel Branko, Globodol; Pustoslemšek Marija, Koprivnik; Pustoslem-šek Rastoslav, Koprivnik; Pigmolit Valerijan, Rakove; Peče Oskar, Velike Dolence; Pusti-šek Dragotin, Sv. Jošt; Prijatelj Danijela, Svetinje; Plibešek Krista, Sv. Miklavž; Pribovšič Marija, Kalobje; Ribičič Marija, Dolenja Bistrica; Regoršek Erna, Štriha; Rigler Marjana, Javorje; Roger Pavla, Podgorje; Rožič Marjana, Selo; Rus Hilda, Ščavnica; Ravter Ema, Sv. Hermina; Ravter Karla, Rogatec; Rus Ivan, Apače; Slapšak Boža, Čatež; Strupi Marija, Zgornji Tuhinj; Siherl Gabra, Zusem; Silič Justa, Slovenska Bistrica; Skulj Helena, Kapca; Stare Marija, Bohinjska srednja vas; Stožer Herman, Pirniče; Šešek Krista, Skal; Snoj Miroslava, Sv. Jedert; Stojkovič Miro. Veliki Brin; Svete Rudolf, Št. Rupert; Steblaj Štefe, Zapotok; Špindler Gizela, Štrekljevec; Šprager Dana, Velenje; Štefančič Stanislava, Hrastnik; Šerak Sabina, Predanovci; Tuma
Učiželjski pravnik
—§ Učitelji(ce), pripravniki(ce), oskrbite si pravočasno »Ročni katalog« za leto 1939./1940., ki je že izšel. Ročni katalog vsebuje vse zakonske predpise in uredbe ter obrazce in tabele, ki jih potrebujete za vloge in administrativno poslovanje. Tudi pri praktičnem izpitu vam bodo dobro služili zbrani zakonski predpisi v »Ročnem katalogu«.
—§ Vprašanje: D. M. z R. Preveden sem bil v IX. skupino s 15. junijem 1939. Zdaj pa čakam, a nisem dobil še mesečnih prejemkov za IX. skupino, temveč dobivam še vedno za pripravniško skupino. Saj pravi zakon, da se dobi pri prevedbi takoj!?
Odgovor! Prejemki IX. skupine Vam pripadajo od dne 1. julija 1939. Ako ste prejeli že dekret o prevedbi v IX. skupino in ne dobite v oktobru izplačane prejemke po IX. skupini —■ seveda tudi za nazaj, javite to po uradni poti takoj 1. oktobra kr. banski upravi (odd. IV.) s prošnjo, naj Vam nakažejo pripadajoče prejemke.
—§ Izplačilo stanarine z neučitelji poročenih učiteljic. Po dobljenih informacijah bodo izplačane stanarine učiteljicam, poročenim z neučitelji, ki ne žive z možem v istem kraju, za tekoče proračunsko leto z dotacijo za 4. četrtletje, t. j. januarja, za prejšnja proračunska leta pa se izplača stanarina pozneje iz partije »obveznosti iz prejšnjih let«.
Marija, Klenovik; Topolnik Ignacij, Velenje; Topolovec Tereza, Gornja Radgona; Tekavc Štefan, Kebel; Tomazin Hosara, Šulinci; Tomšič Zofija, Srednja Bistrica; Teček Marija, Martinvrh; Tajnik Boža, Št. Peter pod Svetimi gorami; Udar Hela, Gorjuše; Vertič Zofija, Prelog; Vodenik Lenka, Prosenjakovci; Virk Irma, Ščavnica; Vomer Ana, Fram; Vre-zec Vida, Maverlen; Vrhovnik Marija, Reka; Zupančič Nada, Podsed; Zupanič Hilda, Lu-če; Zagorc Nada, Kozje; Zupančič Marija, Pišeče; Zupančič Maks, Lule; Žužek Marija, Brusnice; Zabovec Dragoslav, Šalovce; Žagar Frančiška, Ščavnica; Žerjav Helena, Loški potok; Žižek Katarina, Črenšovci; Žitnik Ladislava, Sv. Anton.
—i Upokojeni so bili z ukazom z dne 21. avgusta 1939. učitelji(ce): Benko Vekoslav iz Laškega, Pangrc Ana iz Doba, Vrtovec Ciril iz Loke pri Zidanem mostu, Požar Ladislav iz Gor. Lendave, Stancer Filomena iz Jevnice, Skoupil Helena iz Serdice, Logar Franja iz Laporja, Pirnat Ivana iz Št. Vida pri Litiji.
Naša gospodarska organizacija
ZADRUŽNIKOM UČITELJSKE SAMOPOMOČI V LJUBLJANI
V septembru 1939. so umrli:
503.	Smolnikar Marija, Šoštanj.
504.	Friedl Julijana, Maribor.
505.	Pinterič Drago, Maribor.
Prispevek za te tri smrtne primere znaša: za samske zadružnike . . . din 16,—;
za dva člana.......„ 31,—;
za tri člane........ 46,— itd.
Zamudniki naj prištejejo k temu znesku še zaostanke iz prejšnjih mesecev. V avgustu so bili 3, v juliju 2 in v juniju 3 smrtni primeri. Vsak član plača za vsak smrtni primer din 5,—, poštnina za vsako poslano položnico pa znaša din 1,—.
Nekateri člani niso upoštevali našega sporočila na lističu za avgust glede plačila zaostankov iz prejšnjih mesecev. Dolžne zneske smo jim označili na lističu z rdečim svinčnikom, a so kljub temu poslali prispevke samo za smrtne primere v avgustu.
Prosimo, da upoštevate naša sporočila, sicer bodo zaostanki vedno večji, ker naraščajo stroški za poštnino.
Zadružna uprava US.
Mladinslca matica
—mm Druga številka »Našega roda« izide v nekaj dneh. Tudi ta številka lista je zelo pestra. S_ pesmimi so v njej zastopani: Samec, Černejeva, Tauferjeva, Grudnova in drugi. Prozo in članke imajo: Bevk, dr. De-beljak, Vodetova, Skulj, Grudnova, Kunst, Smasek in drugi. Z ilustracijami pa sodelujejo: Debeljak, Georgijev, Sedej, Prunkova, Hotko in Žnideršič. Nova je tudi naslovna slika.
—mm Nekateri poverjeniki še niso poslali naročnine za prvo številko »Našega roda«, prosimo, da to čimprej store. Nekateri vprašujejo, ali lahko plačajo naročnino za več mescev skupaj. Seveda to lahko store! Da ne bo kakšnih zmed, pa prosimo, da zabeležijo na hrbtni strani položnice, za katere številke plačujejo. — Na šole smo poslali nekaj več številk kot je bilo lanskih naročnikov. Izvode, ki jih ne morejo poverjeniki razprodati, prosimo, da jih vrnejo. Če pa upajo, da jih oddajo lahko kasneje, naj jih obdržijo, a naj upravi to sporočijo, da bo to upoštevala pri določitvi naklade za prihodnje številke.
—mm »Slovenec« ocenjuje v svoji številki od 24. avgusta t. 1. naše redne publikacije takole: Seliškarjeva povest »Janko in Metka« je vsekakor glavna povest v pričujoči zbirki MM. Povest je pisatelj vzel iz sodobnega delavskega življenja iz revnega ljubljanskega predmestja. Od tam popisuje življenje bednega dečka Janka in njegove tova-
rišice Metke. Kritik navaja tu vsebino povesti in nadaljuje: Seliškarjeva povest je potem takem vzeta iz resničnega sodobnega življenja, kakor ga žive neredki otroci na naši mestni periferiji. Skoro bi dejal, da je povest pisana kruto, saj skoro nič ne posega v lepi otroški pravljični svet, marveč nam pisatelj hoče pokazati resnične sodobne nadloge in revščino naše mladine iz nižjih slojev našega mesta. Vendarle pa povesti kljub njenim tako življenjsko resničnim opisom ne manjka tudi lepih prizorov iz idealnega otroškega sveta. Tako idealistično lepo je povest tudi zaključena. Kjub tem vrlinam se mi zdi povest le nekoliko preveč izsekana iz sodobnega življenja, ne da bi bila lepo zaokrožena v celoto. Končno si želi kritik bolj psihološko obdelanih oseb in dogodkov ter čistejšega jezika. Ilustracije Draga Vidmarja pa hvali.
O Roševi »Diji« piše: Našim najmlajšim je namenjena ljubka povestica Frana Roša o medvedu Diji. Roš popisuje Dijevo življenje od njegovega prihoda k Janku, vse najrazličnejše lepe in žalostne doživljaje, dokler ga ne zadene neizbežna usoda, ki je namenjena vsem otroškim igračam: zanemarjenju in zapuščenosti med staro šaro. Vendar med-vedkovo življenje še ni končano, saj ob koncu povesti tako dobro še služi revni Reziki, pri kateri mu je tako lepo. kakor mu je bilo v mladosti pri Janku. Od veselja nad njim namreč revna Rezika ozdravi. Čeprav je povestica pisana za naše najmlajše, vendar ima tudi marsikaj poučnega na sebi in tako že
t Nija Cesar Firmova
Tako tiho, tako nenadoma si nas zapustila, draga Nija. Skoraj neverjetno, da Tebe mlade učiteljice, mlade žene ni več. Kruta smrt Te je iztrgala iz srečnega zakona, ki si ga uživala le tri mesece. Zapustila si svoje ljubljene starše, ki plakajo ob izgubi drage hčerke, zapustila drago sestro in brate. Za Tabo joče šolska mladina, ki si ji bila nad vse dobra učiteljica in vzgojiteljica. Nepozabna ostaneš v obeh službenih krajih, v Ma-kolah in v Rogatcu, kjer si delovala kot vzorna vzgojiteljica mladine, saj si bila iz učiteljske družine, sama vsa prežeta ljubezni do šolske mladine.
V mesecu juliju t. 1., na dan desetletnice mature, si bila še zdrava, vesela, polna upov in nad. Ustvarila si si srečno družinsko življenje, da ob strani ljubljenega moža deluješ še z večjo vnemo na vzgojnem polju. Kakor da si nekaj slutila, sklicala si svoje koleginje ob desetletnici mature, da se od nas posloviš. Tako živo Te vidim, kako si prišla ta dan sama po ulici. Kako se Ti je zjasnil obraz, ko si me zagledala in rekla si: »Hvala Bogu, vsaj ena, da ne bom ostala čisto sama.« Z našim bivšim g. razrednikom smo nato prebili lepe
urice v spominu na srečna študijska leta. Govorili smo, da bo treba bolje organizirati ob petnajstletnici mature. Draga Nija, lepše Ti bo ob petnajstletnici!
Spomnila si se ob tej priliki naše prve umrle koleginje Danile Deklevove. Imela si na programu, da bi se bile ob večji udeležbi popeljale na njen grob. Božja volja je bila, da si Ti, blaga duša, bila izbrana, da greš prva za njo.
Tako zdrava in vesela si bila ta dan. Govorila si: »Prestala sem mnogo bolezni in operacij, sedaj sem pa zdrava.«
Vsa srečna si se poslovila takrat, da od-potuješ k svojemu soprogu v Caprag pri Si-sku. Bilo je to poslednje slovo. Tam Te je zalotila kruta bolezen, legar, ki jo Tvoja nežna narava ni mogla premagati. 9. avgusta si zatisnila za vedno svoje blage oči.
Bog je hotel, da si se v cvetu mladosti kot čisti cvet preselila v rajske višave.
Draga Nija, za ves Tvoj trud in žrtev učiteljice bodi Ti ljubi Bog plačnik.
Nam vsem. ki smo Te poznali, ostaneš v najlepšem, v neizbrisnem spominu.
Počivaj v miru!
A. K.
Splošne v g sii
JCaj vse pišejo
o učiteljstvu, šoli, prosveii in JUU
—1 Ob 50 letnici slovenske učiteljske organizacije, je naslov članka v »Edinosti« od 21. IX., kjer razpravlja o učiteljski organizaciji in resoluciji kongresa v Banja Luki ter pravi med drugim: Danes stremi slovenska učiteljska organizacija za tem, da se bori za interese vsega slovenskega učiteljstva in šolstva ter s tem za slovenski narod — čigar del je naše učiteljstvo — kot celoto, da vzgaja svoje članstvo k zavesti odgovornosti do narodne celote, k pravemu tovarištvu in strpnosti, k razumevanju narodnovzgojnih nalog učiteljstva ter k politični zrelosti in stvarnosti, da nadalje omejuje poseganje političnih strank na področja, ki niso v njihovem delokrogu, da ustvarja protiutež totalitarnim težnjam političnih skupin, ki hočejo zasesti vsa polja javnega delovanja in to tudi tista, ki bi morala ostati radi narodnih interesov nevtralna, da utrjuje v svojem članstvu demokratično miselnost ter ustvarja pogoje za čim tesnejše sodelovanje učiteljstva z ljudstvom. — Ob jubileju slovenske učiteljske organizacije se veselimo vsi zavedni Slovenci tega, da je učiteljstvo, ki predstavlja najmočnejši kader slovenskih prosvetnih de-
lavcev, svojo organizacijsko moč izoblikovalo v toliki meri, da mu bo mogoče v najbližjih novih političnih razmerah sodelovati pri urejevanju naših kulturno-prosvetnih razmer kot najbolj poklicanemu faktorju v slovenskem življenju. Slovensko ljudstvo pa mora podpreti svoje učitelje v njihovi borbi za skupno stvar z vsemi silami!«
—1 Dajte ljudstvu učiltelja! Svetina nad Celjem s 550 prebivalci je letos dobila štiri-razredno šolo. Ima pa samo eno učno moč. Sedaj, ko bi moral biti redni pouk, so začeli popravljati poškodovane peči in druge pomanjkljivosti, tako da ima vsak razred vsak drugi dan po dve uri pouka, ki pa so postavno skrčene na pol drugo uro. Že lani je šolski pouk celo leto trpel zaradi pomanjkanja učiteljev, letos pa je še slabše. Ljudstvo prosi pristojne činitelje: Dajte nam učitelja! (»Slovenec«, 22. IX.)
—1 Dr. Sigmund Freud, znani dunajski profesor, ustanovitelj psihoanalize, je umrl v Londonu. — Z njim je človeštvo izgubilo znanstvenika, ki so ga v povojni dobi poleg Einsteina označevali za najvišjega predstavi-telja duhovne Evrope. — (Razni listi.)
Ali ste že član
Učiteljske tiskarne?
Stanovska organizacija JUU
naše malčke pred šolsko dobo poučuje o tem, kaj je prav in kaj ni. Povestica je pisana v prav lepem jeziku. Izredno ljubko jo je ilustrirala Ksenija Prunkova, kakor se prav nji posebno dobro posrečijo podobne ilustracije za naše najmlajše.
Klemenčičevo zgodovinsko čitanko nam prikazuje takole: Zgodovinska čitanka pa kaže naši mladini ob posrečenih slikah Hinka Smrekarja življenje in početje človekovo na zemlji od prvih časov pa vse do naših dni, vse to pa s posebnim pogledom na južne Slovane. Tako vodi pisatelj v priljudnem pripovedovanju naše otroke iz sive davnine preko rimskih časov do naselitve Slovencev, dalje v srednji vek in preko lutrovskih časov, turških bojev in kmečkih uporov v novi vek, kjer se posebej ustavi v francoski dobi, okrog 1. 1848., ter ob osvobodilnih bojih pred svetovno vojno in med njo. Ocenjevalec zaključuje: Dasi delce ne pomeni kakih mnogih znanstvenih zgodovinskih odkritij, bo vendarle doseglo svoj namen, ker bo naši mladini priljubljen vodnik po zgodovinskih dogodkih zlasti slovenskega naroda. Obenem bo ta knjižica dobro pomagalo, da bo naša mladina ob prijetnem branju obnovila in še izpopolnila svoje šolsko znanje.
—mm Odbor Mladinske matice se je razdelil v gospodarski in literarni odsek. V gospodarskem odseku so: Ivan Tavčar (preds.), Rado Grum, Alojz Hreščak, Albert Širok, Jože Zupančič, Anka Levčeva in Andrej Sežun. V literarnem odseku pa so: Josip Ribičič, Janko Samec, Anica Černejeva, Fran Roš in Vida Tauferjeva. Seja gospodarskega odseka se bo vršila 2. oktobra ob 20. uri. Člani gospodarskega odseka so vabljeni, da se je gotovo udeležijo.
Šolski radio
—r I. Torek, 3. oktobra; Tončkove sanie.
V	STedo, dne 4. oktobra praznujejo vsi prijatelji živali praznik sv. Frančiška Asiške-ga, varuha in pokrovitelja drobnih ptic.
V	ta namen izvajajo brezposelni učiteljski abiturienti pod vodstvom gdč. Marine Ribičič radijsko igro v treh slikah, »Tončkove sanje«, ki jo je napisal Mitja Ribičič.
1.	slika nam pokaže dan življenja mladega Tončka, ki mu pravijo vsi v vasi Hudobni Tonček. Tonček nima prijateljev, vsakomur nagaia, kolikor le more in zna. Njegovi najhujši sovražniki so pa živali. Psi, mucke, pe-telinčki, še vrabci vedo, da ni varno priti Tončku v bližino. Tonček preživi svoj dan v samih norčijah in hudobijah.
2.	slika: Ono noč se Tončku sanjajo strašne sanje, v katerih se mu prikažejo živali kot sodnice. Obsodijo ga na smrt in strašne muke. Teh sanj ga reši mati, ki ga vsega trepetajočega zbudi.
3.	slika: Tonček pove mami sanje. Mati mu pove, da živali prav tako občutijo in trpijo kot človek. Tonček sklene, da bo odslej živel tako, da bo zaslužil njihovo prijateljstvo.
—r Petek, 6. oktobra:
Dan na taborjenju.
Skavti-volčiči Bežigrajske poskusne šole v Ljubljani so v letošnjem juliju taborili v Mednem. Prikazali bodo kako poteče dan na taboru. Na skavtskem taborjenju je določen dnevni red. ki ga taborjani točno izvajajo, čeprav so tako mladi kot volčiči (5 do 11 let starosti). Večeri ob tabornem ognju pa so najlepši. Tam se vrste petje in šaljive prigod-bice pa tudi resni pogovori.
Oddajo vodi učitelj Miroslav Zor.
—r V kmetijskem radiu bo v nedeljo, 1. oktobra, ob 17. uri predaval g. dr. Jožo Basaj: Obrestna mera in kmečko gospodarstvo.
iS (1 ruši G V Vabila
—	JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA ZALI. DEL bo imelo 7. okt. 1939. ob 9. uri svoj redni občni zbor v ma-gistratni sejni dvorani z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo o banovinski skupščini — Vončina Elizabeta. 2. Poročilo o glavni skupščini — Gradišar Aria. 3. Blagajniško in tajniško poročilo ter poročilo nadzornega odbora. 4. Volitve. 5. Slučajnosti.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA bo zborovalo v soboto 7. oktobra s pričetkom ob 8. uri v prostorih deške ljudske šole v Škofji Loki. Poleg pedagoškega predavanja, razgovora o vseh aktualnih stanovskih zadevah in volitev novega odbora sta na dnevnem redu tudi poročili o banovinski in državni skupščini. Tudi novodošle tovariše in tovarišice prijateljsko vabimo! Polnoštevilno in točno.	Odbor.
—	JUU — SRESKO DRUŠTVO ČRNOMELJ - METLIKA bo zborovalo v soboto, dne 7. oktobra ob 9. uri v Črnomlju. Z zborovanjem je združen občni zbor z volitvami. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo o banov, in drž. skupščini. 3. Poročila funkcionarjev. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Volitve. 6. Slučajnosti. — Volitve se prično točno ob 11. uri in morajo biti liste pravočasno vložene. — Poravnajte članarino in na svidenje v Črnomlju dne 7. oktobra ob 9. uri.
Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO MARIBOR DESNI BREG bo zborovalo v soboto, dne 7. oktobra 1939. ob 9. uri zjutraj v Mariboru — Narodni dom z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo uprave. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Poročila o banovinski in državni skupščini. 4. Delovni program za leto 1939./40. 5. Volitve nove društvene uprave, nadzorstva in strokovnega odbora. (Pravila JUU, čl. 22. do 31.) Pred zborovanjem je ob 8. uri seja upravnega odbora.	Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO RADOVLJICA ima svoj redni občni zbor v soboto 7. oktobra 1939., ob 10. uri v šoli na
Jesenicah. Dnevni red: 1. Predavanje. 2. Poročila o skupščinah. 3. Poročila društvenih funkcionarje v. 4. Proračun za leto 1939./40. 3. Volitev novega odbora. 6. Slučajnosti. — Pridite vsi!	Odbor.
= JUU OKRAJNO DRUŠTVO CELJE
bo imelo svoj redni občni zbor v soboto, dne 7. oktobra t. L, s pričetkom ob pol 9. uri dop. na I. mestni ljudski šoli v Celju z naslednjim dnevnim redom: 1. Predsednikovo poročilo.
2.	Poročila funkcionarjev in nadzorstva ter sklepanje o razrešnici. 3. Poročila o skupščinah JUU (tov. J. Pogačnik). 4. Volitve odboT rov in odsekov. 5. Proračun. 6. Predlogi in slučajnosti. — Društvena knjižnica bo poslovala. Tiskovine za kandidatske liste dostavlja članstvu na zahtevo takoj društvo. Vabimo vse še neorganizirane, zlasti novodošle tovarišice in tovariše k vstopu v društvo, ki bo spomladi slavilo 70-letnico svojega obstoja.
Uprava.
= JUU SRESKO DRUŠTVO ŠMARJE PRI JELŠAH bo imelo zborovanje in redni letni občni zbor dne 14. oktobra ob 10. uri v Rogaški Slatini. Poleg običajnih točk dnevnega reda so na sporedu poročila o skupščinah, volitve vseh funkcionarjev ter predavanje tov. Ljudevita Ivanjšiča o praktičnih kemičnih eksperimentih v ljudski šoli. Pol ure pred zborovanjem se bo vršil v zborovalnem prostoru razgovor zaradi sestave kandidatne liste in se naj tega razgovora udeleži članstvo v čim večjem številu.
= JUU SRESKO DRUŠTVO KRANJ bo
imelo v soboto, 7. oktobra 1939. ob pol. 9. uri v Kranju. Narodni dom, redno letno skupščino z naslednjim dnevnim redom: 1. Spominska svečanost za pok. Vit. kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. 2. Situacijsko poročilo.
3.	Poročila funkcionarjev in nadzornega odbora. 4. Volitve novega odbora. 5. Poročilo o banovinski in državni učiteljski skupščini. 6. Predlogi in vprašanja. — Kandidatne liste je vložiti pri predsedniku društva najkasneje do začetka zborovanja. — Zamudniki, poravnajte zaostalo članarino! V srez došli in nanovo nameščeni tovariši(ce), pristopite v društvo, da bodo naše vrste enotne in polno-številne!	Odbor.
Novosti na Knjižnem trgu
—k Fr. Lašič: Praktična gospodarska znanja in razumevanja. Učna snov za IV. razred osnovne šole. Po učnem načrtu za osnovne šole.
Že podnaslov »Učna snov za IV. razred osnovne šole« neprijetno dirne učitelja, ki pozna na eni strani učence in delo na tej stopnji, na drugi strani pa dosedanji učni načrt. Vezanost in strog okvir. Treba je priznati dobro voljo avtorja, ki je želel »pomagati« onim učiteljem, kateri doslej niso vedeli, kaj bi počeli s tem predmetom pri šolskem delu. Zamisli se pa človek, ko lista po učnem načrtu in knjižici, a pri šolskem delu samem se vprašuje: Čemu vsemu temu naslov »Praktična gospodarska znanja in razumevanja? In § 44. z. o lj. š.? Ali je tako drobljenje na predmete res tako nujno? Ali ima morda ta nujnost na tej stopnji mladinoslov-ne ali snovne osnove? Ko listaš po knjižici, se prepričaš, da logične nujnosti ni, ker bi se vsa ta tvarina lahko bolje, lepše in koristnejše podala v okvirju enega edinega »predmeta«, ki bi se lahko označil s »Spoznavanje prirode« ali »Prirodne znanosti«. Ta predmet bi zajel vso »znanost« sedanjih (za to stopnjo popolnoma po nepotrebnem zacefra-nih) predmetov: poznavanje prirode in pouk o zdravju in praktična gospodarska znanja in razumevanja (poljedelski nauki in gospodinjstvo). Temu logični princip na osnovni šoli vsekakor ne nasprotuje, torej lahko potem zadostimo tudi rriladinoslovnim zahtevam, ki teže na tej stopnji za čim ožjo povezanostjo vsega šolskega dela. Strokovnost snovi na ljudsko šolo, ki je obča vzgojeval-nica, ne spada. Nekaj drugega je pa diferenciacija snovi, ki se postopoma izvaja po razredih navzgor. Upajmo, da nam bo novi učni načrt za ljudske šole, ki je že sestavljen, to
Učiteljska tiskarna
—t Opozorilo in poprava. Pavel Flere, Josip Jurančič, Andrej Skulj, Ernest Vrane: Naše knjige III. Po domačih krajih stane 18 din in ne 16 din, kakor je pomotoma navedeno v ceniku Učiteljske tiskarne.
—t Ali ste naročili za svojo šolo in zase šolske in pisarniške potrebščine? Naročite pri Učiteljski tiskarni! Svoji k svojim!
—t 15% popust dobe zadružniki Učiteljske tiskarne pri nakupu blaga za lastno uporabo. Izkazati se morajo z zadružnimi knjižicami.
—t Zavedna tovarišica in tovariš nabavljata potrebščine pri Učiteljski knjigarni. Svoji k svojim!
—t Ne dobite boljših knjig za ljudsko šolo kot so: Naše knjige I. Naša prva knjiga; Naše knjige II. Za vse leto; Naše knjige III. Po domačih krajih.
—t Novo šolsko leto prinaša novo delo in skrbi. Za zgodovinski in zemljepisni pouk vam nujno priporočamo, da si nabavite v knjigarni Učiteljske tiskarne sličice za zgodovinski in zemljepisni pouk. Sebi olajšate delo, šolarjem napravite pouk zanimiv. Serija 30 slik stane din 4,—.
—t Učiteljska tiskarna priporoča cenjenemu učiteljstvu brošuri: Moj razred, I. in II. del. Brošuri je spisal tovariš Miloš Ledi-nek, izdal pa Pedagoški tisk v Mariboru.
—t Otroke imate za v šole. Zanje boste potrebovali šolske potrebščine. Ne oklevajte! Pojdite v Učiteljsko knjigarno v Ljubljani ali pa v podružnico v Mariboru. Postrežem boste povsem zadovoljivo. Svoji k svojim!
—t Ročni katalog za 1939./40. je doti-skan. Kdor si ga še ni naročil, naj stori to takoj.
—t Zemljevid Ljubljane in okolice, kranjskega in škofjeloškega sreza si nabavite, da boste dosegli smoter zemljepisnega pouka. Zemljevida sta po din 180,—. Nikoli ne boste dobili boljšega učnega sredstva.
tudi prinesel. To so ugotovitve z ozirem na sedanji učni načrt za osnovne šole, ki pa seveda avtorja ne zadenejo.
Knjižica obsega 56 strani in vsebuje naslednja poglavja: surovine, žita, sladkorne rastline, vlaknate rastline, sadje, povrtnina, gozdno drevje (to poglavje obsega le dve strani, Slovenija je pa izrazito gozdna pokrajina), zdravilne rastline (še najboljše podano), krma za živno in gospodarski nauki. V zadnjem poglavju je preveč definicij.
Pri pregledovanju vsebine knjižice se ti stavi še naslednje vprašanje: Komu je knjižica prav za prav namenjena? Učitelju? Učencu? Obema?
Učitelju? Pedagoška znanost (že zopet ta teorija) in praksa pravita, da bi moral učitelj, ko daje in se daje mladini, zajemati v polnem. To se pravi, da se učitelj ne more in ne sme zadovoljiti z onim okvirjem znanja, ki ga želi posredovati otroku, z ono količino znanja, ki si ga naj prisvoji otrok, in nič več. Takega polnega zajemanja pa ta knjižica učitelju ne more nuditi, česar se je avtor gotovo tudi zavedal. Za učitelja torej ta knjižica ne zadostuje in za njega tudi ni nujna, ker imamo v teh panogah že odlična originalna slovenska dela, ki bi jih učitelj, ki poučuje na srednji in višji stopnji, moral poznati in se jih posluževati kot pomoč za šolsko delo. Znana so imena: Bele: Kafol, Humek. Turk, Rchrman, Ritig, Bevk, Spiller-Muys, Bošnjak, če hočete tudi Koprivnik itd. Res je, da si vseh del učitelj danes ne more nabaviti, imeti bi jih pa morala vsaka učiteljska knjižnica.
Po vsem tem je torej knjižica namenjena otrokom? Če je tako, potem pa pogrešamo:
1.	Ono življenjsko snovno povezanost in nujnost, ki je resnična in jo deca tudi le kot tako vidi, spozna za potrebno in jo razumeva. Strokovna razcefranost je za ljudsko> šolo preuranjena, za to stopnjo pa očitno nemogoča. Odbija tudi suhoparen in zgoščen tekst.
2.	Živahnih opisov in privlačnih prikazov posameznih življenjskih izsekov, s pomočjo katerih se bi otrok pod učiteljevim vodstvom vživljal v vse panoge prirodnih znanosti. Taki izseki v okvirju te knjižice bi n. pr. lahko
bili: Žito je zrelo, Kocka sladkorja, Pri teri-cah, Pri mizarju itd.
3. Tipičnih ilustracij in posnetkov, ki bi pokazali širši življenjski in delovni proces.
Za učitelje bi bil nujen širši priročnik iz prir-dnih znanosti, ki bi poleg prikaza sistematske snovi in njene svojstvene zgradbe z vsemi podatki pokazal tudi vso življenjsko povezanost vseh panog prirodne znanosti v gotovih izsekih n. pr. Naš kruh. Naša gozdna bogastva, Naš dom itd.1 Za učence bi pa v tem okvirju bila nujna nekaka delovna knjiga, ki bi dopolnjevala skupno ali skupinsko razredno delo, nudila vzpodbujajoče podatke in vsebovala primerne živahne opise, orise in slično.
Škoda, da se je tov. Lašič, ki je pokazal obširno strokovno razgledanost, časovno nekoliko prenaglil in ni pčakal novega učnega načrta, ki bi mu dal, upajmo, drug okvir za podobno delo. Želeli bi, da bi pri novi izdaji zgornje navedbe tudi po možnosti upošteval. V nadi, da to le ne bo učna knjiga za učence, se bodo z brošuro vendar le lahko okoristili oni učitelji, ki, ali nimajo drugih pomožnih knjig, ali pa si žele že »sfrizirane« snovi in lekcije.	L.
1 Dober priročnik je n. pr. Schreinerjeva »Fizika« in »Kemija« (1891.), deloma tudi Pengov-Ratajec »Poljudna kemija« in Flere »Prirodne sile«, le da so tudi te še enostranske.
—k »Stopetdeset preizkušenih kuhinjskih receptov«, spisala M. Ulčar, poklicna kuharica, po lastnih izkušnjah. To ni običajna zbirka receptov zbranih iz raznih časopisov in knjig, temveč so v knjižici zbrani izključno le recepti, ki jih je pisateljica sama praktično preizkusila. — Knjižico dobi za ceno din 10,—, poštnine prosto, vsak, kdor pošlje denar v naprej na poštni čekovni račun št. 14.259 ali naroči na naslov: Mizerit Deziderij, Ljubljana, Dvorakova ulica 8.
—k Tehnika in gospodarstvo, revija, ki jo izdaja Socialno ekonomski institut v Ljubljani, ima v svoji 7.-8. številki sledečo vsebino: Drago Potočnik: Investicijska delavnost v naši državi. — Ivan Bratko: Nekmetska in tuja posest v Sloveniji. — Filip Uratnik: O gospodarskih in socialnih razmerah v slovenskem šumskem gospodarstvu in lesni indu-skem gozdnem gospodarstvu in lesni industriji od 1.1927.—1937. — Revija izhaja mesečno. — Letna naročnina din 10,—. Naroča se na naslov: »Tehnika in gospodarstvo«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 22.
za je sen prihajajo!
A. & E. Skaberne
Ljubljana
IIETSII POSOJILIH V LJUBLJANI
obrestuje nove vloge po 4 do 5 %
V KNJIGARNI UČITELJSKE TISKARNE v Ljubljani in njeni podružnici v Mariboru dobite vse pisarniške potrebščine za šolo in dom; knjige za šolanje svojih otrok; učila za vse šole; knjige znanstvene in leposlovne vsebine zase, za odraslo mladino, otroke, prijatelje in znance; merila in razne merilne instrumente za šolo in praktično uporabo; papir »J a sni t« za kopiranje načrtov in skic. — V tiskarni se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča dela od najnavadnejše-ga pa vse do najbolj finega večbarvnega tiska. — V knjigoveznici se vežejo knjige, brošure in izdelujejo najfinejša in ostala knjigoveška dela.
KEMIČNA ČISTILNICA vsakovrstnih oblek Parno likanje
v
Pralnica, svetlolikalnica ŠIMENC
Kolodvorska ulica 8 Sprejemališce v Frančiškanski pasaži
Cenjenemu učiteljstvu se priporoča MANUFAKTURNA IN KONFEKCIJSKA VELETRGOVINA
ANTON MACUN • MARIBOR
ki nudi vsakemu po kakovosti najboljše, po okusu najizbranejše blago! V konfekcijskem oddelku stalno velika izbira piaščev najnovejših krojev