GLAS LETO XX. ŠT. 20 (934) / TRST, GORICA ČETRTEK, 21. MAJA 2015 NOVI CENA 1 EVRO NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Gospodarstvo V Gorici je bil redni občni zbor Zadružne banke Doberdob in Sovodnje; novi predsednik je Robert Devetta 14 sak, ki je kadarkoli odprl ta časopis, je do- mač z rubriko, ki nosi naslov Kaj sploh počnem tukaj?, vprašanjem, ki si ga Jurij Paljk že več let redno zastavlja in z njim izziva svo- je bralce. Takšna eksistencialna vprašanja, ki ved- no zahtevajo ponovno refleksijo svojega bivanja v svetu, bivanja v teritoriju, sobivanja z ljudmi, vprašanja, ki zahtevajo svež pogled in ponovni razmislek stvari, ki so bile že tisočkrat premišlje- vane, si moramo postaviti tudi kot družba: Kaj sploh počnemo tukaj? Kaj sploh počnemo mi iz Nove Gorice, mi iz stare Gorice, iz Solkana, iz Štandreža, Šempetra in drugih krajev, slabih 80 tisoč duš Furlanov, Slovencev in Italijanov in osta- lih narodov živečih na območju, ki s Svete Gore in Sabotina izgleda kot eno samo mesto z oko- lišem. Človek se v času svojega življenja premalokrat za- ve, da je življenje sámo dar – dar začenjanja – in da vsaka njegova dejavnost in nehanje že impli- cira odločitev ali vsaj privolitev. Vendar mnogo- krat živimo, kot da nismo dovolj močni, da bi to zavedanje vzeli nase. Zato se raje predamo nava- dam in inerciji, raje si rečemo, da tako pač je in drugače pač ne more biti, in sprejmemo neki po- gled na svet, na ljudi okoli nas in na naše bivanje tu in zdaj, kot da zanj nismo soodgovorni, temveč nam je bil kar objektivno dan. Tako življenje – pravi goriški filozof Carlo Michelstaedter – pa ni naše življenje, temveč živimo življenje nekoga drugega. 23. maja 1915, nekaj po deseti uri zvečer, je v oko- lici Gorice odjeknil prvi strel, ki je oznanil začetek Soške fronte in s tem vstop našega prostora v prvo svetovno vojno. Nismo se sami odločili, da je voj- na tisti dan že skoraj leto dni vihrala po celotnem kontinentu, kot se tudi nismo sami odločili, da tistega majskega večera odjekne prvi strel. Ne, odločili so se nekje v rimskih sobanah in pogajali V so se nekje v Londonu. In vendar je vojna prišlav naše kraje in naša Soča je krvavo tekla. In nam,in ne Londonu ali Rimu, je prinesla uničenje in smrt in stoletni spor in odtujenost med narodi na tem področju. Še več, tista odločitev daleč stran od nas je pripeljala do dolgih krutih in krvavih desetletij, do zastraženih mej, ki so bile pred tem popolnoma nevidne, do popolnega izbrisa judov- ske skupnosti, do praktičnega izginotja nemške skupnosti, do potujčevanja, nasilja na bazi narod- nosti in jezika, do še ene vojne, do pobojev, maščevanj in zamer. Celo Slovenci, ki so čisto ar- bitrarno leta '45 pristali na eni ali drugi strani meje, so si v nekaj desetletjih postali tujci. Razvi- jajoče in razširjajoče se večetnično mesto, z razvi- jajočim se meščanstvom, gospodarstvom in kul- turo ter z močnim ruralnim zaledjem, je v nekaj desetletjih popolnoma degradiralo, razpadlo na dva dela, dve mali provincialni mesti, ki nista ne strateški ne zanimivi za matični državi. To soboto, točno sto let po tem, ko je odjeknil tisti usodni strel, bodo spet prišli od nekod drugod preskušat naše mesto. / str. 16 Miha Kosovel www.noviglas.eu d 20. do 23. maja letos pripravlja Forum Tomizza niz kulturnih prireditev in debat v Trstu, Kopru in Umagu. Gre že za 16. med- narodna obmejna srečan- ja, ki jih prireja forum, le- tos se najbrž nastopajoči ne bodo mogli izogniti omembe osemdesetletni- ce rojstva tega istrskega pi- satelja, saj se je Fulvio To- mizza rodil leta 1935, umrl pa je l. 1999 v Trstu. V Novem glasu objavljamo intervju s pisateljem, ki sem ga z njim naredil v po- nedeljek, 29. septembra le- ta 1997, v Gorici na gospo- darskem sejmišču ob Soči. Točen datum intervjuja poznam zato, ker sem na kaseto napisal podatke, še živo pa se spominjam, da je bilo na sejmišču v Gorici tisti večer ogromno ljudi. Pisatelj Fulvio To- O mizza, nevsiljivo elegan-ten, kot smo ga poznali,je bil namreč v žiriji, ki jo je vodil takrat vzpen- jajoča se medijska zvezda Vittorio Sgarbi, šlo pa je za izbor najlepšega de- kleta območja Alpe Ja- dran. Na iskalniku Goo- gle boste našli podatek, da je sicer prva “missica” Alpe Jadran bila izvolje- na v Avstriji šele leto ka- sneje, a če boste malce pobrskali, boste zasledili tudi to, da je bila izvedba tudi leta 1997, v Gorici. S pisateljem sem se za pogovor dogovoril prej, kako, se ne spominjam več, najbrž po telefonu, spominjam pa se, da mi je naročil, naj bom vsaj uro pred dogajanjem na osrednjem odru na sejmišču. Prišel je s kravato, že takrat bi lahko rekel, da mi je deloval gosposko, danes to vem; na obrazu je imel tisti melanholični izraz, ki ga je vedno spremljal. Zdelo se mi je, da mu je nekako nerodno, da je tam. Sedla sva k mizi, nedaleč stran od glavnega odra, ljudje so se začeli zbirati, slavni likovni kritik je hodil mimo naju in vztrajno telefoniral. Na mizo je natakarica prinesla pol litra mineralne vode in pol litra belega vina in sva začela pogovor, imel sem sloviti profesionalni magnetofon znamke Marantz, tako da je bil po- snetek narejen vrhunsko. Na kaseto seveda, kot je zahteval tonski mojster na Radiu Koper, s katerim sem takrat sodeloval. / str. 8-9 Jurij Paljk Ekskluziven, še nikdar objavljen intervju s pisateljem Fulvio Tomizza (1935 -1999) ... in naša Soča je krvavo tekla Mi vsi smo Goričani Predsednik republike Sergio Mattarella bo 9. junija 2015 ob 11. uri v predsedniški palači na Kvirinalu sprejel predsednika SSO Walterja Bandlja in SKGZ Rudija Pavšiča. Srečanje je namenjeno obravnavi vprašanja o izvajanju zaščite slovenske manjšine v Italiji. Gre za nadaljevanje pogovorov, ki so se začeli ob obisku predsednika Mattarelle v Sloveniji, ki je potekalo 22. aprila letos. SSO in SKGZ junija na Kvirinalu Foto Damj@n Foto Damj@n foto dpdfoto dpd Svet okrog nas 21. maja 20152 Povejmo na glas V človeku vse večji nemir Komisiji za kulturo in šolstvo poslanske zborni- ce se je končalo glasovan- je o šolski reformi; sprejeti so bili številni amandmaji in reformu- lacije nekaterih členov, kar je pri- spevalo k znatni izboljšavi prvot- nega besedila. Vidne spremem- be zadevajo zadolžitev ravnatel- jev, zaposlitvene načrte, triletni načrt izobraževalne ponudbe, pooblastila vladi itd. Še posebej gre omeniti prvi člen, ki je bil napisan na novo in bolj na- tančno opredeljuje smotre in pe- dagoško zasnovo zakona, s po- sebnim poudarkom na avtono- miji, na sodelovanju med šolo in območjem ter na sodelovanju med različnimi šolskimi akterji. Ob zgodnjih splošnih ugotovit- vah je še posebno razveseljivo V dejstvo, da so bili sprejeti po-pravki poslanke Tamare Blažina,ki pobliže zadevajo slovenske šole; besedilo le-teh je odraz do- govora med slovensko poslanko, deželnim šolskim ravnateljem Igorjem Giacominijem in pred- sednico paritetnega odbora Kse- nijo Dobrila, kar je bilo tudi vključeno v skupni dokument, ki je bil predložen v sklopu avdi- cij. Gre v bistvu za tri popravke: prvi zadeva možnost javnih kon- vencij s slovenskim glasbenim šolstvom za poučevanje glasbe- ne vzgoje, drugi zakoliči ločen organik za slovenske šole tako za redno poučevanje kot za oboga- titev izobraževalne ponudbe. Najpomembnejši in odločilen pa je dopolnilni popravek k čle- nu 22, ki predvideva poseben ministrski odlok, s katerim bodo vsebine novega zakona prilagojene šolam s sloven- skim učnim jezikom oz. dvo- jezičnim šolam: za izvajanje zakona in dekreta se bo Mini- strstvo poslužilo deželnega ura- da za slovenske šole. Glede teh popravkov poslanke Blažine ni bilo nikakršnega po- litičnega nasprotovanja, le nekaj težav s funkcionarji raznih mi- nistrstev, začenši z zakladnim, ter nekaj problemov glede splošnih proceduralnih postop- kov, ker se je morala zaradi viso- kega števila amandmajev vsaka poslanska skupina odreči pre- cejšnjemu številu le-teh. Vsekakor bo odobreni tekst sedaj romal iz pristojne komisije v red- ni parlamentarni postopek, kjer pa ne bi smelo biti nevarnosti za katerokoli negativno spremem- bo glede norm, ki zadevajo slo- vensko šolo. Livio Semolič ahko premalokrat pomislimo, kako živi- mo v zahtevnem času, ki nas obremen- juje s številnimi težavami in stiskami. Bi- lo bi koristno in dobro za nas, ko bi se tega v večji meri zavedali in na ta način bolje urav- navali našo pot. Če se namreč obremenitev ne zavedamo, so hujše, kot če bi jim pogledali v oči in se z njimi spopadli, oziroma poskušali biti z njimi v ugodnejšem ravnotežju, če jih že ne moremo odpraviti. Toda očitno imamo pogostoma raje lepe prikaze sicer ne tako lepe resničnosti, česar se v veliki meri poslužujejo politika in tudi sredstva javnega obveščanja, ki zatrjujejo, da je vse v redu in prav. Posebno politika vse bolj spominja na vedeževalce, ki si služijo denar s prepričevanjem, da ni nobe- nih problemov, če pa so, se jih bomo rešili že jutri. Naj bo, priležejo se tudi lažne tolažbe, toda na drugi strani dejstva in podatki govori- jo, kako se na človeka današnjega časa kopiči toliko stisk in težav, da se to odraža v našem vse večjem notranjem nemiru. In to sploh ne more biti nenavadno, saj na nas pritiskajo ožji in globalni problemi, kjer posebno slednje na- lagamo v podzavest, ker smo pred njimi bolj ali manj nemočni. Tukaj je kriza in z njo brez- poselnost, tukaj je vse manjša kupna moč pre- bivalstva, kar ima za posledico zapiranje trgo- vin, lokalov in tudi večjih tvrdk, tukaj je vse manj sredstev za socialno državo, zdravstvo, šolstvo, raziskovanje, tukaj je izjemno težak položaj mlade generacije in tu je ne nazadnje občutek, da ni videti svetlega obzorja prihod- nosti, kar je obremenitev, ki še kako na vse nas deluje. In potem vse več revščine doma, ki je nočemo videti in tako se nam ponuja var- ljiva rešitev, da je najbolje zapreti se vase, skrbeti zgolj zase, kar je seveda velikanska zmota, ki še poslabša naš položaj. Zaradi vsega navedenega se nemir v človeku stopnjuje, saj nanj legajo tudi velike globalne preizkušnje, kot so prihajanje pribežnikov in vse večje medcivilizacijsko zaostrovanje na Bližnjem vzhodu, ki buta k nam v vse močnejših valo- vih in povečuje vsesplošno negotovost. In ena od posledic tega vsesplošnega nemira v člove- ku je, da postaja nestrpen na vseh ravneh ter vse težje prenaša različnosti, ki ga še do včeraj niso usodno motile. V svetovnem merilu se povečuje nestrpnost do vsakršnih manjšin, nestrpnost do drugačne vere ali tistih, ki niso verni, nestrpnost do drugačne barve kože ter do različnih odnosov med spoloma, skratka nestrpnost, ki se je zdela že presežena. Upamo si trditi, da do vsega tega prihaja, ker ni zave- danja razlogov za stisko tega časa. V nasprot- nem primeru bi se odprli drug drugemu, da bi mu bili bližje in bi s tem lažje prenašali se- danjo tesnobo. In bi vedeli, da drugi in dru- gačni niso krivi za naše težavno stanje in bi se končno odločili za večjo solidarnost, kot jo poznamo sedaj. To je vendar mogoče, zagoto- vo mogoče, sicer nas bo vse bolj zagrinjala bre- zizhodnost, ki odvzema človeku smisel, da ne verjame več v možnost srečnega sobivanja. Janez Povše L Svet slovenskih organizacij Predsednik Bandelj se je srečal s senatorko Fasiolo prejšnjih dneh se je predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj udeležil obeležitve 70. obletnice izhajanja Primorskega dnevnika, ki je potekalo v predstavniških uradih Dežele FJK v Rimu. To pa je bila tudi priložnost, da je predsednik Bandelj opravil vrsto zanimivih pogovorov s parlamentarci iz FJK. Med temi izstopa srečanje z goriško senatorko Lauro Fasiolo, s katero se je predsednik Bandelj zmenil za spoznavni obisk nekaterih V slovenskihorganizacij vGorici, ki bo predvidoma konec maja. Daljši pogovor s senatorko Fasiolovo in njenim tajnikom Adreom Mocciarom pa je bil namenjen vprašanjem goriškega teritorija in še posebno o problematikah, ki na tem področju zadeva slovensko narodno skupnost. Delovanje naših rojakov “čez lužo” (2) Prvi dve sliki clevelandskega slovenstva voje prvo javljanje iz Clevelanda sem naslovil 50 odtenkov slovenstva. Prireditvi, ki ju danes želim pobližje prikazati, brez dvoma odslika- vata dva takšna odtenka v mavrici globalnega slo- venstva. V soboto zvečer je koncert v Narodnem domu na aveniji Recher priredil zbor Zarja, ki bo kmalu praz- noval že stoletnico obstoja. Skupino sestavljajo po- tomci prišlekov iz časa izpred prve svetovne vojne ter obdobja med obema vojnama, tretja in četrta generacija naseljencev. Zbor prireja letno dva do- godka – jeseni koncert slo- venskih pesmi, spomladi pa igro. Tokrat je bila torej na vrsti igra, a šele po pravi slo- venski večerji, kjer so si obi- skovalci v kleti doma z veliko jedilnico in kuhinjo lahko privoščili govejo juho, pražen krompir in svinjske zrezke. Naslov letošnje veseloigre, prisrčnega muzikala, ki ga je napisala mlada članica skupi- ne Kathy Matas, ki je odigrala tudi glavno vlogo, je bil The Anniversary (Obletnica) . Sa- ma igra je potekala v an- gleščini, glasbeni vložki večinoma Avsenikovih pesmi (Na zdravje vsem, Takih ni nikjer ljudi, Prijatelji, ostani- mo prijatelji, Kaj ne bi bila ve- sela? ,...) pa so se izmenjevali večinoma v slovenskem in delno angleškem jeziku. Domišljeno napisana in odigrana igra je med obiskovalci sprožila salve sme- ha. Kot so ob koncu poudarili sami člani zbora, je njihova glavna motivacija, da pri petju in igranju uživajo ter se med seboj dobro razumejo, kar je bilo zelo dobro vidno. Razumljivo je, da se med mladimi slovenski jezik iz- gublja, zato so igre že pretežno angleške, na koncer- tih pa še vedno izvajajo slovenske pesmi. Zbor ima kar nekaj mladih članov, ki jih očitno slovenska identiteta precej zanima, nekateri med njimi hodijo namreč ob sobotah dopoldne tudi na tečaje slo- venščine za odrasle v župnijo pri Sv. Vidu. Med njimi je tudi dekle, ki je odlična harmonikarica, kar je do- kazala tudi v samem muzikalu in po njem. Zanimi- vo opažanje pri teh mladih pa je bilo, da so mi v po- govoru vsi povedali, da še nikoli niso bili v Sloveniji, opazil nisem niti kakšne posebne želje, da bi kdaj šli spoznat domovino prednikov. Stiki s sorodniki so se razumljivo že izgubili. O Sloveniji tudi zelo malo vedo, nihče mi tudi na primer ni vedel pove- dati, iz katere pokrajine so stari starši ali prastarši prišli. A s ponosom povedo, da so Slovenci, da še čisto malo razumejo tudi slovensko, da poslušajo polko in da je slovenska hrana najboljša. V nedeljo popoldne pa je mešani zbor Korotan pri- redil letni koncert, pri katerem so se letos spomnili bližajoče se sedemdesete obletnice Vetrinjske tragedije. Skoraj napolnjen Slovenski narodni dom na aveniji Svete Klare, ki je bila nekoč povsem slovensko naselje, je bil priča skrbno izbranemu repertoarju, ki je segel globoko v srce. Koncert se je začel z izseljensko himno Slovenija v svetu (refren pesmi pravi: Sloveni- ja, moj dom brez mej, ker nosim te s seboj, kjer rod je moj, kjer sin je tvoj, tam si Sloveni- ja). Temu je sledilo nekaj ljudskih (Planinska, Večerna, Ne zveni mi, Polževa ženitev) kot pri- spodoba normalnega življenja pred vojno in revolucijo. V tem sklopu se je zbor z Rezijansko spomnil tudi našega narodnostnega obrobja. Sledil je vrhunec koncerta z Gorenškovo in Ja- kopičevo V kočevskem rogu, Mozartovim Re- quiemom in Na bregovih Eufrata iz Verdije opere Nabucco. Vmes sta ob ozadju godalnega kvarteta mladi deklici v narodnih nošah po- ložili slovenska šopka z nageljni ob simbolično zna- menje s podobo Marije Pomagaj z Brezij na odru. Poklon pobitim je marsikomu privabil solze v oči. Z nadaljnjim izborom pesmi – Zlati časi, Rožic ne bom trgala, Pastir pa pase ovce tri, Pred mojo kajžo in Turistovska – je zborovodja Janez Sršen prikazal, da je tudi po vojni šlo življenje naprej kot pred njo. Večer se je končal v veselih tonih z Večerom na Ro- bleku in Golico. Med posameznimi deli koncerta so se z orisom takratnega dogajanja, delno v sloven- skem, delno pa angleškem jeziku, spomnili tega usodnega maja pred 70 leti. Uradnemu delu je sle- dilo še druženje z živo slovensko glasbo. Zanimiva značilnost slovenskih prireditev v ZDA je, da se kljub plesni glasbi zgodaj končujejo, ob 20. uri je bilo do- godka, ki se je pričel ob 15. uri, že konec in Narodni dom zaprt. Čeprav sta opisana dogodka priredili skupini Slo- vencev iz različnih obdobij naselitve, je potrebno vsekakor poudariti, da gre za odtenka slovenstva, ki se med seboj prepletata in ne izključujeta (ne na- zadnje sta zbora Zarja in Korotan v preteklosti na- stopila tudi že na skupnem koncertu). V soboto je bilo med obiskovalci videti tudi precej obrazov, ki so v Cleveland prišli po drugi svetovni vojni, v ne- deljo pa tudi precej predvojnih naseljencev. Dejan Valentinčič S Komisija za kulturo in šolstvo poslanske zbornice Dobra šola S srečanjem v četrtek, 14. maja, v prostorih Trgovskega doma v Gorici se je končala šti- ridnevna proslavitev 70. obletnice izida prve številke Primor- skega dnevnika. V prejšnjih dneh so namreč proslavili okrogli jubilej v Rimu, Ljubljani in Trstu. “Stanje ni tako, da bi nam omogočilo velike prireditve, vendar smo se želeli srečati s predstav- niki oblasti in nekaterih slovenskih organizacij tudi v Gorici”, je povedal predsednik založbe Prae-DZP Bojan Brezigar. Zagotovila, ki so jih v prejšnjih dneh prejeli s strani predstavnikov vlade in Dežele, “so zelo obetajoča in prepričan sem, da bomo tudi tokrat premostili težave in zagotovili redno izha- janje dnevnika, ki prinaša v naše družine ne samo novice, ampak tudi slovenski jezik”. O idejnih te- meljih dnevnika je na kratko spregovoril odgovor- ni urednik Dušan Udovič, ki ohranja zelo lepe spo- mine na Gorico. “Kljub vsem težavam smo danes časopis, ki ga bralec lahko vzame v roke in najde, kar išče”, je dejal. Nekaj besed je povedal še pred- sednik Zadruge Primorski dnevnik Jure Kufersin, nato pa so vodstvu dnevnika čestitali goriški župan Ettore Romoli, predsednik pokrajinske uprave En- rico Gherghetta in župan mestne občine Nova Go- rica Matej Arčon. Na tržaškem srečanju, ki je bilo na sedežu novinarske zbornice, pa sta Primorske- mu dnevniku čestitala predsednica FJK Debora Ser- racchiani in župan Roberto Cosolini. 70 let Primorskega dnevnika Svet in Slovenske Organizacije 21. maja 2015 3 Igor Gabrovec (SSk) zadovoljen s prvimi popravki deželne reforme krajevnih uprav Čeprav ne gre za velike in pomembne spremembe deželnega zakona 26/2014 za reformo krajevnih uprav, so popravki, ki jih je deželni svet FJK odobril v sredo, 13. maja 2015, pomemben znak, ki kaže, da tako pomembno področje potrebuje več soočenja in soglasja na teritoriju. Kot je izjavil deželni svetnik SSk Igor Gabrovec, je prvi znak ravno revidirana časovnica, ki občinskim upravam priznava več časa za usklajevanje pristojnosti in storitev ter posledično vzajemno povezovanje. Popravki k deželnemu zakonu 26/2014 so bili sprejeti v sklopu reforme Sveta krajevnih avtonomij (Consiglio delle Autonomie Localia – CAL). Med razpravo je deželni svetnik Gabrovec spet poudaril potrebe 32 občin, kjer se izvaja zakonska zaščita slovenske manjšine v FJK. Zaradi tega je podprl popravek, ki upošteva geografske in jezikovne posebnosti Kanalske doline in omogoča odstopanja od kriterijev za ustanavljanje unij občin, in poudaril, da je to pomemben precedens, ki bo pomagal tudi v prihodnjih zahtevah na Tržaškem, na Goriškem in v Benečiji. Deželni svetnik Igor Gabrovec je tudi sam uspešno predlagal popravek, ki pri ustanavljanju okrajev (Subambiti) upošteva trideset odstotno odstopanje pri številu prebivalstva, ki naj velja za povezovanje občin iz zaščitenega območja. Konkretno bi to lahko prišlo v poštev za Sovodnje in Števerjan v prihodnji goriški uniji. Uspelo mu je tudi, da se v pristojni komisiji spet obnovi razprava o vlogi okrajev, katerim bi bilo potrebno priznati več pristojnosti in avtonomije. Končna ocena deželnega svetnika SSk je, da ostaja splošno stanje glede reforme še vedno zaskrbljujoče in nezadovoljivo, vendar sprejema izziv, da vztraja s predlaganjem in zagovarjanjem vsake može politične rešitve in torej izboljšave. Reforma šolstva: ravnateljem več pristojnosti pri izbiri učnega osebja Prejšnji teden je poslanska zbornica v Rimu začela z obravnavo zakonskega osnutka o reformi šolstva, ki ga poznamo kot “Dobra šola”. Obravnavanje zakonskega osnutka še vedno spremlja zelo ostro soočanje med vlado in sindikati, napeto pa je tudi med političnimi silami. V ponedeljek so poslanci obravnavali člene 8, 9 in 10, ki zadevajo organik, pristojnosti ravnateljev in izredni načrt zaposlovanja. Največ vroče razprave je bilo okoli člena 9, ki ravnateljem med drugim omogoča neposredno izbiro učnega osebja. Člen je bil odobren z 214 glasovi za, 100 proti in 11 vzdržanimi. Obravnava zakonskega osnutka o šolski reformi se je nadaljevala v torek in sredo. Kratke Evropsko računsko sodišče je neodvisni varuh financ Evropske unije. Ustanovljeno je bilo leta 1977 in ima svoj sedež v Luxembourgu. Glavni namen Evropskega računskega sodišča je pregled nad zbiranjem in uporabo sredstev iz proračuna EU, da se izboljša finančno poslovanje. To delovanje ERS opravlja z zagotovili in svetovanjem na podlagi letnih in večletnih programov. Pri letnih programih se določijo posamezne naloge, prednostne revizije in razporeditev sredstev. Letni program se objavi, predsednik ERS pa ga predstavi Odboru za proračunski nadzor Evropskega parlamenta. Pobudo za ustanovitev resnično neodvisnega zunanjega revizorja za demokratični nadzor nad financami EU je dal leta 1973 tedanji predsednik Odbora Evropskega parlamenta za proračunski nadzor Heinrich Aigner. Ustanovitvena pogodba je bila podpisana 22. julija 1975 v Bruslju, sodišče pa je začelo delovati oktobra 1977. Z Maastrichtsko pogodbo, 1. novembra 1993, je ERS postalo polnopravna inštitucija EU. Dodatne pristojnosti je ERS pridobilo leta 1999, ko je stopila v veljavo Amsterdamska pogodba, še posebno na področju boja proti goljufijam ter možnost priziva na Sodišče Evropskih skupnosti proti drugim inštitucijam EU. Pogodba iz Nice iz leta 2003 je potrdila pravilo, da ima vsaka država članica svojega predstavnika v ERS, in podčrtala pomen sodelovanja z nacionalnimi revizijskimi organi. Z Lizbonsko pogodbo (2009) je ERS pridobilo še druge pristojnosti, saj je Evropski parlament pridobil nova proračunska pooblastila glede upravljanja in preverjanja sredstev EU, večjo odgovornost pri izvajanju proračuna imajo posamezne članice EU. Danes ima ERS 28 članov, ki so razdeljeni v pet senatov. Tem pomaga okoli 900 strokovnih in administrativnih uslužbencev iz vseh držav članic. Evropskemu računskemu sodišču od leta 2008 predseduje Vítor Manuel da Silva Caldeira iz Portugalske. Ostale člane ERS predlagajo države članice, imenuje pa jih Svet po posvetovanju z Evropskim parlamentom. Njihov mandat traja šest let in se lahko obnovi. V tem trenutku zastopa Italijo Pietro Russo, Slovenijo pa Milan Martin Cvikl. Oba delujeta v sklopu 4. senata, ki je pristojen za prihodke, raziskave in notranje politike ter inštitucije in organe Evropske unije. (vir: www. europa. eu in www. eca. europa. eu ) EU slovarček: Evropsko računsko sodišče Dan Slovencev v Italiji na svetovni razstavi Expo 2015 v Milanu Velika priložnost za vso našo skupnost dor si ogleda sve- tovno razstavo Ex- po 2015, ki so jo 1. maja slavnostno odprli v predmestju Milana, in ta- kih dogodkov morda ni vajen obiskovati, se bo po vsej verjetnosti vrnil do- mov z mešanimi občutki. Prireditev ima take raz- sežnosti, da ti kar vzame sapo: na sejmišču, ki šteje več kot milijon kvadratnih metrov površine, se pred- stavlja več kot 140 svetovnih držav oz. mednarod- nih organizacij. V šestih mesecih razstave (odprta bo do konca oktobra 2015) pričakujejo čez 20 mi- lijonov obiskovalcev iz vsega sveta. Expo 2015 poteka pod geslom Nahranimo planet: energija za življenje. Kot tak spodbuja ustvarjal- nost in iskanje skupnih rešitev na temo globalne- ga prehranjevanja. Gre za izredno izkušnjo, ko se srečujejo, soočajo in medsebojno oplajajo različni pogledi, narodi, jeziki, kulture, tradicije itd. V tem “minimundusu” vsakdo išče svoj prostor pod son- cem na pragu tretjega tisočletja ter obenem pred- stavlja in ponuja to, na kar je najbolj ponosen. Svet je velik, razlik je nešteto in z njimi krivic. Tudi na področju prehranjevanja. Kot je ob odprtju lepo poudaril papež Frančišek, je zato Expo ugodna priložnost, da se pospeši “glo- balizacija solidarnosti”. Priklical je “paradoks obil- ja”, saj kljub dolgoletnim prizadevanjem za od- pravo lakote, ki vsak dan žanje na tisoče življenj, še vedno živimo v kulturi odmetavanja. Expo naj bo “priložnost za spremembo mišljenja”, da bi se zavedeli, kako tudi naša vsakdanja dejanja vpli- vajo na življenje ljudi, ki trpijo lakoto. To je pot: naj bo hrana za vse! I feel Slovenia Kot znano, je v Milanu prisotna tudi matična do- movina, in sicer s sloganom Čutim Slovenijo. Ze- lena. Aktivna. Zdrava. S svojim lesenim in stekle- nim paviljonom piramidalne oblike, ki na geo- metrijsko razgibani površini arhitektonsko odraža reliefno razgibanost krajine, ter z različnimi sim- boli ponazarja naravne lepote Slovenije od Alp do podzemnih jam, prijazno okolje, zdravo hrano, umetniške in tehnološke dosežke. Predstavlja sol, čebele, termalne in mineralne vode, dejaven življenjski slog ter zelene tehnologije, naravne vi- re, ki so ključ za trajnostni razvoj in kakovost življenja. O Sloveniji pripovedujejo Groharjeva upodobitev Postojnske jame, nekaj umetniških izdelkov Oskarja Kogoja, Pavčkovi stihi o soli, vi- sokotehnološko ultralahko električno letalo pod- jetja Pipistrel, smuči Elan, pa tudi kulinarične do- brote 24 slovenskih gastronomskij dežel. V slovenskem paviljonu, ki se nahaja blizu sre- dišča razstave in ga vsak dan obišče nad štiri tisoč ljudi, se s predstavitvami izmenjujejo slovenske pokrajine. V drugi polovici maja se kot druga od 10 regij predstavlja Severnoprimorska regija. V po- vezavi z obalno-kraško regijo pa je bil v petek, 15. maja, dan slovenske narodne skupnosti v Italiji. Ta se je - v organizaciji Slovenskega deželnega go- spodarskega združenja, Kmečke zveze, SKGZ in SSO - predstavila s kraško enogastronomsko po- nudbo, ki se je prepletala s kulturnimi dogodki. Paviljon je že v dopoldan- skih urah obiskal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc. Navzoče je nagovoril in s ponosom izrazil zadovol- jstvo, da se je na svetovni razstavi predstavila tudi slo- venska skupnost v Italiji. Kot piše v sporočilu za jav- nost iz urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, je minister poudaril, da v tem trenutku pomembnost po- vezave matične države Slo- venije in zamejstva iz- pričuje aktivna predstavitev zamejskega življenja skozi Okuse Krasa, ki govori o po- membnosti tipičnih proiz- vodov in kulinarike terito- rija za vrednotenje tradicije in večanja prepoznavnosti čezmejnega Krasa. S tem se ohranja slovenska identite- ta skozi kulinariko in ti- pične proizvode naše slo- venske zemlje. Pri tem igra nenadomestljivo vlogo SDGZ, saj je povezovanje gospodarstva v čezmejnem prostoru - na enoga- stronomskem področju - ključna dejavnost povezo- vanja gospodarstev obeh držav, je še dejal minister Žmavc, ki so ga pri ogledu med drugimi spremljali ve- leposlanik Republike Slo- venije v Rimu Iztok Mi- rošič, generalna konzulka RS v Trstu Ingrid Sergaš, konzulka Eliška Kersnič Žmavc, podpredsednik deželnega sveta FJK Igor Gabrovec in drugi. Zraven je seveda bila generalna ko- misarka Sekcije RS za Expo Jerneja Lampret. Predstavitev kraških vin- skih in kulinaričnih odličnosti ter pobude Okusi Krasa so pripravili v SDGZ-ju v sodelovanju s Kmečko zvezo in agen- cijo Spirit. Obiskovalcem so predstavili kraško enogastronomsko ponudbo s kuharskim dogod- kom in vodeno degustacijo. Na Expoju so želeli prikazati svoj teritorij in svoje pridelke, je za dežel- ni tv-dnevnik dejal predsednik SDGZ Niko Tence: “To je naša filozofija, ki je obenem tudi filo- zofija Expoja”. Program je bil deloma prilagojen, saj so se avtobusi iz Tržaške, Goriške in Benečije, za katere sta poskrbeli krovni organizaciji SSO in SKGZ v sodelovanju s različnimi zvezami in društvi, zaradi prometne nesreče na avto- cesti pripeljali v Milan z nekajurno zamudo. Popoldne je bilo vzdušje pred slovenskim paviljonom zelo živahno in razposajeno. V slovenščini, italijanščini in angleščini je ku- harske šove, pa tudi kulturne točke povezo- val Evgen Ban. Nastopila je Slovenska tržaška folklorna skupina Stu ledi, velik uspeh je z akrobatskimi točkami poželo društvo Che- erdance Millenium, ki se več kot deset let uspešno uveljavlja na mednarodnih nasto- pih, proti večeru pa z odličnim pevskim na- stopom še Dekliška vokalna skupina Bodeča Neža, ki je bila prejšnji konec tedna na krajši turneji po Severni Italiji. Večer je sklenil beneški band BK evolution. Novi deželni predsednik Sveta slovenskih organi- zacij Walter Bandelj, ki je imel za sabo zelo inten- ziven teden, poln pomembnih srečanj in pogo- vorov, je o dnevu slovenske skupnosti na Expoju dejal, da je bil uspešen. “Slovenija nam je dala čast, da so se tam predstavile naše zamejske orga- nizacije”. Pomembno je, “da so po zaslugi SDGZ- ja in Kmečke zveze tam lahko predstavili naše pri- delke”, pa tudi to, da smo lahko prikazali dosežke nekaterih naših kulturnih ustanov. “To je bila ve- lika priložnost za našo narodno skupnost”. Za or- ganizacijo in izpeljavo izleta na milansko razstavo, ki se ga je v režiji SSO-ja udeležilo lepo število Go- ričanov in Tržačanov, se je Bandelj zahvalil uslužbencem in poudaril, kako je pomembno združevati ljudi na našem ozemlju. “V prihodnje se bomo povezali še z Benečani”. To je bila prva taka pobuda, “sledile ji bodo še druge. Prepričan sem, da bodo uspešne za naše delovanje”. DD (več fotografij na www. noviglas. eu) K DVS Bodeča Neža v slovenskem paviljonu Cheerdance Millenium pred paviljonom Kuharski šov Kristjani in družba21. maja 20154 Škof Turnšek predaval v Kopru Kristjani imamo v sebi moč, razpnimo jadra! stajenje daje kri- stjanu izredno notranjo moč. To je v nas. To mi smo. Zato mora- mo le razpeti jadra”, je povedal upokojeni mariborski nadškof Marjan Turnšek. “Cerkev je dremajoči velikan. Prebudimo jo”, je poudaril. Galerija v koprskem frančiškanskem sa- mostanu pri sv. Ani je bila premajhna za vse, ki so prišli po- slušat nadškofa, ki je zaradi finančnega škandala moral od- stopiti z mesta ordi- narija pred skoraj na- tančno dvema letoma. Nadškof je govoril predvsem o verskih vprašanjih. Pojasnil je poglede na versko prakso katoliških karizma- tičnih gibanj. Poslušalci, med ka- terimi je bilo veliko udeležencev duhovnega seminarja hrvaškega frančiškana Iva Pavića, so nadškofu pozorno prisluhnili. Turnšek je povedal, da molitvene prakse v obliki polaganja rok in počivanja v duhu niso nič poseb- “V nega in jih Cerkev pozna že od svojih začetkov. Svetoval pa je previdnost, saj si to lahko kdo na- pačno razlaga. Omenil je tudi, da človek z velikansko željo po počivanju v duhu do podobnega stanja zamaknjenosti, ki pa to v resnici ni, pride tudi z avtosuge- stijo. Kot eksorcist, izganjalec hudiča, je nadškof povedal, da ljudje ve- likokrat hudiča vidimo, kjer ga sploh ni: “Hudič je veliko bolj pretkan kot mi”. Eksorcisti imajo dandanes raz- meroma veliko dela, ki pa bi ga večinoma lahko opravili tudi du- hovniki sami. Mariborski ek- sorcist letno po- maga kakim 150 ali 200 ljudem, med njimi pa je samo kakih pet primerov prave obsedenosti s hudim duhom. Turnšek je na vprašanje o upa- danju števila du- hovnikov rekel, da v resnici število na svetu na- rašča in da gre samo za evropski pogled. “Bistvene stvari za Cer- kev se dogajajo v vsakdanjem življenju, med laiki v njihovem okolju. Tam je fronta. Duhovniki smo v tem pogledu le servis lai- kov”, je rekel. Odgovoril je tudi na vprašanje, ali bi danes kot mariborski nadškof naredil kaj drugače, kot je v času svojega mandata. Turnšek je povedal, da danes ve- liko več ve o ekonomiji kot tedaj. “Dve ali tri stvari bi naredil dru- gače, mogoče bi tudi česa ne podpisal. A stvari so bile v mojem času že postavljene in smo pro- blem le reševali”, je poudaril Turnšek. Zatrdil je, da dve veliki slovenski banki nista hoteli rešit- ve. Obnašali sta se neposlovno in neracionalno in delali v svojo škodo ter tako potopili finančni holding mariborske nadškofije, je ocenil Turnšek. Tino Mamić ektorju Papeškega hrvaškega zavo- da sv. Hieronima v Rimu dr. Juretu Bogdanu gre glavna zasluga, da je izšla knjiga o Nikoli Moscatellu, edinstven spomenik odpora in obrambe slovenske in hrvaške duhovščine pred fašistično strahovlado na Primorskem in v Istri. Zgo- dovino, ki nas je tako kruto zaznamovala, je treba čuvati. Knjiga seznanja našo in pri- hodnje generacije z bojem in poslanstvom duhovnika in velikega diplomata, domol- juba. To misel je izrazil msgr. Bogdan, ko sem ga obiskal, da bi poizvedel za knjigo. Dr. Bogdan jebil nadvse uspešni postula- tor za proglasitev Miroslava Bulešića k blaženim, čigar mučeništvo je tesno po- vezano z življenjsko zgodbo Jakoba Uk- marja. Ukmar se je rešil pred umorom, ker so zločinci menili, da je že mrtev v mlaki krvi. Dr. Bogdan nadaljuje s poslanstvom, da bi bil Bulešić proglašen za svetnika. Knjiga opisuje pogumno nastopanje zoper stališča italijanske hierarhije vatikanske kurije. Contra spem, a vendar sta vztraj- nost in pogum veliko pripomogli k pre- prečitvi hujšega in lajšanju režimskega te- rorja. Dr. Nikola Moscatello je že v dvajsetih le- tih prejšnjega stoletja jugoslovanski pre- mier Pašić imenoval za svétnika na jugo- slovanskem veleposlaništvu pri Svetem Sedežu v Rimu. S kraljem Aleksandrom je premier pokazal veliko zaupanje v hrvaškega katoliškega duhovnika v večin- sko srbsko-pravoslavni državi. Dejstvo, da je ostal v službi tudi pri Stojadinoviću in kasneje, po izgonu veleposlanika, odprav- nik poslov kraljeve vlade v Londonu in celo pod Titom, potrjuje veličino diplo- mata v službi domovine. Knjiga je avto- biografija, ki jo je napisal na spodbudo in pritisk rojaka Fabijana Veraje. Slednji je pred smrtjo opremil Moscatellove spomi- ne z dokumenti iz njegovega arhiva. Ve- raja je bil veliko let podtajnik na Kongre- gaciji za zadeve svetnikov. Njemu gre glav- na zasluga, da je bil Miroslav Bulešić prištet k blaženim. Odporu nekate- rih navkljub. Njegova Positio je bo- gat dokument naše primorske zgo- dovine in nadvse zanimivo branje. Sam Moscatello svoje Uspomene po- sveča dinamičnemu opisu svojega poslanstva v treh zadevah. Ohran- janju, lastninjenju in zagotovitvi hrvaškega vodenja papeškega zavo- da, delu za dosego konkordata med Svetim sedežem in kraljevino Jugo- slavijo ter poslanstvu med drugo svetovno vojno. Uvod pa je po- svečen žalosti ob italijanski zasedbi Dalmacije po prvi svetovni vojni in naknadnemu nasilju nad ljudstvom in hrvaško ter slovensko duhovščino iz itali- janske svetne in posvetne strani. Doslej sem ob pogledu na cerkvi sv. Roka in sv. Hieronima ob Tiberi na Ripetti, za Aro Pacis, menil da je veličasten zavod sad Pavelićeve politike. Gre za lepo stavbo, ki povezuje tudi cerkvi. Kje pa! Moscatellu samemu je uspel podvig v nemogočih po- gojih, saj je bil fašizem v zenitu, dalma- tinski Italijani pa so stregli po lastništvu! Zasedli so tudi stavbo. Omenja ključno vlogo tržaškega Slo- venca Otokarja Ryba- ra, takratnega po- močnika jugoslovan- skega ministra za zu- nanje zadeve, ki je postavil vprašanje za- voda že v reško zadevo. Šlo je še za staro stavbo, saj sega bratovščina več kot pet sto- letij v preteklost. Važno pa je bilo tudi ohraniti rektorsko mesto v hrvaških ro- kah. S Stojadinovićem je sklenil podpis kon- kordata, za katerega si je bil pred Marsejem prizadeval že kralj Aleksander, s katerim je imel Moscatello zelo dobre odnose. Na- to ni bil ratificiran zaradi odpora srbske pravoslavne cerkve. Na tisoče rojakov pa je Moscatello kot od- pravnik poslov rešil med drugo svetovno vojno in fašističnih in nacističnih klešč, z gmotno pomočjo, s posegi v Vatikanu za dobavo hrane in izboljšanje obupnih po- gojev po italijanskih taboriščih. Zanimivo, da v pripovedovanju ne daje presežnega pomena svojemu delu. Njegovo življenje je viselo na nitki, a tega ne poudarja. Bil je med vojno v fašistični Italiji in nato pod nemško zasedbo diplomat jugoslo- vanske vlade v Londonu! V obdobju kvi- zliške Paveličeve vlade na Hrvaškem. Člo- vek bi se potuhnil, kje pa. Naravnost pre- tresljiva so njegova pisma in nastopi v zve- zi z ubijanjem in okupatorskim terorjem, genocidnimi italijanskimi taborišči. Odločno spodbija formalne odgovore, vztraja pri Pacelliju, Montiniju in drugih, pri samem Rattiju, Piju IX., katerega nima v velikih čislih. Poznejša papeža kažeta večji posluh in pozornost in se odzivata na posege in obiske. Poleg tega, da v svojih poročilih dokumentirano piše o grozodejstvih, si celo upa Vatikanu očitati izjave kardinalov. Milanski kardinal Schuster je izrazil sočustvo- vanje ob umoru namestnika federala v Splitu, v pismu Montiniju Moscatello piše, da se ni usmilil tisočev ne- dolžnih aretiranih in interni- ranih v Italiji, ki umirajo od gladu in jih nosijo vsak dan na pokopališča. Saj je končno federale vedel, da se izposta- vlja nevarnosti v osvojeval- nem podvigu, kakršna je za- sedba slovanske Dalmacije. Ko spodbija Montinijeva optimistična poročila, ki jih je slednji prejel od italijanskih škofov iz škofij, kjer so bila italijanska taborišča za tisoče Slovencev in Hrvatov, ki so umirali od glada, je naravnost predrzen v odkri- tosti. Dejstvo, da je imel Moscatello lahek dostop do papežev tudi po vojni, kaže, da sta končno cenila njegovo delovanje. Sko- ro mimogrede omenja znatno pomoč Ju- dom v hudi stiski. Spomnimo, da je bil njegov uradnik Ciril Kotnik. V delu navaja prizadevanja za njegovo osvoboditev iz nacističnih klešč. Iz spominov izhaja tudi veliko spoštovanje do škofov Sedeja, Bartolomasija, Fogarja, Jegliča. Omenja velikega papeža Benedik- ta XV., ki se je pred smrtjo z ostro obsodbo odzval na prvo tlačenje slovenskega in hrvaškega ljudstva na zasedenih ozemljih. In to na poziv škofa Bartolomasija. Opi- suje deportacijo bolnega škofa Mahniča in poudarja, da je italijanski duhovnik, ki ga je z nakano prepričal, da se vkrca na vojno ladjo, postal škof. Seveda piše tudi o Ščeku in Milanoviću. Globlje tako lahko spoznamo Nikolo Mo- sacatella, čigar arhiv pa hrani gotovo še veliko zanimivosti v zvezi z nami. Njegovo ime je navedeno v vseh pomembnejših zgodovinskih knjigah dogajanja pod fašiz- mom in med vojno od Pelikanove o taj- nem delovanju primorske duhovščine pod fašizmom do življenjepisov narodnja- kov, od Simčičevega Ukmarja do Kralja ali Tavčarjevega Ščeka. Arhiv bi nam verjetno še veliko postregel, saj je Moscatello tesno sodeloval tudi z Besednjakom in drugimi, reklo bi se, da je bil celo konica tajnega in diplomatskega delovanja v Rimu. Saj Pe- likan objavlja v svoji knjigi pismo Stanka Vuka Besednjaku, v katerem mu živahno opisuje obisk v Rimu pri Moscatellu in njegove nasvete za uspešnejše nastope v Vatikanu in Italiji. Bodite suvereni (ta manko je še prisoten), ne naslanjajte se na msgr. Fogarja, ki je očrnjen pri kuriji in oblasteh, ali zgolj na pritožbe vaše du- hovščine, ki jo imajo za uporniško. (Fabijan Veraja: Nikola Moscatello savjet- nik jugoslovanskog poslanstva pri Svetoj stolici. Papinski hrvatski zavod svetog Je- ronima, Rim 2014) MO R Izšla je knjiga o duhovniku, domoljubu in politiku Veliki Dalmatinec Nikola Moscatello Otroci druge izmed treh skupin letošnjih prvoobhajancev s pastoralnega področja Soča-Vipava so prvič prejeli kruh življenja v cerkvi sv. Andreja v Štandrežu v nedeljo, 10. maja 2015. K oltarju so tokrat pristopili Agatha, Cristian, Davide, Gaia, Greta, Makrina, Martina in Mikael. Na prejem zakramenta so se pripravljali vse od prvega razreda dalje, njihova katehistinja je bila ga. Milenka. Evharistično slavje, ki ga je vodil dekan Karel Bolčina, je popestrilo petje cerkvenega otroškega zbora pod vodstvom Lucrezie Bogaro in Tiziane Zavadlav. V župnijah pastoralnega področja Soča-Vipava (ki zajema Štandrež pri Gorici in vasi v sovodenjski občini) je v prejšnjih treh tednih prvič stopilo “k angelski mizi” in prejelo prvo sveto obhajilo kar 26 otrok. Prva skupina je dočakala ta veliki praznik v cerkvi sv. Nikolaja v Gabrjah v nedeljo, 3. maja. Zakrament so iz rok dekana Karla Bolčine prejeli Andrej, Beatrice, Daniel, Eva, Gabriel, Karen, Kevin, Martina, Nikol, Peter, Sara in Sofia, na ta pomembni korak pa sta jih pripravili katehistinji Lucija Ciglič in Mojca Terčič. Vodstvo družinske pastorale vabi v soboto, 23. maja, ob 16. uri v svetišče Rosa Mistica v Krminu na sklepno srečanje pastoralnga leta, ki je potekalo pod naslovom “Družina, poljska bolnišnica”. Po izkušnji dekanijskih srečanj, na katerih so udeleženci dali svoj prispevek za sinodo o družini, bo tokratno srečanje v prvem delu posvečeno poslušanju in razumevanju trpljenja, ki označuje številne zakonce, v pričakovanju tudi na napotke, ki bodo izšli s sinode; v drugem delu popoldneva pa bo čas za skupno molitev. Srečanje, ki se bo končalo s prijetnim druženjem (vsakdo naj prinese kaj s sabo!), bosta vodila p. Silvano Moro s Stare Gore in ga. Pia Meneguzzo. Zadnje srečanje družinske pastorale goriške nadškofije Prvo sv. obhajilo v Gabrjah Prvo sv. obhajilo v Štandrežu Kristjani in družba 21. maja 2015 5 Ob 25-letnici organizirane oblike delovanja Karitas v Sloveniji Prvi iz niza dogodkov je bilo romanje na Brezje aritas s prvim majem začenja niz dogodkov ob 25-letnici organizi- rane oblike delovanja Karitas v Sloveniji. Obletnico je prva zaznamovala Slovenska kari- tas, in sicer z nedeljskim ro- manjem k Mariji Pomagaj na Brezje. Slovensko karitas je Sloven- ska škofovska konferenca pod vodstvom in na pobudo tedanjega nadškofa Alojzija Šuštarja ustanovila 1. maja 1990. V mesecih po tem so bile ustanovljene še tri škofij- ske karitas, in sicer v Ljublja- ni, Mariboru in Kopru, ter številne župnijske karitas. Danes v mreži karitas deluje 459 organizacij, v katerih 10.000 prostovoljcev vsako leto opravi več kot pol mili- jona prostovoljnih ur za ljudi v stiski. Obletnico je prva zaznamo- vala Slovenska karitas, in si- cer z nedeljskim romanjem k Mariji Pomagaj na Brezje. Slovesno mašo je vodil lju- bljanski nadškof in metropo- lit Stanislav Zore, ki je pou- daril, da so ljudje v stiski ved- no v ospredju delovanja Ka- ritas. Vsem sodelavcem in K drugim dobrotnikom se je zahvalil za nesebično pomoč. Karitas je najbolj prepoznav- na po razdeljevanju material- ne pomoči, saj je v zadnjih desetih letih razdelila več kot 25 milijonov kilogramov hrane. Skupna vrednost pro- gramov pomoči v hrani, hi- gienskih pripomočkih, kurja- vi, plačilu položnic in ob na- ravnih nesrečah pa je v zad- njih desetih letih presegla 49 milijonov evrov. V prvih le- tih delovanja je pomoč Kari- tas dosegla nekaj tisoč družin, v zadnjih letih pa za- jame več kot 20.000 družin oziroma vsako leto več kot 100.000 socialno ogroženih oseb. Svoje poslanstvo ta dobrodel- na organizacija gradi tudi na zahtevnejši strokovni in so- cialnovarstveni pomoči lju- dem z roba. V programe, ki vključujejo nastanitev in ce- lovito oskrbo, je sedaj vključenih preko 200 oseb, za katere skrbi nad 40 sode- lavcev in strokovnjakov. Iz enega materinskega doma jih je v minulih letih nastalo šest, iz ene terapevtske skup- nosti za odvisnike jih je na- stalo osem. Iz potreb ljudi z roba so nastali programi za pomoč brezdomcem, prva ambulanta, dnevni centri in zavetišče, skupnosti za alko- holike in programi za oskrbo žrtev trgovine z ljudmi. Pomoč Karitas se je po nekaj letih delovanja začela usmer- jati tudi v tujino. Najprej je sledila beguncem na Balkan, v zadnjih devetih letih pa je Slovenska karitas v Afriki podprla tudi gradnjo ali ob- novo petih šol in vrtca, treh zdravstvenih centrov in dveh porodnišnic ter treh centrov za podhranjene otroke. Vse našteto dnevno lajša življenje 200.000 ljudem v Afriki, med katerimi je več kot polovica otrok. Vrednost projektov razvojne in huma- nitarne pomoči v Afriki, Aziji in na Balkanu je v zadnjih 10 letih presegla pet milijonov evrov. V prihodnjih mesecih bodo obletnice ustanovitev praz- novale tudi škofijske in mno- ge župnijske karitas. Ob tej priložnosti so izšle tudi po- sebne priložnostne znamke z geslom jubilejnega leta 25 let Karitas v službi človekova do- stojanstva. Vrh praznovanja pa bo konec novembra, ko bo Teden Karitas s tradicional- nim 25. dobrodelnim kon- certom Klic dobrote. Pahor in Zore storila dva majhna koraka za narodno pomiritev in spravo Predsednik Borut Pahor je v četrtek, 14. maja, ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne položil venec k Lipi sprave na ljubljanskih Žalah, ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore pa je ob tem opravil molitev za žrtve vojne in povojnega nasilja. Kot je poudaril Pahor, sta storila dva majhna koraka za velik skupen cilj, in sicer za narodno pomiritev in spravo. “Pomiritev in sprava sta najprej globoko intimna občutka, v to intimo pa se nihče, še najmanj država, nima pravice spuščati. V kolikor pa je del kolektivne zavesti, ima država odgovornost, da ustvarja pogoje in ozračje za medčloveško sožitje”, je izpostavil predsednik. Slovenci imamo, kot je izpostavil, eno državo, vsi pa si zaslužimo tudi eno domovino, dveh namreč ne moremo imeti. “Prizadevati si moramo za vse tisto, kar nam je skupnega, in spoštovati tisto, v čemer smo si različni”, je dodal. Predsednik republike je še povedal, da preteklosti ne moremo spreminjati, lahko pa spreminjamo prihodnost. “Naj nam bo za prihodnost navdih vse tisto iz naše slavne preteklosti, kar nas je plemenitilo, za prihodnost pa naj nam bo opomin vse tisto iz tragične preteklosti, kar nam je jemalo dostojanstvo”, je zaključil. Zore je menil, da je nastopil čas, ko se bomo morali Slovenci zavestno odločiti za dvoje: “Za sožitje v našem narodu se bomo morali naučiti spoštovati vsakega človeka”, je pojasnil. Vse preveč se namreč po njegovem prepričanju dogaja, da z etiketami označujemo ljudi in jim jemljemo dostojanstvo. “Dokler se ne bomo naučili spoštovati drug drugega, bomo težko stopili na skupno pot”, je poudaril. Neizogibno pa nas čaka tudi priznanje resnice. Preteklosti ne moremo spreminjati, moramo jo priznati in sprejeti takšno, kakršna je bila, je poudaril Zore. Verjame, da bi bila zgodovina našega naroda drugačna, če v tako težkem in tragičnem času ne bi bilo revolucije. Priznanje resnice bo zato po mnenju Zoreta celotno dogajanje postavilo v pravo luč in pravo okolje. Ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne Goriška21. maja 20156 Nagrada “Bonta' 2015” Goriška sekcija UNCI-ja (Unione Nazionale Cavalieri d’italia) praznuje letos svojo 20. obletnico plodnega delovanja. Pri združenju so od vsega začetka zelo pozorni pri širjenju zdravega duha solidarnosti, medsebojnega spoštovanja in nudenja pomoči ogroženim kategorijam ljudi. Vsako leto UNCI iz Gorice poklanja posebno priznanje posameznikom, društvom, ki se izkažejo za širokoročne prostovoljce v prid skupnosti, kjer živijo, in so nesebična opora ljudem, ki potrebujejo. Ožji odbor je za letošnjo nagrado ocenil hvalevredno delovanje posameznikov iz Občin: Moraro, Medeja, Števerjan, Ronke in Fara ob Soči. Za Občino Števerjan so prejeli nagrado “Bonta' 2015” koledniki, mladi fantje, ki na dan sv. Treh kraljev obiščejo briške domove in z nabranim izkupičkom pomagajo raznim potrebnim ustanovam. Nagradil jih je predsednik UNCI-ja, častnik Roberto Selva, ob prisotnosti častnega predsednika, častnika Micheleja Totara. Nagrado so Števerjanci prejeli v nedeljo, 17. maja, v sejni dvorani Občine Moraro. Zgodovinski festival eStoria posvečen mladim Zgodovinski festival eStoria, brez dvoma ena najbolj zanimivih, pomembnih in uspešnih prireditev, ki jih občanom in gostom od vsepovsod ponuja Gorica, bo letos potekal od 21. do 24. maja 2015 v mestnem središču. V Ljudskem vrtu na Verdijevem korzu in na drugih prizoriščih se bo v enajsti izvedbi festivala zvrstilo okrog sto dogodkov, ki jih bo oblikovalo približno 150 izobražencev, filozofov, zgodovinarjev, sociologov, časnikarjev, književnikov itd. z vsega sveta. Na sporedu so tudi spremljevalne pobude, kot npr. projekcije filmov, delavnice, razstave in ekskurzije (zlasti po krajih prve svetovne vojne). Tokratna prireditev je posvečena mladim. Eden najbolj pričakovanih protagonistov letošnjega festivala je gotovo svetovno znani sociolog Zygmunt Bauman, ki bo imel “lectio magistralis” v Verdijevem gledališču v petek, 22. maja, po uradnem odprtju festivala (ob 18. uri). Dan kasneje bo zlasti višješolsko mladino v istem gledališču ob 10.30 nagovoril o pomenu znanja pisatelj Roberto Saviano, letošnji dobitnik nagrade Friuladria. Srečanje za širšo javnost bo istega dne v Herodotovem šotoru v Ljudskem vrtu ob 17.30, ko mu bodo tudi podelili omenjeno nagrado. Kot vedno se bodo tudi letos zgodovinske teme prepletale z aktualnimi, s proslavljanjem obletnic (letos npr. bitka pri Waterlooju, dunajski kongres, konec druge svetovne vojne, podpis Osimskih sporazumov, 750-letnica Dantejevega rojstva, stoletnica genocida Armencev, 150-letnica Lincolnovega umora, 100-letnica vstopa Italije v prvo svetovno vojno itd.). Med drugimi vidnejšimi italijanskimi gosti bodo Paolo Mieli, Sergio Romano, Paolo Crepet, Mimmo Franzinelli, Aldo Cazzullo idr. David Bandelj bo v petek, 22.5., ob 21. uri sodeloval na srečanju o poeziji na italijanskem severovzhodu, v soboto, 23.5., med 15.30 in 17. uro pa v šotoru mladih pri okrogli mizi o skavtizmu. Podrobnejše informacije na portalu www. estoria. it. Dan odprtih vrat na Centru Emil Komel V tem tednu gostujejo učitelji SCGV Emil Komel z glasbeno pravljico Pod medvedovim dežnikom v vseh vrtcih in osnovnih šolah goriškega didaktičnega ravnateljstva s slovenskim učnim jezikom od Bračana preko Števerjana in Gorice do Štandreža. Otrokom od bliže prikažejo različne instrumente: klavir, violino, harmoniko, harfo, kitaro, flavto, klarinet idr. Po dodatne informacije pa lahko otroci pridejo skupaj s svojimi starši v soboto, 23. maja, na sam sedež glasbene šole Emil Komel v Gorici, kjer bodo od 10. do 12. ure na razpolago učitelji. SD Sončnica vabi na izlet v Apulijo Od 20. do 24. avgusta bo Skupnost družin Sončnica priredila avtobusni izlet v deželo Apulijo v južni Italiji. Izletniki si bodo ogledali Loreto, narodni park Gargano, San Giovanni Rotondo, Castel del Monte, Altamuro, Matero, Alberobello, Polignano a Mare, Ostuni, Lecce in še marsikaj. Cena potovanja 380,00 evrov / osebo. Javite se lahko Ani Saksida (328 9181685) ali Katerini Ferletič (tel. 0481 536807) najkasneje do 15.06.2015. Vpis je veljaven le z akontacijo 100,00 EUR/osebo. Smrt goriškega rojaka V Ljubljani je 17. maja 2015 preminil goriški rojak Ivan (Vane) Bregant iz znane goriške družine Bregantovih. Pokojnikovim bratom Marjanu, Mitju in Marku naše iskreno sožalje. Iz beležke goriškega nadškofa Redaellija Goriški nadškof msgr. Carlo Redaelli bo v soboto, 23. maja, ob 17. uri na binkoštnem bdenju z mladimi in s cerkvenimi gibanji v Gradišču. V nedeljo, 24.5. , bo ob 11. uri v goriški stolnici podelil zakrament sv. birme mladim in odraslim; ob 15.30 bo na Debeli griži ob 100. obletnici prve vojne. V sredo, 27.5. , bo v župniji San Nicolo' v Tržiču na srečanju z župnijskimi pastoralnimi sveti. V četrtek, 28.5. , se bo ob 18. uri v Kulturnem centru Bratuž pogovarjal z Gorazdom Kocijančičem. V nedeljo, 31.5. , bo ob 16. uri na medškofijskem romanju na Sveti Gori. Kratke osebno sintezo slo- venskega skavtskega gibanja na Goriškem je na “srečanju pod lipami” v četrtek, 7. maja, v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici prika- zal Mauro Leban (Močni bo- ber) , ki sicer ne spada v prvo skupino goriških skavtov (obljubil je leta 1972), je pa gotovo voditelj “z najdaljšo kilometrino”. Svoje raz- mišljanje je začel z nekaj po- datki in tako nadaljeval “zgodbo”, ki sta jo pred njim začela Ivo Jevnikar in Niko Klanjšček. Organizacija se je začela iz Gorice kmalu raz- vijati in širiti proti Štan- drežu, Doberdobu, Sovod- njam, Rupi, Peči, Podgori, Števerjanu, Jamljam, Plešivemu in Štmavru, počasi so nastajale tudi samostojne skupi- ne. Do leta 1982 je organizacija številčno rastla, tako da je dosegla okrog 250 vpisanih članov; prišlo je tudi do raznih nihanj, saj je bilo npr. na taboru leta 1977 prisotnih samo 28 članov. Število je doseglo višek leta 1982, “kar se je ujemalo s prihodom g. Marijana Mar- kežiča, ki je medtem prišel in začel poučevati na srednji šoli”. Poleti 1981 in 1982 so taborili dvakrat zaporedoma v Logu pod Mangartom, ker niso našli druge- ga primernega kraja, ki bi sprejel tako veliko število udeležencev: bilo jih je namreč 150. Od leta 1983 dalje se je število začelo nižati, zreduciralo se je na okrog 150 aktivnih članov in več let ostajalo v bistvu nespremenjeno; v zadnjih letih jih je približno 100. Pomemben (tudi oseben) mejnik vidi Leban v letu 1976: ta- krat sta Bernard in Mirko Špaca- pan, ki nista mogla ostati ves čas na taboru, “izročila piščalko” nje- mu in pokojnemu prijatelju Iva- nu Sirku ter jima tako zaupala vodstvo. V tem letu se je goriška organizacija združila s tržaško. Prvi jamboree - ob 25. obletnici tržaških skavtov - je bil v Pinedu in odtlej so začeli razmišljati o po- stopnem združevanju. Do leta 1976 so bili skavti “sicer zelo za- vedni”, niso pa imeli po Lebano- vem mnenju “primernega poz- nanja ne metodologije ne struk- ture. Skoraj rutinsko smo pona- vljali dejavnosti, ki smo se jih naučili od voditeljev pred nami, P nismo se preveč poglabljali v to, kar smo delali”. Volčiči so npr. bili “majhni izvidniki”, roverjev sploh ni bilo. Taborili so vsi sku- paj, ne glede na starost članov, včasih pa jih je bilo toliko, da vo- ditelji vseh skoraj niso niti pozna- li. Združitev s Tržačani je privedla do tega, da so počasi iskali skupne točke, poenotili metodologijo in pravilnike. Ta faza je trajala precej časa. Prva skupna pravila so bila napisala 15.12.1976 (“ena stran z desetimi točkami”), prvi pravil- nik, “ki pa je malo bolj zaokrožil celotno vzgojo”, je bil podpisan 14.12.1986. “Združevanje je traja- lo celih deset let”. To delo je bilo zelo naporno, navade so bile zelo različne, “kazalo se je tudi rival- stvo med Trstom in Gorico”. Tržačani so doživljali “upad Go- ričanov kot trenutek, ko prihajajo Goričani krast punce”; dejansko je takrat nastalo kar nekaj parov. To je resnično povzročalo (tudi) slabo kri, kar se je kazalo na špor- tnih in drugih srečanjih, ko je bilo tekmovalnost še kako zaznati! Ob drugem jamboreeju, leta 1979 v Logu pod Mangartom (Lebana ni bilo, ker je bil pri vojakih, op. p.), je bilo posebno napeto, ker niso mogli najti skupnega jezika. Ri- valstvo je tedaj prišlo do točke, da so Goričani prvič doživeli t. i. na- pad na svoj tabor. Nočnih napa- dov na tabore enih in drugih je v naslednjih letih bilo še in še... V času, ko niso poznali metodo- logije in so se trudili, da bi združevali pravila, so na Go- riškem iskali tudi izzive, kako bi pritegnili mlade, kako bi naredili bolj zanimiva srečanja in dejav- nosti. Veliko dejavnosti je bilo po- svečenih posebnim izzivom: ob- veščevalni sistem, tekmovanja v jaslicah in kvizih, v pisanju v gla- silo Planika, v postavljanju šoto- rov, v višini jamborov, v načrto- vanju zgradb na taboru itd. “Nič nas ne sme presenetiti”, so pravili. Samo načrtovanje napada je bilo izziv, prav tako obramba jambora: “Pravilo je bilo, da jambor pade, ko se tabor konča. Mi smo obrnili pravilo: v Gorici je veljalo, da, če jambor pade, se tabor konča”. Člani so to jemali zares, pod jam- borom so spali, da bi ga čuvali itd. Drug pomemben mejnik je bilo leto 1987, je dejal Močni bober: “Tu se začenja nova pot”. Takrat je prvič prepustil vodstvo tabora mlajšim članom in se začel po- svečati “najstarejšim članom”, ro- verjem, veji, ki je do takrat ni bilo. Skavti so prej pri 17 letih pristopili k vodstvu ali pa so zapuščali orga- nizacijo: “Včasih smo imeli na ta- boru tudi po 30 'starejših' članov: dejansko je delala skupina dese- tih, ostali so večkrat izkoristili ta- bor kot poceni počitnice”. Za mla- de, ki so še potrebovali spremstvo, vodstvo, rast in delo v skupini, ni bilo predlogov, metode, progra- ma. Nekaj je bilo treba ukreniti. V tistih letih je tudi prišlo do prvih stikov s Petrom Lovšinom, ustanoviteljev skavtov v Sloveniji. Po taboru v Žužemberku leta 1985 je izrazil željo, da bi resno delal, “naslednje leto je obljubil pri nas”. Goričani so posredovali in dosegli, da je italijanska orga- nizacija Agesci sprejela mentor- stvo in hkrati povabila slovenske goriške skavte, da bi bili most med italijanskimi in slovenskimi. Začele so se taborne šole in druga srečanja, pa pretok materiala itd. Goričani so razumeli pomen metodolo- gije, ki so jo dobro obvladali Agesci, ki še vedno velja za eno najboljših katoliških skavtskih organizacij na sve- tu. Pomemben dejavnik, ki je bistveno pripomogel h ko- raku naprej, je bil še prihod v Gorico p. Marka Rupnika, ki je poučeval verouk na šoli, prišel v stik z mladimi, ki so se začeli duhovno po- glabljati. Veliko je bilo pou- darka na odnosu do ljudi, do tega, kar kdo dela; ta od- nos je privedel do tega, da so se sami mladi zavedeli, da ne morejo voditi skupine v organizaciji, če je niti ne poznajo. Matjaž Terčič je kot prvi goriški voditelj opravil ta- borno šolo, potem so se zvrstili še drugi. “To je bil začetek nove po- ti”, s katero je skavtizem “res zaživel tako, kot je treba, s tem da točno veš, kaj delaš, in tega ne počenjaš samo iz navade”. G. Marijan Markežič (Neukrotljivi medved) - obljubil je leta 1979 - je povedal, da je skavtizem spoz- nal preko francoskih in italijan- skih skavtov, ker je prvih pet let veliko časa preživel pri sorodnikih v Trstu. Prvi stik z goriškimi skavti je imel, še preden je prišel v Gori- co. G. Oskar Simčič ga je prosil, naj ga pelje na tabor v Log pod Mangartom, “a mi ni povedal, za- kaj naj ga peljem jaz”. Na taboru je videl voditelja s cigareto za ušesom, skavta, ki je metal sekiro v skalo, tretjega, ki je sekal smreko od metra gor … Po nekaj tednih je prišel v Gorico; kmalu je začel poučevati v šoli in mlade “snubi- ti” za organizacijo. Takoj je začel delati tudi pri Pastirčku. G. Hu- mar mu je nato prepustil skavte: “Od njih sem zahteval odgovor- nost, prijateljstvo, oseben odnos do ljudi, oseben odnos do stvari, pa tudi preverjanje... Z večino vo- diteljev smo se razumeli, še danes, po 36 letih, pride k meni nekdo, ki reče: ‘Marijan, si imel prav’! … Gre za to, da smo skupaj rastli”. Po njegovih besedah je bila naj- bolj pomembna skupna rast, dej- stvo, da voditelj, vodnik, duhovni voditelj ne govori samo, ampak da to tudi dela in se da preveriti. / DG / dalje prihodnjič Srečanje pod lipami ob 50. obletnici skavtizma na Goriškem “Naj skavtski duh …” (2) Mauro Leban a 6. velikonočno nedel- jo, 10. maja 2015, je bilo v števerjanski župniji še posebno slovesno, saj so prvo sveto obhajilo prejele 4 deklice (Nika, Edith, Veronika, Barbara) in 8 dečkov (Mose', Manuel, Alan, Lapo, Erik, Janez Pavel, Se- bastian, Gregor). Prvoobhajanci so s samostojnimi koraki vstopili na pot aktivnih kristjanov. Ta pot v današnjem času ni lahka, na njej bodo po- trebovali pomoč nas vseh. Na praznik prejema prvega sve- tega obhajila so se otroci skupaj z g. župnikom Marijanom Mar- kežičem in katehistinjo gospo Al- bino zavzeto pripravljali dve leti. Slovesnosti so se prav gotovo naj- bolj veselili starši dvanajstih N otrok - prvoobha-jancev,njihovi krstni botri in drugi najožji so- rodniki. Prejem prvega sve- tega obhajila je za vsakega prvoobha- janca velik dogo- dek. To so prvi ko- raki k samostojno- sti. Čisto sami, sa- mi s seboj, so prvič pristopili k zakra- mentu svete spove- di, pred njimi je ve- liko prvih izkušenj in dvomov, če bodo zmogli. Zavedajoč se, da imajo oporo pri starših in v širši občestveni skupnosti, je lažje. Simbola zakramenta Sv. Rešnjega Telesa ali sv. evharistije sta kelih in hostija. Prav gotovo so vsi naši prvoobhajanci komaj čakali, da prvič v podobi hostije prejmejo Jezusa v svoje srce. Z veliko hvaležno- stjo so starši z ne- kaj besedami izra- zili zahvalo g. žup- niku in gospe Albi- ni ter vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k lepemu prazno- vanju. Zahvala gre tudi domačemu otroškemu pevske- mu zboru, ki je pod vodstvom Martine Hlede so- deloval s prečudo- vitim petjem skozi vso sveto mašo. Prvoobhajancem in njihovim staršem bo ta dan ostal v lepem spo- minu. Vsi skupaj pa upamo, da bo živi Jezus v njihovih srcih še dolgo prebival in risal žar v nji- hovih očeh. Prvo sv. obhajilo v Števerjanu Marijan Markežič Goriška 21. maja 2015 7 Srečanje pod lipami tokrat o Demosu Premalo cenimo sijajni čas slovenske osamosvojitve! okviru niza Srečanja pod lipami, ki ga prirejata Kul- turni center Lojze Bratuž in Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič, je bil minuli četrtek, 14. t. m., dobro obiskan večer, na katerem so se pri- reditelji spomnili 25. oblet- nice prve Demosove vlade, ki je nastala 16. maja leta 1990. To je bila prva demo- kratično izvoljena sloven- ska vlada po prvih večstran- karskih volitvah v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Vladi je predsedoval Lojze Peterle, trajala pa je do pomladi leta 1992. Za lep večer sta v komorni dvorani centra Bratuž po- skrbela dr. Andreja Valič Zver, ki je direktorica Študij- skega centra za narodno spravo in je Demosu posvetila zajetno znanstveno monografijo z naslo- vom Demos, slovenska osamo- svojitev in demokratizacija, ter dr. Damijan Terpin, deželni taj- nik stranke Slovenska skupnost, ki je bil v času slovenske osamo- svojitve predsednik mladinske sekcije Slovenske skupnosti. V svoji knjigi, ki je v bistvu doktor- ska dizertacija, do katere je avto- rica izjemno težko prišla, saj je morala zamenjati univerzo, da je sploh lahko napisala nalogo o Demosu, dr. Andreja Valič Zver V dokaže, da je bila koalicija Demosglavni akter slovenske demokra-tizacije in osamosvojitve. Večer, ki je bil tudi zaradi tehtnih pose- gov po predstavitvi zelo živahen, je vodil zgodovinar mag. Renato Podbersič, ki je v uvodnih bese- dah poudaril pomen soudeležbe Slovencev iz našega prostora pri osamosvojitvi Slovenije, kot je tu- di pravilno naglasil, da imamo poleg pričujoče knjige samo še delo dr. Rosvite Pesek, ki poja- snjuje dogodke, o katerih prema- lo vemo, predvsem pa tega sko- rajda ni v slovenskih učbenikih. Brez Demosa bi se kolo slovenske zgodovine gotovo drugače za- vrtelo, je dejstvo, ki je prišlo na dan na lepem večeru, kjer je dr. Valič Zver poudarila, da predv- sem mladina in v slovenski šoli premalo vedo o prelomnih in si- jajnih časih slovenske zgodovine, kajti prav z Demosom smo dobili slovensko državo, saj je prav De- mos bil pobudnik glavnih ter te- meljnih reform, ki takratni stari eliti niso šle pogodu. Tranzicijska pot pa je ostala neuresničena, je bilo razvidno na večeru, saj je 80 odstotkov t. i. elit ostalo na svo- jem mestu, čistega preloma torej v Sloveniji ni bilo. Demos ni imel zaslombe v medijih, niti v gospo- darstvu, za bolj utrjeno demokra- tizacijo mu je zmanjkalo časa. O prizadevanjih Slovencev v Ita- liji za demokratizacijo in osamo- svojitev Slovenije je spregovoril deželni tajnik Slovenske skupno- sti Damijan Terpin. Del zamejcev in zdomcev je bil namreč v poz- nih osemdesetih in v začetku de- vetdesetih let v prvi liniji na ra- zličnih področjih, ko je šlo za po- moč pri osamosvojitvenih proce- sih Slovenije. Mag. Renato Pod- bersič je več kot utemeljeno na- glasil, da je bilo precej ljudi iz našega prostora in iz zdomstva, ki so pomagali po najboljših močeh, kot sami tudi vemo, da je bilo veliko ljudi v prelomnih časih proti razpadu Jugo- slavije. Dr. Damijan Terpin, ki je kot mladenič tedaj vstopal v svet aktivne poli- tike, je umirjeno povedal, kako so stvari takrat pote- kale, od zbiranja podpisov do same osamosvojitve. Na srečanju sta bila pri- sotna tudi nekdanji posla- nec Državnega zbora Re- publike Slovenije Ivo Hva- lica ter politik in gospo- darstvenik Marijan Ter- pin, ki sta bila aktivno soudeležena pri takratnih dogodkih. Vsi trije udeleženci večera so bili mnenja, da je knji - ga dr. Andreje Valič Zver po- memben doprinos pri sesta- vljanju prepotrebnega mozaika o osamosvojitvi Slovenije, kot so tudi naglasili potrebo po bolj - šem poznavanju le-te in nadal- jnjem raziskovanju, tudi pri nas. JUP Obvestila Mladinski dom vabi otroke od 10. do 14. leta na “POLETNOSTI 2015”: - PRIPRAVA NA MALO MATURO (3. - 9. juniji, za tretješolce); - POLETNI IZZIVI (12. -24. junij z videodelavnico, izleti, kopanjem, adrenalinskimi pustolovščinami); - ZELENI TEDEN v koči v Žabnicah (24. -30. junij); - PRIPRAVA NA ŠOLO: ŠOLA ZA ŠALO (1. -11. september), UVOD V SREDNJO (7. -11. september). Predvpis k pošolskemu pouku 2015/16 (s polovično vpisnino). Vpis in informacije do 31. maja na tel. 0481-280857, 366- 6861441, e-mail: mladinskidom@libero. it Stranka Slovenska skupnost obvešča, da je umestitvena seja novega Pokrajinskega sveta SSk za Goriško sklicana za torek, 19. maja 2015, ob 20. uri na pokrajinskem sedežu stranke v Gorici. Stranka Slovenske skupnosti obvešča, da je sklican 15. deželni kongr, es, ki bo zasedal v soboto, 23. maja 2015, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici s pričetkom ob 9.30. AŠZ Olympia - Gorica vabi na končni prikaz dela Olympia go talent. Nastopajo: Gymplay, Show Dance, Rhytm & Dance, Artistic Gym. V četrtek, 28. maja 2015, ob 18. uri v telovadnici AŠZ Olympia, Drevored 20. septembra 85 v Gorici. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško sporoča udeležencem izleta v Prlekijo in Varaždin, da bo v soboto, 30. maja, odpeljal avtobus ob 6.10 iz Gorice s trga Medaglie d'oro-z Goriščka, nato s postanki pri vagi, v Podgori pri telovadnici, Štandrežu pri lekarni in na Pilošču, v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi ter v Doberdobu. Priporoča se točnost! V Galeriji A. Kosič (ul. Raštel 5/7b Gorica) je do 6. junija 2015 odprta razstava likovnih del, ki so nastala na 22. Mednarodni likovni delavnici Slovenija odprta za umetnost 2014 na Sinjem vrhu z udeležbo 25 umetnikov iz raznih držav. Kulturno in rekreacijsko društvo don Eugenio Brandl in Kulturno društvo Mazzini Endas iz Tržiča sta odprli likovno razstavo z naslovom “Tra Isonzo e Carso 2014” (med Sočo in Krasom 2014) v dvorani na Trgu Liberta' 2 v Turjaku. Razstava bo odprta do 24. maja 2015 od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 12.30. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja v Tumovi dvorani v Gorici na Verdijevem korzu 51 v torek, 26. maja, ob 18. uri predavanje dr. Majde Cossutta Kožni rak: kako se mu lahko izognemo? V okviru Srečanj pod lipami in ob 70-letnici konca druge svetovne vojne prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič v nedeljo, 14. junija, avtobus za obisk spominske svečanosti v Kočevskem rogu pod vodstvom zgodovinarja Renata Podbersiča. Spremljal nas bo tudi umetnostni zgodovinar Saša Quinzi, ki bo predstavil mozaik Marka Rupnika DJ. Poskrbljeno bo za kosilo in popoldanski obisk Muzeja krščanstva v Stični. Avtobus se bo ustavil tudi na Opčinah. Vse informacije in prijave na tel. 0039 0481 531445 od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 ali po elektronski pošti info@centerbratuz. org. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja od 5. do 10. oktobra potovanje v Rim. Vpisovanje za en sam avtobus bo na društvenem sedežu na korzu Verdi 51/int. samo ob sredah od 10. do 11. ure do 27. maja. Udeleženci morajo imeti s seboj veljaven osebni dokument. Na račun 200 evrov. Pisarna svetovalcev za delo išče vestnega kandidata/ko za upravljanje osebja in vodenje plač. Zaželena je najmanj dvoletna izkušnja v tem sektorju. Zahteva se znanje slovenskega in angleškega jezika ter uporabe računalnika. Življenjepis pošljite na mail: info@consulenzelavoro. it Prispevke za Slovenski center za glasbe- no vzgojo Emil Komel v spomin na rav- natelja prof. Silvana Kerševana lahko nakažete na bančni tekoči račun: Banca di Cividale (Via Kugy, 2, Gorica) IBAN IT 30 C 05484 12402 003 570 036 225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za SKLAD SIL- VANA KERŠEVANA. Informacije na taj- ništvu SCGV Emil Komel, tel. št. 0481 532163 ali 0481 547569. Zanesljiva in izkušena gospa pomaga pri likanju in čiščenju stanovanja. Tel. št. 00386 40153213. Resna gospa nudi pomoč v gospodinjstvu in nego starejšim osebam od 4 do 6 ur na dan. Tel. štev. 0038641390244. 20-letna študentka z izkušnjami nudi lekcije slovenščine, angleščine, nemščine ter varstvo otrok. Tel.: 0038631478807. Urejena gospa išče delo za čiščenje in likanje na območju Gorice. Tel. št. 0038631449311. Masaže: protistresna - relaks, protibolečinska, refleksna masaža stopal, tajska masaža itd. Zelo ugodno, blizu meje. Pokličite na 00386 40 575805. Resna gospa s petnajstletno izkušnjo nudi nego in pomoč starejšim osebam tudi 24 ur na dan. Tel. štev. 0038640484339. Resna in odgovorna medicinska sestra nudi nego in pomoč starejšim osebam. Tel. štev. 00386 30 325 558. Varujem starejše, pomoči potrebne osebe, in sicer 24 ur ali pa samo čez dan ali varstvo ponoči. Sem človek dobrega srca in imam nekajletne izkušnje! Sem upokojenka, vse ostalo (vrednotnice) in vprašanja na štev. 040 621 424 (v poštev pride celotno primorsko in goriško območje). Darovi Za Novi glas: v spomin na brata Ivana Bolčino daruje sestra Rosina 50 evrov. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 22.5.2015 do 28.5.2015) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 22. maja (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 23. maja (vodi Ilaria Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v slovenščini ter v benečanskem in rezijanskem narečju. Nedelja, 24. maja (vodi Ilaria Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem in rezijanskem narečju. Ponedeljek, 25. maja (v studiu Andrej Baucon): Narodno-zabavna in zabavna glasba - Zborovski kotiček - Iz krščanskega sveta - Novice iz naših krajev - Obvestila. Torek, 26. maja (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 27. maja (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Slavec, prvak med pevci - Izbor melodij. Četrtek, 28. maja (v studiu Andrej Baucon): Lahka glasba - Zanimivosti in obvestila. PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ PRAZNIK ŠPARGLJEV 2015 22., 23., 24., 30. in 31. maja 2015 Štandrež - župnijski park med lipami petek, 22. maja 20.45: odprtje skupinske fotografske razstave na temo NARAVA v spodnjih prostorih župnijske dvorane Anton Gregorčič sobota, 23. maja 17.00: slikarski ex-tempore za vrtce in osnovne šole na temo IGRAČE 20.30: ples z ansamblom Souvenir nedelja, 24. maja 19.00: štandreški župnijski otroški zbor, nastop učencev štandreške osnovne šole Fran Erjavec Sledi ples z ansamblom Hram sobota, 30. maja 20.30: ples z ansamblom Souvenir nedelja, 31. maja 19.00: nastop plesne skupine AKŠD Vipava-Peč vedra igra Gremo v teater - nagrajevanje ex-tempore Sledi ples z ansambom Hram Bogat srečelov, odlični šparglji, domača jedača in pijača. POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE Renato Podbersič, Andreja Valič Zver in Damijan Terpin (foto JMP) Človek ob meji21. maja 20158 Človek ob meji 21. maja 2015 9 Vedno me je presenečal spoštljiv način, s katerim ste obravnavali nas Slovence. Od kod tako spoštovanje, ki meji na ljubezen? Ta ljubezen izhaja iz moje preteklosti, iz časov, ko sem se kot otrok potepal po istrskem podeželju. Družbe- no okolje je sestavljala zmes ljudi hrvaškega in italijan- skega porekla, kjer je bilo slišati tudi slovensko narečje: doma smo na primer pravili delati, ne pa raditi, hiša, ne pa kuča. Na tem zakotnem istrskem robu, na katerega je usoda ‘pozabila’ in ni zato nikoli postal sestavni del uradne zgodovine, so ljudje vedno živeli v miru. Ljudje različnih narodnosti (na pri- mer Italijani iz Karnije in Furlanije, Slovenci in Hrvati) so se med sabo poročali in na tak način ustvarili poseb- no družbo, v kateri je bilo mogoče drug drugega razu- meti in se z njim sporazume- vati samo v primeru, da je vsak segel po jezikovni de- diščini soseda. Nastalo je ta- ko narečje, ki je bilo za okrog 30% skupno govorcem vseh treh narodnosti. Ta lastnost se je ohranila do fašizma in še dlje, saj je bila naša vas – kot rečeno – na obrobju dogajanja. Ta kulturni humus me je zaznamoval tu- di v študijskih letih, ko sem v Gorici obisko- val salezijan- sko šolo: naj vas zato ne preseneča, da sem takrat za- radi domo- tožja čutil večjo bližino do vrstnikov iz Solkana ozi- roma Nove Gorice – kot pravimo danes temu mestu. Bili so to mladeniči iz pretežno kmečkega okol- ja, ki so govorili svoj jezik. V od- nosu do Tržačanov in do Furlanov, ki so s svojim ra- doživim in samozavestnim pristopom potrjevali, da izhajajo iz premožnih družin, sem se čutil ponižanega. Zaradi svoje preteklosti na podeželju sem pa vedno čutil potrebo, da presežem geo- grafsko majhnost mesta Gorice. Odkril sem tako širino goriške okolice na slo- venski oziroma takrat jugoslovanski stra- ni, briške griče, kmečke poti. Nato pa je prišel čas nasilja, ki sem ga bil tudi sam deležen. Zgubil sem očeta, ki so ga bili že dvakrat zaprli. Umrl je v času jugoslovanskega režima, ko je bil star ko- maj 47 let. Kljub temu pa vendar nisem nikoli gojil sovraštva: zgodovina me je poučila, da so tudi pripadniki mojega italijanskega etničnega telesa svojčas pri- zadejali mnogo gorja pripadnikom dru- gih narodnosti. Ko sem postal pisatelj, sem še naprej širil svoja obzorja. V času, ko sem pisal roman Mladoporočenca iz ul. Rossetti, sem se poglobil v preteklost slovenske manjšine v Trstu. Spoznal sem na- silje, ki ga je bila de- ležna: ni pa ga nikoli povrnila! To je po- membna vrlina Slo- vencev – mučencev, ki bi jo morali Italijani priznati in biti zanjo hvaležni. Slovenci ni- so bili maščevalni. Še več: ko se Slovenec za- radi te težke dediščine približa Italijanu in ga nagovori, stori to potiho, di- skretno. Na tak način uči so- govornika, kaj je spoštovanje (“lezione di civilta'”). S takim početjem se Slovenec vzpore- ja s srednjeevropsko kulturno dediščino, ki je poznala spoštovanje, je poznala te- melj sobivanja idej in etnij. V svojem tra- gičnem življenju sem bil tudi zaradi tega spoznanja sposoben pre- mostiti vse konflikte, tudi osebne, in se tako od- preti civilnemu soočanju. Nikoli nisem bil zgolj Italijan, nikoli se nisem čutil niti Hrvat ali Slovenc: bil sem preprosto mešani- ca vseh teh treh narod- nosti. Kaj vam pomeni pisa- teljevati v tem našem obmejnem prostoru? Kaj pomeni vzdrževati stike s krajevnimi, ob- mejnimi intelektualci? Bili ste velik prijatelj sen. Darka Bratine, kaj- ne? Nedvomno sem bil sposoben se držati določene premočrtnosti. Morda sem bil pogumen tudi do take mere, da sem s svojim pisanjem razočaral svoje istrske ljudi. Deležen sem bil prezira, imeli so me za izdajalca, prodanca. Mirno pa lahko zagotavljam, da se ni- sem nikoli nikomur prodal, prej obrat- no, delal sem proti svojim interesom, s tem da sem si odtujil večino italijanskih istrskih bralcev. Verjamem pa, da edino- le neupoštevanje določenih interesnih okolij lahko privede do obravnavanja nekaterih vprašanj, ki sem jih osebno čutil za izjemno nujna: te tematike izvi- rajo iz potrebe po mi- ru, po solidarnosti, po sobivanju. Le na podlagi teh vrlin je mogoče obrniti stran v doživljanju medso- sedskih in medčlo- veških odnosov. Bil sem verjetno med prvimi, ki so čutili to potrebo. Nadaljeval sem tako po svoji po- ti. Na njej sem doživel veliko lepih trenutkov, spoznal sem mnogo zanimi- vih ljudi, tudi nepoznanih, ki so mi na ulici čestitali za moje delo. Srečal pa sem tudi pomem- bne osebno- sti. Mednje gotovo uvrščam Darka Bratino, ki sem ga v času najinega pri- jateljevanja imel za svojo sorodno dušo: tudi on se ni oklepal svoje (slo- venske) narodnosti, ampak je iskreno gojil zanimanje tudi do drugih izročil, ne nazadnje tudi italijanskega. Spo- minjam se še, kako je na primer Piero Fassino ganjeno govoril na pogrebu ob Bratinovem odprtem grobu … Verjamem v eno: vsak pisatelj, kjerkoli živi, mora vedno stati na strani poražen- cev, na strani tistih, ki še niso bili deležni pravice in pravičnosti. Pisatelj mora pre- prosto stati na strani nemočnih. To nas uči velika literatura, od Homera dalje. V nedavnem intervjuju, ki ste ga imeli za italijanski dnevnik Il Corrie- re della Sera, ste izjavili, da ste atipični Istran, dejansko mešanec … Ne morem se opredeliti za ita- lijanskega Istrana, saj sem živel v večjezičnem okolju. Tako kulturno in jezikovno čaršijo so skovala stoletna družbena mreženja in etnična prepletan- ja. Korenine enega dela moje rodbine izhajajo na primer iz Dalmacije, imenovali so se To- mica, morda je del mojih pred- nikov izhajal iz slovenskega okolja, moja mama je po priimku Frac, rodila se je na Krasu, moj nono je kot pastir prišel v Istro … Nona pa me je učila očenaš v hrvaščini. Kako naj na vse to pozabim! Izrazu mešanec zato ne morem pripisovati ne- gativnega prizvoka: hibridi smo kohezij- ska sila jutrišnjega dne. Prihodnost sveta je v križanju ras, jezikov, kultur. Knjiga Frančiška govori prav o potrebi po pre- moščanju strahu, ki ga imamo do dru- gih, do tistih, ki slabo govorijo tuj jezik, dobro pa svojega. Strah do drugačnega je žal še kako prisoten v današnjem času: verjamem, da bi se ljubezen med juna- kinjo in junakom romana, ki so ju ned- vomno ločevali kultura, etnična pripad- nost in jezik, gotovo docela razvila, če nanjo ne bi vplivali zaprtost, konflikt- nost, sovraštvo, to so čustva, ki so tudi danes po 80 letih še prisotna v našem prostoru. Frančiška je sposobna ohraniti distanco do te negativitete, on pa ne. Za- radi tega ga junakinja še naprej ljubi, a ga ne bi poročila. To je po mojem mnen- ju izraz velikega dostojanstva osebe, ki kljub hudim življenjskim in čustvenim udarcem trdno ohranja svoj ponos in načelnost. Wittgenstein je nekoč dejal, da “koli- kor poznaš svoj jezik, toliko je velik tvoj svet”. Kako sprejemate te besede vi, ki ste obmejni človek in pisatelj. Ali vas lah- ko tako sploh opredelim? Tako mi pravijo že vsi … Poglejte: materin jezik je neskončen hra- nitelj naših čustev, najintimnejših občutkov. Prav zato moramo ta naš jezik poznati do potankosti. Verjamem sicer tudi, da se mora obmejni človek odpreti tudi sosednjim jezikom, saj na meji prav- zaprav sobivajo različne skupine, kjer vsaka goji svoj materni jezik. Nihče se torej ne sme krčevito držati le svojega identitetnega ali jezikovnega izročila, ampak mora gledati preko njega; mora dojeti, da sta področje, na katerem živi, in nebo, ki ga prekriva, del večnarodne- ga, večetničnega, večkulturnega okolja. Meja nas skratka uči, da lahko različni svetovi sobivajo drug ob drugem. To je lahko zgled predvsem danes, ko težko pričakujemo združitev več nacionalnih držav v eno večjo naddržavno enoto pod skupno evropsko streho. Pripravlja se čas, ko bodo končno države premostile dosedanja nesoglaja in razlike ter na enak način, sicer vsaka s svojo specifiko, vkorakale v skupno evropsko prihod- nost. Verjamem v eno: vsak pisatelj, kjerkoli živi, mora vedno stati na strani poražencev, na strani tistih, ki še niso prestali popolne pravičnosti. Pisatelj mora preprosto stati na strani nemočnih. To nas uči velika literatura, od Homera dalje. Meja nas skratka uči, da lahko različni svetovi sobivajo drug ob drugem. eprav Fulvia Tomizze ni- sem nikdar spoznal, se mi je njegov pogled vsee- no globoko vtisnil v spomin. Najbrž je bilo na enem izmed tržaških filmskih festivalov, ko so vrteli kratek dokumentarec o njem. Preprost scenarij. Filmska kamera ga je spremljala od Trsta, kjer je živel, do njegove rodne Istre. Vozil se je z Alfo, model Al- fasud, ki je svojčas veljal za ličen, dokaj športen avtomobil. V po- dlagi njegov glas, ki je gledalca pospremil v njegovo življenje in tako ob sliki ustvarjal dodaten pripovedni nivo: bil je uglajen in miren, rahlo baritonski, tak, kot na magnetofonskem posnetku, kot mi ga je zaupal Jurij Paljk. Luč na poti ni bila poletna, osoj- nost pokrajine je najbrž kazala na pozno poletno ali pa celo je- sensko obdobje – točno se ne spomnim. Okolje je imelo neke nejasne deževne obrise, občutiti je bilo le, da se je pri- poved o potovanju vse tja do cilja stop- njevala v neki tihi, obrobni in odročni podeželski stvar- nosti. Alfa se je ustavila ob stari kmečki hiši, verjet- no prav tisti v kraju Juricani pri Mate- radi, kjer se je rodil Tomizza. Pisatelj je izstopil iz avta in zakorakal do vhod- nih vrat, jih odkle- nil in stopil v hišo. Kamera je stala sredi borjača istrske domačije in spremljala dogajanje. Njegov glas je utihnil. Č Na podlagi montažnegasosledja je bilo mogočeprodreti v arhitektonske zakonitosti preprostega poslopja, zgrajenega iz istrskega kamna. Ozračje je polagoma postajalo manj turobno, čeprav se sončni žarki niso docela razlili nad opisanim. Vse okrog pa tišina, ki jo je pretrgalo odprtje polken na oknu v zgornjem nad- stropju: Tomizza je ko- molce položil na okvir, se oprl nanje in zrl predse. In v tistem pogledu se je zgostila vsa njegova oseb- nost: mila, prodorna in gospo- ska. Prevevala pa jo je tudi neka neprikrita otožnost, ki jo je sicer težko opisati. Zdel se mi je po- gled osebe, ki jo preveva domo- tožje in išče svojo dušo. Mnogo let prej, ko je bil Tomizza zaradi geopolitičnih sunkov prisiljen optirati za Italijo, je pred odho- dom svojo najglobljo biti zaupal tistim krajem in tisti zemlji, da bi jo čuvali. Odšel je zato v svet kot nekakšna sirota, ki pa se je ni prilastila nebogljenost, predv- sem pa se sama ni prepuščala ce- nenim maščevalnim krčem et- ničnega kova, ker je poznala raz- sežnosti in zakoni- tosti človekovega zla: prav zato, ker ga je zgodovina poučila, “da so tu- di pripadniki mo- jega italijanskega etničnega telesa svojčas prizadejali mnogo gorja pri- padnikom drugih narodnosti”, je To- mizza znal ohrani- ti trezno distanco do propagandnih razglasov tedanjih političnih logov in nacionalističnih miselnih kalupov. Bil je človek kulture še prej kot človek ‘obmejnega’ in prav zara- di tega je bil sposoben pošteno presojati usodo ljudi in držav (ter režimov) na podlagi tega, koliko je vsak od teh znal spoštovati človekovo dostojanstvo in tudi – ponavljam - in tudi njegovo de- lo. O tem govori njegov knjižni prvenec Materada, v katerega je prelil veliko sebe in svoje osebne usode. Epika agrarnega sveta in garaškega dela, ki ga je sicer zem- lja znala tudi poplačati, sta ob upoštevanju avtobiografskih iz- kušenj in tematike medetničnih, medgeneracijskih in socialnih ter tudi verskih odnosov stalno kovali Tomizzovo produkcijo. Ta se je v nekaterih primerih na po- dlagi temeljitega proučevanja ar- hivskih virov raztezala tudi do zgodovinskih tematik, za nas Slovence pa sta pomembna nje- gova romana Mladoporočenca z ulice Rossetti in Frančiška. Pisateljevo pripoved odlikuje pronicljiva psihološka obdelava likov, lirizem opisanega ni nikoli samovšečen larpurartistični pri- vesek, temveč je funkcionalen element v pripovedni strukturi. Tomizzova lirika, zlasti v odnosu do istrske narave in njene zemlje (kot je očitno prav v Istrski trilo- giji), vsebuje predvsem močan etični prizvok, ki bralca sili v opredeljevanje moralnih načel in posledično vedenjskih ‘obre- dov’. Tomizza se namreč tudi pri orisu političnih okoliščin v Istri (v času po Londonskem memo- randumu) vselej sprašuje o te- melju vrednote človekovega do- stojanstva in predvsem družbe- ne pravičnosti oziroma nepra- vičnosti: v določenem pogledu je morda njegov odgovor zrcalil marksistični etos po pravičnem koriščanju sadov lastnega dela še prej kot odnos raznoterih tedan- jih osebkov, goljufov in tudi ma- jhnih ‘aparatčkov’, ki so v ob- dobju razgretih režimskih in so- cialnih dinamik zahtevali naj- prej in predvsem zvestobo ali bolje pokorščino kot pa sklad- nost z dobrim in resničnim. Pre- prosto takole: “Vsak pisatelj, kjerkoli živi, mora vedno stati na strani poražencev, na strani ti- stih, ki še niso bili deležni pravi- ce in pravičnosti. Pisatelj mora preprosto stati na strani ne- močnih”. To prepričanje, ki je skovalo nje- govo intelektualno držo, je nato usmeril v prežemanje in obso- janje vsakršnega nasilja, tudi ti- stega, ki je načrtno netilo nape- tost na tem našem skupnem ob- mejnem prostoru. Zato se je tako jasno opredeljeval za “skupno evropsko prihodnost”, pa čeprav se nam danes te njegove besede o evropski koheziji zdijo anahro- nistične, zastarane, morda naiv- ne. Razumeti pa jih moramo kot prisrčen apel, da ponovno odkri- jemo atavistični model sobivan- ja, takega, kakršnega so bili va- jeni ljudje nekoč v Istri … “v ka- teri je bilo mogoče drug drugega razumeti in se z njim sporazu- mevati samo v primeru, da je vsak segel po jezikovni dediščini soseda”. Tomizza je najbrž dušo pred odhodom zakopal v rodno gru- do (kot da bi odhod in zapuščan- je lastne zemlje pomenila smrt najglobljega dela samega sebe), svojo človečansko kulturo pa je vzel s sabo na pot. IG Rodil se je rodil 26. januarja 1935 v istrskem zaselku Juricani pri Materadi, nedaleč od Umaga, očetu Ferdinandu, trgovcu in malemu zemljiškemu posestniku, ter materi Margheriti Frank- Trento, trgovki in gospodinji. Študiral je tudi v Gorici. Maturiral je na italijanskem klasičnem liceju Carlo Combi v Kopru. Na igralski akademiji Univerze v Beogradu je študiral romanistiko in dramsko umetnost. Za Triglav f i lm je napisal scenarij Rdeča zemlja. Nato je sodeloval z Radiem Koper. Oktobra 1955 se je kot mnogi istrski optanti tudi sam izselil v Trst, kjer je že bila nastanjena njegova družina. Spoznal je tržaško Judinjo Lauro Levi, ki je postala njegova žena in mu povila hčerko Franco. V Trstu je delal kot novinar na italijanskem radiu, od leta 1981 pa je bil svobodni pisatelj. Tomizza je napisal okrog trideset del, večinoma romanov. Pisal je tudi eseje, novele, drame in otroško književnost. Ohranil je stik z rojstnim krajem, živel je razpet med Hrvaško, kjer je ves čas ohranil dom, in Trstom, kjer je imel družino. V podeželski hišici v Juricanih je napisal veliko število knjig. Njegova dela so namreč prevedena v 15 jezikov. Za svoje delo je dobil številna priznanja, v Italiji in v svetu. Umrl je 21. maja 1999 v Trstu. Življenje Fulvia Tomizze rijatelj Jurij me je povabil, da bi kot humanist, par- don, družboslovec poko- mentiral njegov dragoceni pogo- vor z velikanom literature obmej- nosti, pevcem Istre Fulviom To- mizzo. Priznam, da sem stopil v neslutene težave, imenujmo jih kar psihološke narave. Težava se- veda ni bila v tem, da bi intervju ne ponujal dovolj vsebinskih iz- točnic. Obmejnost, mešanje in hibridnost identitet, sobivanje narodov in sosednjih kultur, upanje in moč prihodnosti, multietničnost Primorja, Istra in Slovenci v Italiji, spošto- vanje različnosti, Evropa. Bolj me je zavirala nekakšna razvajena nepripravljenost na velike Zgodbe (in prav take Ljudi). Danes se zdi, da vse teče (pa ne tako, kot je mislil Heraklit) in muljavo polzi: bo- dočnost, človek in njegovi od- nosi, besede in dejstva. Kdor živi v Italiji, bo poznal pravilo, da je vse možno (in dovolje- no) interpretirati. Idole še vedno rabimo, a ne več kot svetilnike misli ali življenjske- ga elana. Idoli 21. stoletja so gasilci nemira, smetiščarji idej, anestetiki skrbi, knjigo- vodje interesov, kockarji sreče. Mastno (pre) plačani žogo- brcarji, ki nas nedolžno vodijo skozi sprositev vsakdana: sprostitev od česa? Sprostitev za- kaj? Da ne bo pomote, tudi majhne zgodbe so dobre in povedne. To nas uči zgodovinski antropolog iz Turina Carlo Ginzburg. Berite renesančne zgodbe o furlanskem čarovništvu in podeželjskih kul- tih v delu I Benandanti, v knjigi P Sir in črvi pa se razglejte po zgod-bi mlinarja Menocchia iz Porde-nona 16. stoletja. Tudi mikroz- godbe pišejo (mikro) zgodovino. Tomizza in Paljk nas poneseta tja, kjer se zgodbe še pišejo, kjer be- seda še pomeni misel. Morda je Wittgenstein to mislil, ko je izre- kel slavni stavek “meje mojega je- zika so meje mojega sveta”. Zato imajo gluhi ljudje, bolj kot slepi, največje težave v normalizaciji razvojnih faz. Beseda je simbol re- alnosti, v njej se možgani stikajo z zunanjim svetom – brez nje ni misli, brez misli ni (notranjega) sveta. Kdor ne posluša, ne sliši, kdor ne sliši, ne more razumeti. Šele nato nastopi beseda, svetlob- na leta zatem (in niti ni nujno) gobcanje. Naš Edvard Kovač bi ta- ko nekako – seveda bolj prefinje- no in subtil- no - predstavil sporočilo medčloveške etike, ki te- melji na nujnem, pred-racional- nem odnosu do Drugega. Fran- coskega filozofa Emmanuela Lé- vinasa imam za utemeljitelja ne- ke temeljne, ontološko človeške enakosti. Enakosti pred (trpljen- jem) Drugega. Tomizza je bil mojster besede, ki postane misel in medčloveški od- nos. Kot “istriano bastardo” je v sebi nosil tragično bogastvo do n- te potence mešanega prostora, ki se surovo, žalostno, a v trenutkih svetlega tako poetično spogleduje s svojo prete- klostjo, ki nikoli ne odne- ha. Lepa Materada, ki ne spada v arterije (turistične) “uradnosti”, živi povsem svoje življenje. Diha tako mirno in spokojno, tako, počasi, pa tudi utrujeno, na trenutke inspirirano, potem pa spet upešano, odmaknjeno, osamljeno. Odrinjenost in marginal- nost je Tomizza občutil tu- di kasneje pri salezijancih v Gorici, ko so se mu iz “središča” (majhnosti, bi jaz rekel) rogali bogati sošolci iz Trsta in Furlani- je. V njej se je prepoznal, iz nje izhajal in črpal svojo moč. Podeželje je za s srcem mi- slečega, občutljivega člo- veka vedno ambivalen- tno. Strastno privlačuje in se na- sičeno upira. Nad Istro se je Bogu streslo kamenje, saj v skopi in su- hi zemlji preživi le najbolj trdoživo: oljka, trta in kaj zelenja. Spomini na skopo istrsko mla- dost so ga spremljali skozi vse življenje (umišljena tradicija do- brih starih časov?) in Tomizza se jim ni odpovedal, kot se ni odpo- vedal nobenemu izmed koščkov, ki so ga sestavljali. Ne gre za (po tragičnih zgodbah 20. stoletja dišeče) iskanje procentov: kdo ve, koliko tretjin sem Trebenc, koliko Vipavec, Koprčan pa spet Istran iz Novigrada - Cittanove. Tomizza je simbol humanista, ker je spre- jel vse svoje koščke, jih raziskal in sublimiral v nekaj več – sebe in svojo literaturo. Člo- vek, ki živi na prepihu situacij in kultur, posta- ne močnejši, zanimi- vejši, lepši človek. Utrdijo se mu koža, iz- kušnje in srce. Kako le- pe so gube opečenega obraza, ki ima za sabo plezalski ali jadralski dan! Gube pojejo vsak korak, vsak zaveslaj za nami. Pojejo zgodbo nekoga, ki je nekaj doživel. Karkoli, samo da je doživel in hodil in videl in slišal je pomembno! Tomizza je vse življenje hodil, ho- dil med kulturami in jeziki, med “etnijami in kakovostmi”, tu “lo- vil” besede, tam izraze, tu in tam pomene. Zanj je bilo “delati non raditi”, zvečer se je vračal v “hišo non kućo” - dobro je poznal slo- venski primorski svet. Oče mu je umrl “pod Jugoslavijo”, a ni čutil sovraštva, že z zgodbo o Stanku in Danici iz romana Mladopo- ročenca z ulice Rossetti pa je do- kazal, da je (u) videl polpreteklo preganjanje naših ljudi po letu 1920. Tomizza je poznal nas in še marsikoga, a vselej ravnal z vsemi enako, kot razgledan humanist. Spoštovanje različnosti je bilo zanj glavno vrednotno vodilo, ki ga je z lahkoto udejanjal zato, ker je bil zagledan v utopično moč prihodnosti. Fulvio Tomizza je bil nedvomno avantgarda v udejanjanju antro- poloških teorij kulturnega sobi- vanja in medkulturnega sporazu- mevanja. Živel je ne ob, temveč kar na meji, tako kot mi. Meja pa je, tako kot nož, ozek zid ali rob, dragocena prav toliko kot nevar- na. Hibridnost sili neki čuden sa- moohranitveni nagon človeka k zapiranju. Krč praznine, omedle- vica labirinta pelje v varno zavetje znanega – ponavljanje je ščit (ali bolezen) udobnih. Raznolikost človeka vodi poenostavljeno izbi- ro, ki bo vselej krivična. Prizna- vanje barvitosti identitete namreč zahteva poguma in ne manjše, temveč večje zakoreninjenosti. Pravi sodobni hibrid - če se pošalim bio-človek z 0-km - poz- na in zna ovrednotiti vse elemen- te, ki gradijo svojo identiteto. Je mojster ravnotežja med prej (tra- dicijo, družino, kulturo, navada- mi) in potem, med global- in lo- kal-. Tomizza je glokalec! Ena od življenjskih izbir je lahko vrnitev h koreninam in Tomizza bi bil ponosen, da se mcdonaldizacija umika na račun raziskovanja, od- krivanja in vrednotenja lokalnih tradicij. Naprej k naravi, dragi Rousseau! Večna dilema med zapiranjem in odpiranjem je, po mojem mnen- ju, napačno postavljen problem, to pa zato, ker se je spremenil “scenarij”, v katerem se ta izvaja. V globalni vasi je problem drugje, kajti zapiranje je po definiciji ob- sojeno propadu. Statičnost je, če že, lastnost nebesnih sfer. Če za- piranje torej ni sprejemljiva možnost, nam ne preostane dru- gega, kot da definiramo to “odpi- ranje” in ga povežemo s koncep- tom (svobodne) izbire. V global- ni, informacijski in potrošniški družbi je vrednost pode- dovanega enaka nič – homo faber, stvarnik sa- mega sebe, z izbiro usmerja in gradi svojo usodo, njegove možnosti so (teoretično, v “našem” svetu večino- ma praktično) neomeje- ne. Izbiramo lahko do- brine, barvo las in oči, la- stna imena in konjičke, partnerje in sinove, vred- note in verovanja – pa vendar težko izberemo. Slovenska filozofinja Re- nata Salecl že govori o tiraniji iz- bire, ki, namesto da bi povečala srečo, ustvarja nove skrbi in te- snobe. Da zaključim: izbira seveda ne pozna meja, naš (obmejni) pro- stor pa nudi to srečo, da nam vse karte identitete razgrne na mizo v obliki kulturne dediščine. To- mizza ni izbiral v smislu selekcije, izključevanja. Fulvio Tomizza je izbral vse, celoten paket in zato ga neizmerno cenim. Bil je zvest svoji zemlji, (prej zakoreninjen) v raznolikosti Istre in je brezkom- promisno sprejel vse, kar mu je dal teritorij. V nesluteni situaciji na goriškem sejmišču se je pred šestnajstimi leti pogovarjal s pe- snikom, ki deluje gosposko in je plemenitega značaja... “Premostiti tragedijo življenja in se odpreti civiliziranemu svetu. /... / Obrniti stran, končno”. Jernej Šček Intervjuju ob bok V iskanju duše a je najin pogovor nekje obvisel v času. Takrat smo imeli uredništvo na Placuti, ki jo tisti, ki smo ostali od začetka izdajanja Novega glasa in Ka- toliškega glasa prej, še danes po- grešamo, zaradi skromnosti same stav- be, predvsem pa zaradi duha, ki jo je preveval. Ko si hodil po strmih stopni- cah, si točno vedel, kje je tvoje mesto, kot si tudi dihal stoletno zgodovino ti- skane besede v Gorici. Prav na stopnicah sem omenil dr. Dragu Legiši, da sem pripravil intervju s pisa- teljem Tomizzo in kasneje nam je vsem v baru pod našim uredništvom dr. Le- giša pripovedoval, kako sta se s Tomizzo spoznala še v časih, ko je bil zaposlen kot časnikar na krajevnem sedežu RAI. Spet ena zgodba, ki bi sama veljala celo stran! In iskreno povem, da niti ne vem, kako to, da pogovor potem ni bil obja- vljen v Novem glasu, pretiranega zani- manja nisem videl in sem se umaknil, Tomizzo sem namreč imel rad. V letih osemdeset minulega stoletja sem živel v Trstu, pokojni direktor program- skega oddelka Radia Trst A je imel po- sluh za nas, ki smo vstopali v svet književnosti, zato sem lahko veliko so- deloval s postajo Radio Trst A in v bližini radijske postaje se nahaja Bar X, ki je bil za nas Slovence vedno neka točka, kjer smo se redno srečevali. In prav v Baru X sem videl našega pisatelja Borisa Pahor- ja večkrat kramljati s pisateljem Fulviom Tomizzo, sedela sta pri mizi v kotu, tiščala glave skupaj in se pogovarjala, včasih sta imela pred seboj tudi kak list, vedno sem ju vljudno pozdravil, vedno sta vljudno prikimala. Še danes mi je žal, da ju nisem takrat prosil, ali bi ju smel fotografirati skupaj, prav tam, za njuno mizo. Pa si nisem upal motiti nju- nih pogovorov in tudi fotoaparati so bili takrat obupno težki, nisi jih imel vedno pri sebi, kot jih imaš danes. Hvala Bogu, da sem na kaseto s posne- tim pogovorom s Tomizzo napisal da- tum in jo spravil v škatlo. Leto in pol kasneje je Fulvio Tomizza umrl. Samo teden dni pred najinim intervjujem, 23. septembra leta 1997 je umrl Darko Bra- tina, s katerim je prijateljeval Fulvio To- mizza in sem prijateljeval tudi sam. Ne vem, ali je bilo to naključje, a oba sta imela isti melanholični izraz na obrazu, ki ju je delal, vsaj meni, prijetna in mi govoril, da sta plemenitega značaja. S pokojnim Darkom sem o Tomizzi večkrat govoril, velikokrat sta se srečeva- la, družila pa ju je meja, različnost našega prostora, vse to, kar smo takrat in malce kasneje poimenovali presegan- je državne meje in vseh meja, multikul- turnost, večjezičnost in tako dalje, naš prostor torej, naše narodnosti, razlike, a tudi in predvsem skupne vrline. Drugi časi. O pogovoru s Fulviom Tomizzo sem go- voril z Jolko Milič, Alešem Bergerjem in njegovim avstrijskim prijateljem Ludwi- gom Hartingerjem, tem zaljubljencem v Srečka Kosovela, Kras in slovensko be- sedo. Prav ti trije so me, posredno in včasih neposredno, stalno opominjali, že s svojo prisotnostjo v mojem malem svetu, naj ta intervju objavim. In sam Aleš Berger je pred kratkim povedal, da sta Ikarjev sen, zbornik o Srečku Koso- velu leta 2004 pripravila z Ludwigom za založbo Mladinska knjiga za začetnih 600 izvodov, a je bila potem ta krasna knjiga, ki smo jo predstavili tudi v Go- rici, izjemen uspeh, prodali so jo v več kot 14 tisoč izvodih, kar govori o naši navezanosti na Srečka s Krasa! In najbrž je bilo po eni od teh predstavitev, ko je Ludwig izvedel, da imam nekje v neki škatli na podstrešju intervju s Tomizzo, in me je dobesedno prosil, naj ga pre- vedem in objavim. Šel sem ga iskat na podstrešje, a ga nisem našel, pred letom pa sem škatlo z intervjuji na kasetah le našel in sklenil sem počakati leto dni, da se pisatelju poklonimo ob osemde- setletnici rojstva. Priznam pa, da sem do zadnjega okleval, predvsem zato, ker ni- sem vedel, če bo koga vsebina pogovora zanimala. V uredništvu smo se pogovar- jali o tem, Igorja Gregorija in Jerneja Ščeka, ki sta veliko mlajša, sem prosil, da poslušata pogovor in mi povesta, ali ga velja objaviti. Najprej sem seveda mo- ral presneti intervju s kasete na digitalni aparat, kar ni bilo lahko, kajti le upal sem lahko, da je posnetek še ostal na tra- ku. Ko se je zaslišal iz zvočnika svetel in prepričljiv glas Fulvia Tomizze, sem bil rešen. Igorju in Jerneju, ki sta oba diplo- mirala iz leposlovnih ved, sem poslal po elektronski pošti presnet pogovor in ju prosil za zapis o Tomizzi in doživljanju današnjega časa in družbe v luči besed Fulvia Tomizze. Igor je takoj prevedel pogovor iz italijanščine, za kar sem mu hvaležen, o ozadju in mojem bežnem poznanstvu istrskega pisatelja, predv- sem pa sem mu po svojih močeh skušal prikazati čas, ko je državna meja še trdno stala. Prijateljici prof. Tatjani Rojc sem iskreno hvaležen, da me je opozo- rila, da predmet pogovorov med pisatel- jem Borisom Pahorjem in Fulviom To- mizzo gotovo ni bila vsebina nesrečne zgodbe, po kateri je napisal Tomizza ro- man Mladoporočenca iz ulice Rossetti, sam sem bil namreč prepričan, da je prav naš starosta slovenskih pisateljev nagovarjal Tomizzo, naj o tem napiše roman. To pa je storil Marko Kravos, pe- snik, ki zna radoživo nagovarjati in tudi povezovati, z njim pa o tem nisem nik- dar govoril. Upam pa, da še bom. Vsem tem ljudem posvečam ta pogovor, predvsem pa spominu na istrskega pi- satelja Tomizzo in na pokojnega prija- telja Darka Bratino, oba sta verjela v svet, ki ga moramo ljudje, ki živimo ob meji in ob mejah, šele narediti takega, da bo lep, plemenit in krasen, tak, o kakršnem govori sam Tomizza. še danes pa mi je žal, da so naju s Tomizzo preki- nili in mu nisem mogel postaviti vseh vprašanj, ki sem jih imel v mislih, a ne- kaj le je. P Prvič objavljeni intervju ob 80-letnici rojstva Fulvio Tomizza (1935 -1999) Izrazu mešanec zato ne morem pripisovati negativnega prizvoka: hibridi smo kohezijska sila jutrišnjega dne. Nikoli nisem bil zgolj Italijan, nikoli se nisem čutil niti Hrvat ali Slovenc: bil sem preprosto mešanica vseh teh treh narodnosti. Fulvio Tomizza v Momikiji leta 1998 Fulvio Tomizza in babica Rosa v Juricani leta 1967 Fulvio Tomizza v Materadi l. 1976 S 1. STRANI Razmislek ob intervjuju Kjer beseda še pomeni misel Tržaška21. maja 201510 Še o glasbenem tekmovanju Dante Alighieri Zapis, ki smo ga objavili v nedavni številki našega časopisa in ki je obravnaval glasbeno tekmovanje v priredbi tržaškega italijanskega liceja Dante Alighieri, smo osredotočili na lep uspeh dijakov NSŠ Sv. Cirila in Metoda pri sv. Ivanu. Ne moremo pa mimo izrednega uspega mladih slovenskih višješolskih glasbenikov, ki so gojenci Glasbene matice: ti so zmagali dejansko vse, kar se je lahko zmagalo. Prvo absolutno mesto v kategoriji D (skupine glasbenikov, rojenih v razdobju 1996-1999) sta si prislužila brata Vanja in Max Zuliani (prvi je učenec prof. Armina Seška na GM), ki sta se predstavila z Dvoržakovo Sonatino op. 100. Duo harf, ki ga sestavljata Paola Gregorič in Marina Carecci, se je v isti kategoriji uvrstil na drugo absolutno mesto. Pianist Max Zuliani iz razreda prof. Tamare Ražem na šoli Kogoj se je z izvedbo dveh Moments musicaux Sergeja Rahmaninova prvi uvrstil v kategoriji B (solisti, rojeni v letih 1996-1999). Harfistka Paola Gregoric iz razreda prof. Tatjane Donis se je prva uvrstila v kategoriji A, ki je namenjena solistom, rojenim v letih 2000-2004: zaigrala je Fantazijo op. 95 Camilla Saint- Saensa. Mlada violinistka Alida Igbaria iz razreda prof. Jagode Kjuder na Glasbeni matici, ki je zaigrala Bacewitzev Poljski capriccio, je bila druga absolutna v kategoriji A. Harfistka Martina Carecci je prejela nagrado ‘900, ki si jo je prislužila za izbiro najbolj zanimive skladbe prejšnjega stoletja, njena kolegica Paola Gregorič pa je za las premagala pianista Maxa Zulianija in tako prejela nagrado kot absolutna zmagovalka natečaja. Petra Grassi v DSI Društvo slovenskih izobražencev vabi v ponedeljek, 25. maja, ob 20.30 v Peterlinovo dvorano (ul. Donizetti 3, Trst), na večer posvečen glasbi. Gostja bo pianistka, skladateljica, pevka in zborovodkinja Petra Grassi, pod vodstvom katere je dekliški zbor “Kraški slavček – Krasje” na nedavnem natečaju Venezia in musica odnesel zlato priznanje in 1. mesto v kategoriji dekliških zborov. Z njo se bo pogovarjal Tomaž Simčič. Sodelovala bo vokalna skupina VIKRA, ki jo sestavljajo dekleta iz Vipave in Krasa in ki jo prav tako vodi Petra Grassi. Kratke ekmovanje za Cankarjevo priznanje privablja k sode- lovanju iz leta v leto več tekmovalcev v matični domovi- ni in v zamejstvu. Pod vodstvom mentoric Neve Zaghet (predsed- nica tekmovalne komisije), Bar- bare Zlobec (organizatorke šol- skega tekmovanja in koordina- torke pobude), Maile Ozbič, Tan- je Rebula in Tanje Zorzut so se tradicionalne dijaške manifesta- cije tudi letos udeležili mladi slo- venisti liceja France Prešeren. Meseca decembra se je namreč šolskega dela tekmovanja ude- ležilo kar 27 dijakov, od katerih se jih je na področni del, ki je bil januarja v Kopru, prebilo osem, na državnega marca v Ljubljani pa naposled tri dijakinje. Tržaški licej se je ob koncu tekmovanja lahko ponašal z desetimi brona- stimi, štirimi srebrnimi in enim zlatim priznanjem. Bronasto priznanje so prejeli: Lorenzo Da- ri in Elia Pelizon (oba iz IV. v. g.), Alenka Cossutta in Nika Košuta (obe iz 3. b), Jelena Ilić (1. kl.), Caterina Cossutta (3. kl.). Brona- T sto in srebrno priznanje so pre-jele Mojca Petaros (1. kl.), NežaPetaros (3. b) in Belinda Trobec (3. kl.). Zlato, srebrno in brona- sto priznanje je prejela Tina Bu- san (5. v. g.). Dijaki so tudi tokrat na podlagi izbrane knjižne bere razvijali zmožnost kritičnega in razisko- valnega, pa tudi ustvarjalnega branja književnosti, odkrivali zgodovinsko ozadje izbranih ro- manov ter poglabljali povezave med avtorjevim delom in izbra- no knjigo. Letos so bili na pro- gramu romani Pod svobodnim soncem Frana Saleškega Finžgarja, Doberdob Prežihove- ga Voranca in Menuet za kitaro Vitomila Zupana. Priznanja in knjižne nagrade, ki so jih prejeli vsi sodelujoči di- jaki, je izročila pesnica in kul- turna delavka Majda Artač, dol- goletna profesorica na liceju F. Prešerna. V svojem nagovoru je spregovorila o knjigi kot simbolu svobode bodisi za avtorja, bodisi za bralca. Mlademu občinstvu je nato prebrala izvirno Črtico z naslovom Sindrom knjižne omare. Prireditelji so se zahvalili založbi Mladika in Skladu Nade Pertot, ki vsako leto financira knjižne nagrade in zakusko ter tako podpira mlade dijake, ki s trudom gojijo slovenščino ter poglabljajo svoje književno znanje. Praznovanje pa se je na liceju Franceta Prešerna nadaljevalo še naprej, saj so še istega dne tudi podelili potrdila dijakom, ki so se izkazali v poznavanju moder- ne grščine. V gosteh so namreč imeli predstavnike tržaške grške skupnosti, katere predsednik, Giorgio Contento, je izrazil za- dovoljstvo z zanimanjem, ki ga slovenski licej kaže za grščino, odgovorna za stike z javnostjo Maria Kassotaki pa je poudarila, da družijo grško in slovensko skupnost v Trstu že trdne vezi sodelovanja. Lektorica Anastasia Kouveli je dijakom kla- sične smeri, točneje V. višje gimazije, I. in II. kl. liceja, izročila potrdila o opravljenem izpitu iz moderne grščine. Pobu- da, ki je na šoli že tradi- cija, je med dijaki zaradi prijaznosti in profesio- nalnosti lektorice, pri- stne govorke iz Aten, zelo prilju- bljena, obenem pa dijakom omogoča, da svoje poznavanje stare grščine uporabijo pri učen- ju novega jezika. Na koncu slo- vesnosti so se zavrteli ob ritmih grške glasbe in se, najprej neko- liko nerodno, potem pa vse bolj suvereno, učili ubirati tradicio- nalne plesne korake. IG Časnikarska delavnica Ko zaživi pisana beseda S skokom od Alp do Jadrana MOSP ladi skakalci v vodo iz držav območja Alpe Ja- dran se lahko pomerijo za trofejo Alpe Adria. Tekmovanje poteka vsako leto. Deli se na štiri dele, vsakega gosti različna država – od Alp do Jadrana, seve- da. Skakalci so se letos že pome- rili v Trstu, Gradcu, Zadru in v kratkem se bodo še v Zagrebu. Na tekmovanjih sodelujejo skakalci številnih športnih društev in or- ganizacij iz različnih držav, in si- cer iz Avstrije, Nizozemske, Madžarske, Italije, Hrvaške, Srbije in Turčije. M Nazadnje so se mladi športnikipomerili od 8. do 11. maja, in si-cer v Zadru na Hrvaškem. To je bila zanje že tretja tekma za le- tošnjo trofejo. Sodelovalo je 17 športnih društev, in sicer: Gak (AUT), Suw, Liuda (HUN), Han- ved, Rilse (HUN), Aquarijn (NED), Čukorički (HR), Turky Na- tional Team (TUR), KRBKS, KSV Dupin, Dive, KSV Primorje, Zadar (HR), Medveščak (HR), Arno (HR), Trešnjevka (HR) ter Triesti- na Nuoto, ki je predstavljala Trst in hkrati Italijo. Na žalost je bila tržaška reprezentanca skromna, sestavljala sta jo Giulia Zerjal in Emil Piščanc, spremljala ju je tre- nerka Carol Bozzola. Tekmovalci so bili razvrščeni po kategorijah starosti: najmlajši so spadali v kategorijo E, ti so stari od 7 do 10 let, v kategorijo D so sodili otroci stari od 10 do 11 let, v kategorijo C 12 in 13-letniki, v kategorijo B skakalci stari od 13 do 14 let, najstarejši od 15 do 16 let pa v kategorijo A. Vsaka kate- gorija, razen kategorije E, je imela dve vrsti tekme, in sicer skoke z deske, visoke 1m in s 5-metrske skakalne deske. Vsaka kategorija je imela na razpolago določeno število skokov, to je odvisno od kategorije, seveda pa skakalec ne sme dvakrat opraviti enakega skoka. Skoke, ki so jih skakalci iz- brali s pomočjo trenerja, je ocen- jevalo pet sodnikov, ki so atlete opazovali z različnih strani. Zelo nama je žal, da o simpoziju, ki je dne 14. maja potekal v prostorih Gimnazije Jurija Vege v Idriji, nisva bili obveščeni in se ga zato, na žalost, nisva mogli udeležiti. Zelo nama je žal zlasti zato, ker je bilo prvo predavanje posvečeno našemu predragemu očetu, idrijskemu rojaku dr. Antonu Kacinu, ki je obiskoval znamenito idrijsko Realko. Kot brezobzirno in žaljivo potezo občutiva dejstvo, da naju prof. Tatjana Rojc, ki je bila zadolžena za predavanje o našem očetu, ni o tem takoj obvestila. Na svoji telefonski tajnici je Metka šele 13. maja, ob 21.30, ko se je vrnila domov, dobila njeno sporočilo, naj jo kontaktira. Pripominjava, da nama je bilo na dan simpozija zvečer v telefonskem pogovoru z Idrijo rečeno, da so za simpozij začeli načrtovati pred skoro pol letom. Nama niti glasu. Čemu in zakaj? Trst, 18. maja 2015 Marija Kacin in Metka Kacin Beltrame Prejeli smo Potek točkovanja je vse prej kot enostavno. Vsak skok ima do- ločeno kodo in določen količnik, višji je ko- ličnik, težji je skok; sod- niki ocenijo skok s točkami od 0 do 10. Po- tem ko je skakalec izvršil svoj skok, sodniki nakažejo vsak svojo oce- no, od petih ocen naj- višjo in najnižjo odšte- jejo, nato preostale tri ocene seštejejo in pom- nožijo s koeficientom, ki je pripadel posamez- nemu skoku. Tako dobi- mo dokončno oceno skoka. Na koncu tekmo- vanja sodniki seštejejo ocene vseh skokov in atlet, ki je dosegel naj- višje točkovanje, je zma- gal tekmo. Vsi skakalci so bili na kar visokem nivoju, zato je tržaška trenerka Carol Bozzola bila zelo zadovol- jna, da sta se njena varovanca udeležila tekmovanj za trofejo, saj sta se lahko tako pomerila s sovrstniki; na svoja varovanca je bila tudi ponosna, saj je Giulia dosegla 23. mesto, Emil pa 6. V naslednjem mesecu pa se bodo po vsej verjetnosti, in upamo tudi v večjem številu, udeležili final- nega tekmovanja Trofeje Alpe Adrija v Zagrebu. Želimo jim ve- liko sreče še naprej in upamo, da jim bo skakalna deska dala vzlet še naprej tudi v življenje. Noel Piščanc (Članek je nastal v sklopu časnikarske delavnice projekta “Ko zaživi pisana beseda”, ki jo je organiziralo društvo “Mladi v odkrivanju skupnih poti”) Tekmovanje za Cankarjevo priznanje Lep uspeh dijakov liceja F. Prešeren MOŠKI ZBOR FANTJE IZPOD GRMADE vabi na družabno srečanje s pevskim nastopom NOCOJ JE PA EN LEP VEČER... sobota, 23. maja 2015, ob 20. uri na sedežu zbora v Devinu V spomin na kmečki punt Proslava ob 40-letnici postavitve spomenika DEVIN isalo se je leto 1974, ko je tedanja devinsko-nabrežin- ska občinska uprava, pod vodstvom župana Draga Legiše, sprejela predlog Kmečke zveze, da bi na trgu pred devinskim gra- dom postavili spomenik kmečke- mu puntu, ki je leta 1713 dosegel tudi devinsko gospostvo, kakor prej Tolminsko, Goriško in Brda, Vipavsko dolino in Notranjsko vse do Istre. Kmečka zveza in občina Devin- Nabrežina sta v nedeljo, 17. t. m., v sodelovanju z MoPZ Fantje iz- pod Grmade ter s pokrovitel- jstvom Zadružne kraške banke priredili lepo slovesnost v spomin na postavitev spomenika in v po- klon puntarjem, ki so pred več kot 300 leti množično zahtevali spoštovanje starodavnih pravic in protestirali proti novim davkom na vino in meso, ki jih je uvedla cesarska oblast zaradi vse večjih finančnih potreb, ki so jih terjale vojske tistega časa. Proslava je potekala v dveh delih. P Spored je uvedla občinska odbor-nica za kulturo Marija Brecelj, kije nato povezovala dogajanje in sproti prevajala v italijanščino. V imenu občinske uprave je pozdra- vil podžupan Massimo Veronese, sledil je krajši nagovor podžupan- je občine Tolmin Martine Kenda. Oba sta izpostavila pomen to- vrstnih srečanj, ki pomagajo ohranjati spomin, istočasno pa tudi tkati nove stike in vezi med upravami in občani. Devinski župnik g. Giorgio Giannini je na- to vodil krajši verski obred in bla- goslovil obeležje in udeležence. Učenci devinske osnovne šole J. Jurčič, ki jih vodi Barbara Corbat- to, pa so ob spremljavi harmoni- ke Hermana Antoniča zapeli dve ljudski in priredbo izštevanke. Po polaganju venca je deželni pred- sednik Kmečke zveze Franc Fabec v priložnostnem nagovoru pou- daril, da se je v zadnjih treh sto- letjih veliko spremenilo na ravni spoštovanja človekovih pravic, z obžalovanjem pa je ugotavljal, da se mora kmet tudi v sedanjem času odločno boriti za svoje pra- vice, ker se kmetijstvu velikokrat odreka dostojanstvo “enakoprav- ne gospodarske dejavnosti” in smo priče odtujevanju zemlje za infrastrukture in druge dejavno- sti. V tem smislu, je dejal Fabec, se moramo še posebej na Tržaškem boriti za vsako ped zemlje, ki je še zlasti dragocena za slovensko narodno skupnost. Od pristojnih deželnih in krajevnih oblasti zato zahtevajo spoštovanje potreb kmetijstva in vodenje take kmetijske in okoljske politike, ki ne bo ovirala ljudi, da bi gospo- darili s svojo zemljo. Drugi del spominske slovesnosti je bil na sedežu devinskih zborov, kjer bo še dva tedna na ogled raz- stava stripov o Tolmincih, ki jih je narisal Remigio Gabellini in so izšli v letih 1989 in 1990 v reviji Isonzo-Soča. O stripih in njihovi izdaji v posebni knjigi je sprego- vorila direktorica Tolminskega muzeja mag. Damjana Fortunat Černilogar. Sledil pa je govor zgo- dovinarja dr. Branka Marušiča: v strnjeni obliki je podal prerez ta- kratnega dogajanja na Tolmin- skem in v širšem primorskem prostoru, s posledicami, ki so sle- dile, saj so naslednje leto na Trav- niku obglavili 11 vodij tolminske- ga punta. Mnogi udeleženci pun- tov, tudi kraškega pred gradom v Devinu, ko je življenje izgubilo pet kmetov, pa so bili kaznovani s težkimi globami. Marušič je ak- tualiziral svoj nagovor in ugota- vljal, da so puntarji bili sicer po- raženi, a so vendar moralni zma- govalci, ker so postali simbol pra- vičnega upora ponižanih, o čemer govori več slovenskih pe- snikov in pisateljev v svojih delih. Vsak upor proti krivicam, ki jih doživlja narod pa je upravičen in zato je puntarski duh živel tudi v času upora proti fašizmu in na- cizmu, kakor tudi v zadnji vojni za nedovisnost Slovenije, je še ugotavljal govornik, ki se je na koncu spomnil svojega profesor- ja, Boga Grafenauerja, ki leta 1974, ob postavitvi spomenika, ni mogel priti v Devin. Zato sta vskočila s prof. Samom Pahor- jem, da sta spregovorila o velikem puntu, ki je razvnel vso Primor- sko. Večer so sklenili Fantje izpod Grmade, ki so pod vodstvom Her- mana Antoniča zapeli Puntarsko in še dve pesmi. Številni ljudje, ki so prišli v Devin, so se nato še dolgo ob pogovoru in snovanju zadržali na dvorišču pred sedežem ob zakuski, ki jo je ponudila Zadružna Kraška banka. MT Foto Damj@n Tržaška 21. maja 2015 11 Obvestila Župnjiska skupnost sv. Jakoba apostola vabi na koncert Vokalne skupine Cantate Domino iz Kočevja, ki se prireja ob 15-letnici Društva prijateljev poti sv. Jakoba v Sloveniji. Kot gost sodeluje Kvartet Klarinetov godbe Ljubljanskih veteranov. Koncert bo v nedeljo, 24. maja 2015, ob 18. uri v cerkvi sv. Jakoba v Trstu. Klub prijateljstva – Vincencijeva konferenca vabita na avtobusni izlet v Labin (ogled mesteca in njegovega zanimivega muzeja, kosilo, nato spust do morja v Rabac z možnostjo sprehoda po obmorski promenadi), v petek, 12. junija, info 040 225468 zvečer (Vera). Pokrajinski kongres stranke Slovenska skupnost Za samobitnost, samostojnost, demokracijo in socialno pravičnost ržaški pokrajinski kongres stranke Slovenske skupno- sti je potrdil politične te- melje avtonomije, teritorija in je- zikovnih pravic, ki jih je po- krajinski tajnik Peter Močnik izpostavil v svojem poročilu. Te iztočnice so bile tudi od- skočna deska za artikulirano razpravo, ki je sestavljala vse- bino kongresa in se je za- ključila z izvolitvijo novega pokrajinskega sveta. Ta bo določal glavne pokrajinske politične smernice v prihod- njih letih. Kongresna dela tržaške SSk, ki se je v sredo, 13. maja 2015, zbrala v Kulturnem do- mu na Colu, so se začela z nastopom Moškega komor- nega zbora Stane Malič z Opčin pod taktirko zboro- vodje Walterja Lo Nigra. De- legati so predsedovanje kongresu zaupali Maji Lapornik, še prej pa je vse prisotne pozdravil tajnik sekcije SSk na Repentabru Loren- zo Milic. Tržaški župan Roberto Cosolini je pozdravil v osebnem imenu in v imenu celotne levosredinske koalicije, ki vodi občino Trst. Poudaril je dobro sodelovanje s stranko SSk in njenim svetnikom Igorjem Švabom ter napovedal sklep občinskega odbora za upo- rabo slovenščine v občinskem svetu, ki bo moral tudi sprejeti dokončno odločitev. Kongres so pozdravili še tržaški občinski od- bornik Edi Kraus in miljski občin- T ski odbornik Fabio Longo. Pred-sednica kongresa Lapornikova paje nato prebrala še pisne pozdra- ve, ki so jih posredovali pokrajin- ski tajnik SKP Peter Bahrens, Elia- na Frontali (Lista Cittadini), Ro- berto Decarli (Trieste Cambia) in načelnik svetniške skupine v tržaškem občinskem svetu Marco Toncelli. Pokrajinski tajnik SSk Peter Močnik se je v svojem poročilu dotaknil številnih tem. Takoj na začetku je svoje misli usmeril v 70. obletnico konca druge sve- tovne vojne in se zahvalil vsem tistim, ki so omogočili konec voj- ne in nam izročili svobodo, naj- večje bogastvo. Nato pa se je po- svetil današnjim družbenim vprašanjem, kjer prevladuje za- skrbljujoča politična slika države, ki se ni še izvila iz hude gospo- darske krize. Krčenja stroškov, ki so posledica kriznih časov, pa ne prizadenejo vseh v isti meri. Naj- bolj so pod udarom krajevne uprave in pa javne storitve za občane. Prizadete so tudi narod- ne manjšine, pa čeprav sodi zaščitna zakonodaja v kontekst varovanja človekovih pravic. Prav zaradi tega je za pokrajinskega taj- nika Močnika nesprejemljivo, da v tretjem tisočletju, ko je računal- nik vsakdanji kruh za vsak javni urad, ne moremo še imeti pravil- no in pravično napisanih imen na osebnih dokumentih, kot so potni list, vozniško dovoljenje, da javne uprave ne uporabljajo ved- no in povsod tudi pravilno zapi- sanega slovenskega imena občin, javnih uprav ali šol, ali da ne iz- dajajo tudi v slovenskem jeziku javnih obvestil in zgibank, ki se pošiljajo po našem celotnem te- ritoriju, ali da ustanove ali družbe, ki izvajajo javne storitve, ne spoštujejo dvojezičnega poslo- vanja na teritoriju, kjer je to uza- konjeno. Pokrajinski tajnik Peter Močnik je tudi izpostavil pomen sodelo- vanja za normalno izvajanje pra- vic, kjer si bo stranka Slovenske skupnosti prizadevala skupaj s krovnima organizacijama in vse- mi osebami ter političnimi sila- mi, ki so za to dovzetne. Še naj- bolj je to pomembno na ravni slovenskega šolstva, ki mora biti povezano s kulturo in teritorijem, kjer živi in dela naš človek. Nova šolska reforma pa za zdaj ne upošteva na primeren način po- slanstva slovenskega šolstva, saj je v besedilu le ohlapno in splošno določilo. Skrb za teritorij pa se mora nadaljevati in zagota- vljati razvoj kmetijstva, obrtništva in drugih dejavnosti. Tajnik Močnik je svoje poročilo zaključil s citatom iz statuta, ki pravi, da je SSk krovna politična stranka Slovencev in temelji na načelih narodne samo- bitnosti, politične samo- stojnosti, pluralistične demokratične ureditve in socialne pravičnosti. V teh vrednotah pa se lahko prepoznajo ljudje različnih pogledov, kar je pri nas normalno od obdobja stranke Edino- sti, ki je bila že takrat od- prta vsem, saj samo soli- darnost celotne manjšine, ki je danes pod pritiskom, lahko v politiki privede do kori- stnih rešitev. To je pojem zbirne stranke, ki lahko izrazi svežino, zagon in odgovornost. Na iz- kušnjah odraslih in starejših slo- nita priprava novih kadrov in pravilna prenovi v strankinem delu ter odgovornostih, je še do- dal Močnik in podčrtal pomem- bno prisotnost žensk in potrebo po prenovo sekcij za boljše orga- nizacijsko delo stranke. Po tajniškem poročilu se je od- prla razprava, v katero so posegli številni prisotni. Deželni tajnik Damijan Terpin je izpostavil vprašanje političnih zaveznikov SSk. Pokrajinski tajnik SSk za Go- riško Julijan Čavdek je poudaril, da mora SSk biti bolj pozorna do občanskih list, ki so izraz teritori- ja. Ravnatelj Kmečke zveze Edi Bukavec je prav tako označil teri- torij kot temelj za narodno preživetje. Podpredsednik dežel- nega sveta in deželni svetnik SSk Igor Gabrovec je podčrtal vsa pri- zadevanja stranke, da bi reforma krajevnih uprav ne bila to, kar je, saj jo je že treba popravljati. Re- pentabrski župan Marko Pisani se je prav tako osredotočil na pro- blematiko deželne reforme kra- jevnih uprav. Vsi so tudi pouda- rili pomen deželnega kongresa, ki bo potekal v soboto, 23. maja 2015 v Gorici. Pokrajinski kongres SSk za Tržaško se je zaključil z izvolitvijo novega pokrajinskega sveta, ki bo na prvi seji izvolil novega pred- sednika, tajnika in člane pokra- jinskega tajništva. Milena Padovan Vprašanje javnega priznanja našega glasbenega šolstva ostaja odprto POGOVOR lasbena matica za- ključuje zadoščenj polno šolsko leto, katerega se bodo profesorji in učenci spom- nili zaradi številnih tekmovalnih dosežkov, izmenjav in odmevnih koncertnih dogodkov. Milena Padovan se je prvič kot nova predsednica glasbene ustanove udeležila rednega občnega zbora, na katerem je utrdila pozitiven vtis o dinamičnem značaju šole: V teh prvih šestih mesecih sode- lovanja z GM sem odkrila dina- mično in večplastno ustanovo. Dejavnosti so posejane na širo- kem teritoriju, imamo tri urade in številne podružnice v treh po- krajinah naše dežele, imamo nad 600 učencev, različne vokalne in G instrumentalne skupine ter večkot 60 sodelavcev. Tedensko sedogajajo nastopi, izpiti, koncerti, tekmovanja, izmenjave. Vsakod- nevno odkrivam nove informa- cije o sedanjih in preteklih dejav- nostih, v okviru šole same in v sodelovanju z drugimi ustanova- mi v naši deželi, v Sloveniji in še dlje. Mislim, da bo moje uvajanje v funkcijo kar trajalo, še veliko moram odkriti! Kako se razvijajo sodelovanja s sorodnimi ustanovami? Vi- demski konservatorij je in bo še naprej odigral zelo pomem- bno vlogo na področju izpitov in diplom. Res je, z videmskim konservato- rijem imamo dobre stike, tudi konvencijo za opravljanje izpitov, in to v slovenščini. S tržaškim konservatorijem je sodelovanje manj izrazito, smo pa imeli pred kratkim v gosteh ljubljanski kon- servatorij, ki je vrnil nedavni obisk in koncert naših učencev v Ljubljani. GM je aktivno vključena v Zvezo slovenskih gla- sbenih šol in je vložila prošnjo za vpis v razvid izvajalcev veljavnih programov na področju vzgoje in izobraževanja, kar bi pomenilo priznanje naših učnih načrtov in spričeval v Sloveniji. Odprtemu vprašanju javnega priznanja našega glasbenega šolstva v Italiji pa še ne najdemo zadovoljivega odgovora. Pred nami so izpiti poletnega roka, a tudi akademije in zad- nja glasbena matineja v SSGju. Kakšno vlogo in kakšne učin- ke - znotraj šole in navzven- ima koncertna dejavnost? Ravno te dni potekajo na raznih sedežih naše šole avdicije za za- ključne akademije, na katerih bo- mo od polovice maja do polovice junija poslušali najboljše učence in skupine. Akademije in nastopi so za mlade glasbenike važne preizkušnje, za šolo in profesorje pomenijo preverjanje opravlje- nega dela, za starše in ljubitelje glasbe priložnost za glasbene užitke. Obenem učenci in profe- sorji GM nudijo našemu prosto- ru dragoceno glasbeno kuliso na raznih srečanjih, prireditvah in proslavah. Glasba je univerzalen jezik, zato se brez težav prilagodi vsakemu okolju in tako spleta ve- zi: Kraljica Vida je s svojim spremstvom potovala iz Špetra na Opčine, v Kobarid in spet v Čedad, v Gorici je gostoval zani- mivi Ventaglio d’arpe, v Trstu so prav te dni naši učenci nastopali v botaničnem vrtu, seznam zani- mivih nastopov je kar dolg! Med letošnjimi pobudami pa bi le iz- postavila umetniški večer z na- slovom Uglaševaje … slovenska umetnost Trstu v poklon, ki je bil februarja v mali dvorani teatra Verdi in je imel velik odmev, in pa glasbene matineje v tržaškem Kulturnem domu v sodelovanju s SSGjem, ki so bile dobro obi- skane. Računam, da bomo v na- slednji sezoni glasbene matineje ponovili in sodelovanje s SSGjem še razširili. Je sedanja finančna slika (in obeti) naklonjena uresničitvi vaših bodočih načrtov? Glede finančnega vidika je bilo v zadnjih letih upravljanje GM pre- vidno in učinkovito. Negotovo finančno stanje je zahtevalo, da se usmeri pozornost predvsem v izobraževanje, koncertno dejav- nost je bilo potrebno omejiti. Žal je vsako leto znova na začetku se- zone tudi pouk težko načrtovati, ker vodstvo šole ne ve, kolikšna finančna sredstva bo prejelo. Za leto 2015 še danes nimamo pri- spevka Dežele FJK na osnovi zaščitnega zakona, ki je glavni fi- nančni vir za našo dejavnost. Za- nimivih načrtov za naprej je kar nekaj, njihovo finančno kritje pa je sedaj negotovo; prizadevamo si, da bi, poleg osnovnega dežel- nega prispevka, pridobili podpo- ro raznih ustanov za posamezne projekte. PAL Kandidatna lista za pokrajinski svet: 1. Aleš Brecelj, 2. Patrick Čurman, 3. Marko De Luisa, 4. Edvin Forčič, 5. Walter Fortuna, 6. Renco Frandolič, 7. Igor Gabrovec, 8. Ivo Jevnikar, 9. Edvard Peter Krapež, 10. Maja Lapornik, 11. Giulia Legiša, 12. Sergij Mahnič, 13. Marij Maver, 14. Marko Milkovič, 15. Peter Močnik, 16. Aljoša Novak, 17. Tanja Peric, 18. Niko Pertot, 19. Robert Petaros, 20. Sergij Petaros, 21. Tomaž Petaros, 22. Alessandro Počkaj, 23. Fulvia Premolin, 24. Matia Premolin, 25. Marko Pisani, 26. Igor Poljšak, 27. Boris Slama, 28. Danilo Šavron, 29. David Stolli, 30. Martina Škabar, 31. Danijel Šuligoj, 32. Igor Švab, 33. Mitja Terčon, 34. Alojz Tul, 35. Maurizio Vidali, 36. Dimitrij Žbogar Kandidatna lista za nadzorni odbor: 1. Alojz Debelis, 2. Drago Štoka, 3. Antek Terčon Kandidatna lista za razsodišče: 1. Katja Dolhar, 2. Marjan Jevnikar, 3. Bogdan Kralj Novo pokrajinsko vodstvo SSk Istrski večer v DSI Kulturna dediščina Emila Zonte mil Zonta je istrski glasbe- nik, etnomuzikolog, avtor treh knjig in pristen Istran, rojen v Sv. Duhu pri Buzetu leta 1935. Življenjska pot ga je peljala do Visoke pedagoške glasbene šole v Zagrebu, nato pa se je njegova družina preselila v Koper, kjer se je vključil v koprski pihalni orkester in se zaposlil na Radiu Koper – Ca- podistria. Lahko bi rekli, da je ce- lotno življenje posvečal glasbi, saj se je v službi ukvarjal z različnimi glasbenimi zvrstmi: od rocka do klasične in zborovske. Še posebno pa je raziskoval istrsko ljudsko gla- sbo, ki jo je zapisoval in jo predvajal na mnogih glasbenih srečanjih. Ustanovil je številne glasbene sku- pine in z njimi sodeloval. Ljudsko glasbo je ohranil tako na gramo- fonskih ploščah kot na kasetah in CDjih. Na Istrskem večeru, ki ga je priredi- lo Društvo slovenskih izobražen- cev, je Emila Zonto predstavil in z njim vodil pogovor Milan Grego- rič. Pogovor je obsegal spomine na otroštvo in vse do zrelih dni, ko je izdal tri knjige: dvojezično sloven- sko-italijansko Triestina, posvečeno tržaški harmoniki, Od Svetega Du- ha in nazaj ter Moč kletve, ki opi- sujeta življenje v domačem kraju od zadnjega obdobja Avstro-Ogrske preko fašizma, vojnega in povojne- ga časa, pa vse do sredine petdese- tih let. V knjigah spoznamo bu- zeške običaje in duhovno podobo ljudi s slikovitim krajevnim na- rečjem: prepletanje slovenščine, kajkavščine, čakavščine in itali- janščine. V zadnjih dveh knjigah beremo o dogodkih, ki so zazna- movali kraj in življenje tamkajšnjih ljudi. Mlademu Emilu Zonti so se vtisnili v spomin sprehodi različnih vojsk -italijanske, nemške in jugo- slovanske- skozi Istro, fizično, du- hovno, politično in jezikovno na- E silje, sodni procesi in ustrahovan-ja.Septembra 1945 so grozili očetu, članu Celovške Mohorjeve družbe in Tigrovcu od leta 1935, naj vpiše otroka v hrvaško šolo, ne pa v itali- jansko ali slovensko. Tako je prva razreda opravil v italijanščini, nato pa začel s hrvaščino, ki je ni razu- mel. Takoj po vojni so hoteli nasil- no hrvatizirati vse, kar je bilo istrskega. Sledila je kolektivizacija in postavljanje novih mej, ki so si- lile ljudi v migracije in eksodus. Hu- do so sejali vsi, Avstro-Ogrska, fašisti, Nemci in tudi partizani, ne glede na barvo. Še se spomni dra- matičnega dogodka, ki ga je doživel na lastni koži, in sicer birmo leta 1947, ko so predstavniki novih ko- munističnih oblasti preprečili bir- manski obred s plesanjem kola pred oltarjem buzeške cerkve in z metanjem jajc ter paradižnikov po njej. Ljudje so se zatekli v cerkev v Črnici, zavarovali dohode v vas z vaškimi stražami in birmo še istega dne opravili tam. Naslednjega dne pa so v Lanišču rdeči nasilneži do smrti zabodli mladega duhovnika Miroslava Bulešića in hudo ranili Jakoba Ukmarja. Po besedah Milana Gregoriča “sta knjigi pisani s toplino in predsta- vljata prijetno branje. Avtor je v njih izpovedal marsikaj, o čemer se dol- go po vojni ni smelo govoriti”. V pogovoru z Zonto je slednji dejal, da je meja Istrane zelo prizadela, saj so v šolah poslušali jezik, ki ga niso razumeli. Brez svojega jezika izgu- biš vse, Jugoslavija pa jim ni imela kaj dati. Zaustavil se je tudi pri TIGR-u, prvi protifašistični organi- zaciji v Evropi, ki je bila močna in dobro organizirana. Glede vere pa je dejal: “Če je zdržala dva tisoč let, bo naredila še veliko dobrega, tudi v Istri”. Šin Foto Damj@n Beneška / Aktualno21. maja 201512 onec aprila so se za- ključile dejavnosti v slovenščini za predšol- sle otroke, ki sta jih v Vidmu pripravli združenji Blankin iz Čedada in Alpi iz Vidma v so- delovanju z vidensko občino in tretjo vidensko večstopen- jsko šolo. Srečanj, ki so se pričela 8. novembra in so tra- jala šest mesecev, vsako sobo- to po dve uri v šoli Dante v središču Vidma, se je ude- leževalo 16 otrok od dveh do pet let starosti. Dejavnosti je vodila vzgojiteljica Tina Cen- cič Fratina iz Kobarida. Raziskave so pokazale, da pri- bližno 10% prebivalcev v Vidmu ima slovenske koreni- ne. Zato je pomembno, da se slovenski jezik in kultura ohranjata tudi v tem naj- večjem furlanskem mestu. “Že veliko časa je bilo potreb- K no, da se je začelo nekaj pre-mikati tudi v Vidmu in ne sa-mo v krajih, kjer uradno živi- jo Slovenci – nam je povedal Riccardo Ruttar, ki je koordi- nator skupine sv. Hieronima- Slovenci v Vidmu, ki je v ok- viru združenja Blankin pri- pravila to dejavnost. Samo v zadnjem času je marsikatera slovenska družina, ki živi v Vidmu, razumela, da je po- membno, da se ohrani tudi v mestu slovenski jezik. Seveda obstaja dvojezična šola v Špe- tru, toda za tiste, ki živijo v Vidmu, ni lahko vsak dan vo- ziti tja otroke”. Skupina svetega Hieronima se je rodila prav z namenom, da bi združila Slovence, ki živijo v Vidmu in da bi tako lahko tudi mlajše generacije imele možnost spoznati slo- vensko kulturo. Ime je prev- zela po bra- tovščini svetega Hieronima, ki je nastala leta 1452 z namenom, da bi povezovala Slovence v mestu in jim pomagala. Slovenske dejav- nosti v Vidmu ni- so seveda samo za otroke. Občinski svetovalec Mario Canciani že nekaj let v sklo- pu projekta “Interkultura” prireja v župnišču v Godiji pri Vidmu tečaj slovenskega jezi- ka tudi za odrasle. V tem ok- viru prirejajo tudi tečaje in izlete po Sloveniji. Le- tos bodo nekaj dni v Bovcu. Lanskega de- cembra so tem študen- tom predstavli tudi čezmejni projekt “ZborZbirk”. Združenje Blankin na- merava tudi v novem šolskem letu organizi- rati ta tečaj po sloven- sko za predšolske otro- ke, saj so bili tako otroci kot njihovi starši zelo zadovoljni. Priporočili so se, da bi se ta dejavnost nadal- jevala. “Naša želja je – je še povedal Ruttar – da bi ponudili otrokom še kaj več. Dobro bi bilo, če bi prišla kakšna pomoč od zunaj, če bi bilo še več otrok in tudi več časa na razpolago. Četudi ni- so vsi otroci, ki so obiskovali tečaj, sinovi Slovencev, je za- nimivo opazovati, kako tudi v Vidmu italijanski starši sa- mi želijo, da se njihovi otroci učijo po slovensko. To pome- ni, de se je nekaj premaknilo okrog nas in da tisti strah in občutek manjvrednosti, ki je ostal v nekaterih Slovencih, nima nobenega smisla”. I. B. Kanalska dolina Pred vrati je poletna romarska sezona na Sv. Višarje udi letos se bo proti kon- cu pomladi začela polet- na romarska sezona v višarskem svetišču. Ob stari romarski pešpoti, ki gre iz Žabnic do Svetih Višarij, bo torej za romarje (in seveda tudi za turiste) po določenih urnikih redno obratovala žabniška žičnica. Prvič bo žičnica spet od- prta v soboto, 30. maja, in bo potem obratovala vse do 2. ju- nija. Potem bo delovala samo ob sobotah in nedeljah vse do 14. junija; od 20. junija do 20. sep- tembra pa bo obratovala vsak dan. Od tedaj dalje, ko se sezona bliža h koncu, bo spet obratova- la samo ob sobotah in nedeljah vse do nedelje 4. oktobra. Kar zadeva urnik, bo žičnica delova- la od 9. do 17.15 ob delavnikih T ter od 8.30 do 18.15 ob nedeljahin praznikih. Žabniški župnikmsgr. Dionisio Mateucig, ki je pristojen tudi za višarsko sve- tišče, nam je po- jasnil, da bodo maše ob delavni- kih ob 10., 11. in 12. uri; ob prazni- kih pa tudi po- poldne, in sicer ob 15. uri. Msgr. Mateucig, ki je letos med štirimi slovenskimi zlatomašni- ki iz videnske pokrajine, bo zelo verjetno obhajal zlato mašo prav na Sv. Višarjah. Med najpo- membnejšimi dogodki v okviru letošnje romarske sezone, ki jih je župnik Mateucig omenil, sta v prvi vrsti romanje treh Slove- nij, v nedeljo, 2. avgusta, ter le- tošnja izvedba Srečanja treh dežel 22. avgusta. Veliko romar- jev bo zelo verjetno tudi ob prazniku Marijinega Vnebovzet- ja 15. avgusta. Poletna romarska sezona se bo sicer pričela in za- ključila s procesi- jama po višarski vasi. Prva se bo odvijala v nedeljo, 14. junija, druga pa prav na zadnjo nedeljo obrato- vanja žičnice, tj. 4. oktobra. Po starem izročilu je žabniški pastir leta 1360 iskal izgubljene ovce in jih končno našel prav na Višarjah. Klečale so okrog rušja. V grmovju je pa- stir našel lesen kip Marije z De- tetom. S sabo ga je odnesel k župniku v Žabnice. Naslednji dan pa se je kip čudežno vrnil na Višarje. Čudež se je ponovil. Tretji dan so kip še enkrat nesli v Žabnice, vendar so ga kasneje ponovno našli na Višarjah. Z dogajanjem je žabniški župnik seznanil oglejskega patriarha, ki je dal postaviti kapelico na kra- ju, kjer so našli sveto podobo. Od te prve kapelice se ni nič ohranilo, v stoletjih pa so sve- tišče večkrat obnavljali. Danes to svetišče povezuje Slovence, Furlane, Nemce in Italijane. Luciano Lister MARIJINE BOŽJE POTI PRI NAS (97) Mariza Perat Cerkev Marije Vnebovzete na Repentabru Tudi v novejšem času so bila na Repentabru množična srečanja na prostem, “tabori”, katerih duša je bil prosvetni de- lavec, kritik, igralec in režiser, prof. Jože Peter- lin (1911-1976), ki je tu s svojo igralsko skupino Slovenski oder pripra- vljal nepozabne nasto- pe. Prvi “tabor” je bil tu 22. maja 1949. Uprizorili so igro Slehernik. Kljub deževnemu vremenu se je na “taboru” zbralo preko 1.000 gledalcev. Na- slednji “tabor” je bil 24. junija 1950. Režiser in scenograf je bil prof. Vilko Čekuta. Uprizorili so igro Divji lovec. Asistent režije je bil prof. Peterlin. Nastopili so sami izkušeni igralci, ki so se pozneje izselili v ZDA in Kanado. Leta 1951 je glavni pobudnik “taborov” postal prof. Jože Peterlin. Ustanovil je odrsko igralsko sku- pino “Slovenski oder”. V skupini so bili mladi, ki jih je prof. Peterlin že kot dijake navduševal za javne nastope. Ob 10. obletnici prvega “ta- bora” je prof. Peterlin pripravil novo, nadvse uspelo uprizoritev Slehernika. Tabore so vedno spremljali pevski ali folklorni nastopi. Nastopali so tudi besedni ustvarjalci: Vinko Beličič, Stanko Janežič, Zdravko Ocvirk. Taborov so se udeleževale tudi skupine z Goriške- ga in Koroškega, kar je pripomoglo, da so se med zamejskimi Slovenci stkale trajne prijateljske ve- zi. V svojih spominih na prof. Jožeta Peterlina poli- tik in odvetnik Drago Štoka v zvezi s “tabori” na Repentabru piše: “Tabori na Repentabru so bili nekaj veličastnega in obenem neponovljivega. Bili so kakor dih pomladi: prinašali so nov veter v prvem povojnem času. Ljudje so množično prihajali na repentabrski grič v nepotešljivem iskanju svobodne besede, svobodne misli, svobodnega ustvarjanja. Ti tabori so nam vlivali voljo do življenja, do dela, dajali poguma, vedrosti in zdra- vega optimizma za bodočnost”. Za prof. Peterlinom ni taborov nihče več obnavljal. Pri prosvetnem delovanju na Repentabru ne smemo prezreti krajevne osnovne šole, ki je tu vedno imela pomembno vlogo. Prvo šolo najdemo na Tabru leta 1873. Pouk je potekal v hiši, določeni za cerkovnika. Prvi učitelj je bil Leopold Krapš. Šte- vilo otrok pa je stalno na- raščalo, zato so leta 1880 na Co- lu zgradili novo šolsko poslop- je. Pred prvo svetovno vojno je tu poučeval nadučitelj Anton Fa- kin (1848-1920), ki je svoje po- slanstvo v tem kraju opravljal nad 40 let. Leta 2006 so po njem poimenovali tamkajšnji otroški vrtec. / dalje eti umetniški večer v programu trije- zičnega festivala komične- ga gledališča Komigo, ki ga dvanajsto leto ponujata Kulturni dom iz Gorice in kul- turna zadruga Maja iz Gorice v sodelovanju še drugih slovenskih in italijanskih kultur- nih ustanov, je v pe- tek, 8. maja 2015, po- stregel z nič kaj ko- mično vsebino. Na sporedu je bila namreč Verdijeva opera Rigo- letto, ki ji je libreto na- pisal Francesco Maria Piave in vsebino zanj povzel po drami Vic- torja Hugoja Le Roi s’amuse (“Kralj se zabava”) . V goste je prišla množica navdušenih zelo mladih in malce “starejših” učencev Mednarodne operne akademije iz Križa, ki jo vodi ba- sist Alessandro Svab. Že nekaj let ta pevska akademija nudi s pro- jektom Mladi …na oder! osnov- nošolcem in srednješolcem možnost, da se pobliže soočajo z resnim glasbenim žanrom, ope- ro, ki jim tako postane manj toga in nedostopna in mogoče tudi bolje razumljiva. Velika množica mladih je imela priložnost spoz- nati Verdijevo opero Rigoletto in se dejavno vključiti vanjo v zbo- P rovskih delih in celo v soli-stičnem nastopu. Pod vodstvomAlessandra Svaba je v veliki dvo- rani goriškega Kulturnega doma kot nekakšna generalka v četrtek, 7. maja 2015, v sodelo- vanju z Laions clubom iz Gorice, in v petek, 8. maja, kot redna po- nudba Komigo zaživela ta znana Verdijeva opera ob sami klavirski spremljavi v živo; zaradi tega so bili seveda solisti še bolj izposta- vljeni. Solistične vloge so bolj ali manj intenzivno zapeli pevci iz različnih držav (Rusije, Italije, Slovenije, Hrvaške). Nekateri so resnično izstopali z lepimi, močnimi, polnimi glasovi, ki se- veda še zorijo in se izoblikujejo, a zelo dobro obetajo. Škoda, da ni vodstvo akademije poskrbelo tudi za vsaj malce boljšo vizualno podobo celote, ki je izzve- nela kot ne- kakšno na hitro pripravljeno “skrpucalo” (v ozadju so se zvrstile tri “scenske” projekcije, prav nič skladne s “kostumi” - Rigolettov naj bi bil ‘stilen’, vsi ostali pa ‘sodobni’-, v katere so bili oblečeni izvajal- ci). Škoda, ker scenska ubranost ima svojo pomembnost tudi v takih –“neprofesionalnih” odrskih postavitvah. Uho sliši in posluša skladnost in harmonijo zvokov, a tudi oko ima rado lepo scensko podobo. Vse skupaj ustvarja čar odrske postavitve. Zvečine mladi pevci, še posebno seveda solisti, so doživeli bučen, dolgotrajen aplavz navdušene publike, kar jim bo gotovo velika spodbuda za nadaljnja gostovan- ja, ki jih imajo s to Verdijevo ope- ro na programu letošnje sezone. IK Komigo Verdijev Rigoletto v mladi mednarodni zasedbi KULTURNI DOM GORICA Prof. Jože Peterlin Množica na Tabru Nadučitelj Anton Fakin s svojim razredom leta 1911 Združenje Blankin Naprej po slovensko tudi v Vidmu Slovenija 21. maja 2015 13 ržava s svojimi izvršilni- mi organi, začenši od krajevnih uradov po va- seh pa do vlade v Ljubljani, tudi v mesecu maju deluje, in o svojih ukrepih prizadevno in podrobno sproti obvešča javnost. Pri tem poskuša vse sloje prebivalstva, tudi ljudi, ki žive v revščini, po- manjkanju in nasploh na obrobju družbe, prepričati, da je kriza v Sloveniji premagana, da to v svojih poročilih prizna- vajo tudi Evropska komisija (vlada) in druge mednarodne organizacije, le doma moramo biti bolj strpni in razumevajoči, zlasti pri utrjevanju ustroja jav- nih financ. Vlada je zaradi tega zasnovala in sprejela pravila in režim prodaje državnega pre- moženja in podprla finančne- ga ministra dr. Dušana Mra- morja, “ki še za nekaj časa zahteva vzdržnost in varčevanje tudi pri delavcih in uradnikih z najnižjo plačo v državi”. Še vedno pa je povsem neuspešna glede reform, saj še nobene ni začela izvajati. Najbolj kritične razmere naj bi bi- le v zdravstvu, na kar opozarjata tudi Evropska komisija, doma pa najbolj, čedalje bolj ostro, zlasti Fi- des, sindikat zdravnikov in zoboz- dravnikov s predsednikom dr. Konradom Kuštrinom iz Splošne bolnišnice “Dr. Franca Derganca” v Šempetru pri Gorici. Vlada se sicer o tekočih vprašanjih dnevne politike in njenih subjek- D tih največkrat ne opredeljuje. Čepa je morda kdaj vendarle izzva-na, pa za kakšno nepravilno de- janje, pomanjkljivost ali napako v Sloveniji, če je le mogoče, naj- večkrat obdolži oziroma navede Janeza Janšo in njegove iz stranke SDS. Seveda je pri tem deležna strnjene podpore nacionalne TV Slovenije in provladnih medijev. Slednji kljub posameznim kri- tičnim zapisom v glavnem ohran- jajo visoko stopnjo podpore vsem štirim domnevno spornim ose- bam z vrha slovenskega pravosod- ja. Toda kronika v mesecu maju je polna dogodkov, objav najra- zličnejših “resnic”, zaznamovanj, in drugačnih pričevanj z območja politike. Ti celo prevladujejo, kar je bilo tudi pričakovano, saj je mi- nilo 70 let od zaključka druge sve- tovne vojne, torej dogodka ne zgolj slovenske, ampak predvsem mednarodnih razsežnosti. V Slo- veniji so o polpretekli zgodovini, narodnoosvobodilnem boju, re- voluciji, protirevoluciji, povojnem nasilju oziroma pomorih, predstavniki strank, organi- zacij in gibanj udeleženi v dogodkih pojasnili in ute- meljili svoja stališča. Ugoto- vljeno in dokumentirano je skoraj vse, kar se je dogajalo med vojno in po njej, do osa- mosvojitve, toda nihče od borcev ali drugih udeležen- cev doslej še ni priznal in s tem obžaloval, da je zagrešil kakšen zločin. Nikogar ni, denimo, ki bi ob občudo- vanju skrbi za ranjene v par- tizanski bolnišnici Franja izrazil bolečino in zgražanje nad zmagovalci vojne, ki so ran- jene domobrance iz vojaške bol- nišnice v Mostah v Ljubljani in od drugod vrgli v jame v kočevskih gozdovih in jih tam pogubili. Časnik Delo je 11. maja objavil prilogo z naslovom Ozadja, ki je bila namenjena analizi druge sve- tovne vojne in spravnim prizade- vanjim v različnih državah, med njimi v poraženi Nemčiji in v Slo- veniji. Najprej in najbolj naj opo- zorimo na komentar z naslovom Speči demon zgodovine, ki ga je napisal Peter Žerjavič. V njem smo prebrali tudi nekaj, kar ta časopis leve usmeritve še nikoli prej ni za- pisal. Žerjavič zdaj razmišlja tako- le: “Nemoč v spopadanju s tem- nimi stranmi zgodovine bo ostala travma. Zaradi tega del prebival- stva 9. maja ne dojema kot dneva zmage. Travmatizirani niso le so- rodniki žrtev, ampak tudi storil- cev. Njihovi otroci se v družinskih pogovorih sprašujejo, kaj so v krvavih povojnih dneh počeli nji- hovi očetje. Odkritje v Barbari- nem rovu bi moralo biti točka preloma in drugačne obravnave travme. A ni bila. Priznanje, da so nekateri med “dobrimi fanti”, ki so na domačih tleh sodelovali v zmagi nad fašiz- mom in nacizmom, lahko odgo- vorni za povojni zločin, bi samo okrepilo moralno moč in zgodo- vinsko sporočilo upora proti oku- patorju in osvobodilnega boja. To bi z miselnim preskokom morala narediti sama levica, pokazati do- stojno sočutje do žrtev in odrešiti veličastno, narodno zavedno par- tizanstvo revolucionarnega gre- ha”. Zelo zanimiv, seveda pa tudi ak- tualen, je dolg in izčrpen pogovor z zgodovinarko druge svetovne vojne Moniko Kokalj-Kočevar. Na- vaja množico dejstev, podatkov, virov in podrobnosti s srečanj s svojci pobitih v Sloveniji. Govori o pobitih nemških vojnih ujetni- kih, pa o doslej manj znanem dej- stvu, da so nekateri slovenski mo- biliziranci z Gorenjskega služili v SS enotah, torej v najbolj zločin- činkovito delovanje države zahteva trdno vla- do. Skratka, če poenosta- vimo: demokracija je nujna pri sprejemanju odločitev zato da se slišijo vsi glasovi in vsi pomisleki glede vsakokratne teme, ki je na tapeti, in glede vsakega zakona, ki se sprejema. Ko pa so odločitve sprejete, jih je potrebno izpeljati: to nalogo ima izvršna veja oblasti oziroma vlada. Zato je nujno, da je ta upravni organ odločen in učinkovit: to je njegova “narava”, to se od njega pričakuje. Brez de- lujoče vlade država stagnira. Posadka brez kompasa Teoretska premisa iz gornjih vrstic se seveda navezuje na prak- tični primer iz slovenskega poli- tičnega življenja, kot smo ga za- beležili prejšnji teden. Trdnost in učinkovitost slovenskih vlad je eno od pomembnejših političnih vprašanj zadnjih let. Že samo za- radi dejstva, da se je v Sloveniji od leta 2012 že trikrat zamenjala vla- da. Tri različni premieri, tri ra- zlične ministrske ekipe. Kritike, ki so nazadnje doletele zdajšnjo vla- do, pa nosijo v sebi še nek doda- tek: očitek novim vladnim možem o neizkušenosti. Zmago- valna stranka na zadnjih volitvah, Stranka modernega centra, ki smo jo prej poznali kot Stranko Mira Cerarja (SMC), je nastala šest tednov pred volitvami. Predsta- vljala se je kot stranka novih (čistih) obrazov, a se kljub temu zapletla v številne afere in aferice že v prvih mesecih vladanja. Neizkušenosti pa se v tako krat- kem času ni znebila. Vse bolj namreč postaja jasno, kako sta SMC in premier Miro Cerar talca drugih strank v koaliciji in kako U premočne zmage na zadnjih vo-litvah ne uspeta unovčiti v odno-su do drugih partnerjev. Zaradi tega je vlada nestabilna in pri ključnih vprašanjih kaže veliko mero negotovosti. Skratka, gre za posadko brez pravega kompasa, ki jo razburkano morje zanaša malo sem in malo tja. Vprašanje Zavarovalnice Triglav Če je sploh bil potreben še doda- ten dokaz o tem, da vlada nima začrtane smeri krmarjenja, smo ga prejšnji teden nedvomno do- bili z “nadaljevanko Zavarovalni- ca Triglav”. Že spet govorimo o eni od pomembnejših tem za Slo- venijo ta trenutek. Vlada je nam- reč v prejšnjih tednih pripravila strategijo za upravljanje državnih naložb. Na kratko: določila je kri- terije, po katerih bodo nekatera podjetja ostala v državni lasti, druga pa bodo prodana. Na po- dlagi teh kriterijev je sestavila tudi seznam vseh podjetij, v katerih ima lastniški delež, in te de- leže razdelila v tri kategori- je. Prve so strateške naložbe: gre za tista pod- jetja, ki so po vladnem mnenju tako pomembna, da mora v njih vlada ohraniti večinski delež (to- rej več kot 50 odstotkov). Druga kategorija “državnih naložb” so pomembne naložbe: tam bo država ohranila kontrolni delež (najmanj 25 odstotkov plus ena delnica): če zelo poenostavimo, bo tak delež slovenski državi omogočal, da pomembnejše odločitve glede strateških podjetij ne bodo sprejete brez vladnega privoljenja. Zadnja kategorija so t. i. portfeljske nložbe, ki bodo v celoti prodane. V tem kontekstu je bila Zavaro- valnica Triglav deležna posebne pozornosti. Vlada in državni skla- di danes obvladujejo nekaj več kot 60 odstotkov. Vprašanje, koli- ko in kako prodati največjo slo- vennsko zavarovalnico, je bilo eno od ključnih v procesu pripra- ve strategije. Gre namreč za ključnega igralca v slovenskem gospodarskem okolju: umeščamo ga lahko na nivo bank (NLB) ali Telekoma. Do zadnjega ni bilo to- rej jasno, za kaj se bo odločila vla- da. Mediji so najpogosteje omej- nali možnost, da bi Zavarovalnica Triglav pristala med pomembni- mi naložbami. Državni delež naj bi se torej ohranil v 25 odstotnem deležu. Hkrati je bilo bolj ali manj jasno izraženo (spet predvsem skozi medije), kako naj bi preo- stalih 75 odstotkov prodali razpršeno: na tak način bi država ostala največji posamični del- ničar. Na vladnem vrhu, ki je potrjeval te odločitve, so prejšnji teden našli rešitev, ki gre v tej smeri, čeprav v nekoliko komplek- snejši različici. Država naj bi v Zavarovalnici Triglav ohranila večinsko lastništvo (torej več kot 50 odstotni delež) samo do trenutka, ko bi ji Agencija za trg vrednostnih papirjev (Atvp) povrnila glasovalne pravice v skupščini (pred časom je nam- reč Atvp državi zamrznil možnost glasovanja). Po tem naj bi država delno prodala svojo naložbo v Zavarovalnici Triglav in ohranila 25 odstotni delež. Skratka, strategija pred- videva, da bi največja sloven- ska zavarovalnica še za omejen čas bila strateška naložba (več kot 50 odstotkov v lasti države), nakar naj bi se spremenila v pomembno (državno la- stništvo v višini 25 odstotkov). Za tako rešitev sta se zavzemala v prvi vrsti premier Miro Cerar in finančni minister Dušan Mra- mor. Onadva sta jo tudi predsta- vila na tiskovni konferenci. Nekonsistentnost odločanja Vprašanje je bilo torej rešeno, vsaj na prvi pogled. Vlada je dosegla dogovor, ki naj bi ga (bolj ali manj samo formalno) moral po- skih formacijah Hitlerjevega režima. Ko so zgodovinarko vprašali, kdaj naj bi bila sprava pri nas dosežena, je odvrnila, “da bo sprava dosežena tedaj, ko bo nek- do za drugega dejal, da ga razu- me”. Zanimiva, nekatera celo iz- virna, so razmišljanja tudi neka- terih drugih osebnosti s sloven- skega prizorišča. Tako zgodovinar dr. Jože Dežman Slovenski akade- miji znanosti in akademiji nujno predlaga, naj se ta najvišja narod- na znanstvena in umetniška usta- nova Slovenije po večletnih po- skusih in nesoglasjih vendarle do- govori o svojem stališču do narod- ne pomiritve in sprave. Ljubljan- ski nadškof metropolit Stanislav Zore je po položitvi venca ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne, skupaj s predsednikom države Borutom Pahorjem, k Lipi sprave na ljubljanskih Žalah, de- jal, “da nas neizogibno čaka tudi priznanje resnice. Preteklosti ne moremo spreminjati, moramo jo priznati in sprejeti takšno, kakršna je bila. Vendar pa verja- mem, da bi bila zgodovina našega naroda drugačna, če v tako težkem in tragičnem času, kot je bila vojna, v Sloveniji ne bi bilo tudi revolucije”. Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je prejšnji petek pripravilo slavno- stno prireditev na Trgu republike v Ljubljani, na kateri so počastili vlogo koalicijske vlade DEMOS-a, ki je izvedla osamosvojitev in zaz- namovali pomen t. i. Manevrske strukture narodne zaščite, tajne vojaške strukture, ki je zavarovala novo neodvisno državo Slovenijo. Na slovesnosti sta govorila tudi predsednik prve slovenske osa- mosvojitvene vlade Lojze Peterle in Janez Janša, ki je bil v njej obrambni minister. V soboto, 16. maja, pa je bilo v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah izredno po- membno somaševanje slovenskih škofov, namenjeno 70. obletnici konca druge svetovne vojne, pa tudi molitvi za vse žrtve medvoj- nega in povojnega nasilja. So- maševanje je vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zo- re. Na obred somaševanja je Slo- venska škofovska konferenca po- vabila le predsednika države Bo- ruta Pahorja, ne pa tudi posamez- nih politikov. Po zelo velikem številu razprav in najrazličnejših pobud o pomiritvi in spravi v letu spominjanja na ko- nec druge svetovne vojne, se bo najbrž zgodilo, da bo sprava ostala zgolj fraza ali lepa želja, pravilna beseda v slovenskem jeziku, saj ti- sti, ki so bili za revolucijo, ali pa zoper njo, še zmeraj stojijo trdno za svojimi okopi. Časnikar to zgolj ugotavlja, ker pa posluša svojo vest, to tudi obžaluje. V slovenskem katoliškem tedniku Družina smo prebrali poročilo, dopolnjeno s fotografijo o obisku kardinala Franca Rodeta pri pa- pežu Frančišku. Potekal je 8. maja v zasebni knjižnici Apostolske pa- lače, v pogovoru pa sta obravna- vala pomembne teme iz življenja Cerkve po svetu in v Sloveniji. Tu- di glede beatifikacije Božjega služabnika škofa Janeza Frančiška Gnidovca. Kardinal Franc Rode se je papežu tudi zahvalil za imeno- vanje novih nadškofov v Ljubljani in v Mariboru, in mu predstavil versko in družbeno stanje v Slo- veniji. Sveti oče je kardinalovim izvajanjem z zanimanjem prisluh- nil in pozdravil pogum sloven- skih kristjanov, ki se borijo za na- ravno zakonsko zvezo med možem in ženo, in njihovo zav- zemanje za pravico otrok do očeta in matere. Marijan Drobež Sv. oče pozdravil pogum slovenskih kristjanov v zvezi z naravno zakonsko zvezo med možem in ženo Veliko proslavljanja, nič pa o odgovornih za zločine v preteklosti! trditi še Državni zbor. Pot pa je le bila začrtana, odločitev je padla, rešitev je bila dogovorjena. Skrat- ka, vlada je svojo “odločevalsko” nalogo opravila. Tako se je zdelo na prvi pogled. A žal le na prvi pogled. Seje vlade se ni udeležil Karl Erjavec. Ko so ga mediji le kako uro po Mramor- jevi in Cerarjevi tiskovni konfe- renci dosegli in ga prosili za ko- mentar, je preprosto dejal, da se s tako odločitvijo ne strinja, da bi morala Zavarovalnica Triglav po njegovem mnenju ostati strateška naložba in da mora zato država ohraniti več kot 50 odstotkov la- stništva. Razlog za tako zadržanje ni težko ugotoviti: 62 odstotno državno lastništvo v Zavarovalni- ci Triglav je danes razdeljeno med Zavodom za pokojninsko in inva- lidsko zavarovanje (Zpiz) s 34,47 odstotki in med Slovenskim državnim holdingom (SDH) z 28,09 odstotki. / str. 16 Andrej Černic Dr. Dušan Mramor Največja slovenska zavarovalnica, nov predmet spora v vladi Naskakovanje Triglava Aktualno / Gospodarstvo21. maja 201514 NATUROPATSKI NASVETI (66)Erika Brajnik RED, PRAVILA, RUTINA Sem človek, ki je pred 20 leti popolnoma so- vražil red in monotonijo, ustaljenost, vedno iste navade, pravila. Življenje mi je bilo skriv- nostno, zabavno, vredno raziskovanja, dru- gačnosti. Vse zgoraj našteto si človek privošči, ko je mlad oziroma ko ima veliko vitalne energije, da jo lahko daruje ozi- roma zapravi. Kot pravi rek: “S pametjo, ki jo imam sedaj, bi pred 20 leti bilo drugače …” Pa ni res, saj vsako ob- dobje ima namreč svoj čar. Mladim in starejšim želim odpreti oči, da bi razumeli, kako je ener- gija dejansko pomem- bna za življenje. Brez nje namreč življenja ni! Energijo zgubljamo tu- di, ko telesu ne dajemo pravih navodil za življenje, ko ga ne hranimo ob pravih urah, ko ga ne obvarujemo pred mrazom in zanemarjamo počitek. Na tak način telo troši energijo po nepotrebnem. Če se na primer ne prehranjujemo ob pravih urah, mora telo presnavljati hrano ob uri, ko bi moralo počivati in odvajati toksine. Če ni- smo dovolj oblečeni, mora telo svojo energijo porabiti za segrevanje. Če pijemo mrzlo pi- jačo, mora želodec sam segreti pijačo po tele- sni temperaturi, pri tem pa izgublja energijo. Če smo neprespani, telo ne more odvajati tok- sinov, saj se med spanjem telo prečiščuje. Pri prehranjevanju veljajo pravila, da je zajtrk zjutraj do 9. ure (če vsta- nemo ob 11. uri, nam ne pripada več), kosilo je ob 13. uri, večerja pa ob 19. uri in ne ob 23. Ta so pravila za zdrav način življenja, da imamo do- volj energije in da daje- mo svojemu telesu prava navodila. Vsa ta pravila veljajo za vse, tudi za starejše, bol- nike, predebele ljudi, za tiste s celulitom, tre- buščkom. S temi znaki nam telo sporoča, da z njim ne upravljamo pra- vilno oziroma mu ne da- jemo pravih navodil, ga ne hranimo pravilno. Prisluhnimo zdravju, uvedimo v vsakdanjik strogo in suhoparno rutino prehranjevanja. In to iz preprostega razloga - ker je hrana vir energije, energija pa vir življenja! Iščimo zdravje! www.saeka.si a straneh našega tedni- ka po navadi predsta- vljamo književnike in knjižna dela, ki izhajajo v našem prostoru, torej v zamej- stvu. Tokrat pa bomo naš mi- selni prostor nekoliko razširili ter se odpravili le malce čez mejo, od koder prihaja pisatel- jica, ki jo bomo v tokratnem zapisu predstavili našim bral- cem. Anja Mugerli je namreč avtorica zbirke kratke proze Ze- leni fotelj, ki je pred kratkim izšla pri mariborski založbi Li- tera. Mugerlijeva se je rodila le- ta 1984 v Šempetru pri Gorici in jo zaradi tega lahko prište- vamo med mlajšo generacijo primorskih književnih ustvar- jalcev. Delo Zeleni fotelj je pravzaprav njen knjižni prve- nec, saj je doslej svojo ustvar- jalnost objavljala predvsem v literarnih revijah. Knjiga Zeleni fotelj je izšla v zbirki Piramida že omenjene založbe Litera, ki je med dru- gim objavila na straneh našega tednika pred kratkim recenzi- rano delo Marka Sosiča Kratki roman o snegu in ljubezni. Gre torej za založbo, ki s seve- rovzhodnega konca Slovenije vendarle izkazuje pozornost našemu čezmejnemu primor- skemu-zamejskemu prostoru. Urednik Piramide je književ- nik Orlando Uršič, spremno besedo pa je delu Anje Mugerli pripisala Stanka Hrastelj. Njeno izvajanje z naslovom Plitvine bližin je pravzaprav krajša recenzija oziroma pred- N stavitev avtorice same in nje-nega dela, ki se vrti okrog dej-stva oziroma poudarka, da se Mugerlijeva z Zelenim fotel- jem dejansko odpravlja v lite- rarno okolje, ki ga Stanka Hra- stelj imenuje kar zverinjak. Vsebina njenih kratkih zapi- sov je aktualna, obravnava namreč navadnega človeka današnjega časa in njegove vsak- danje težave, zaradi katerih pa ta ni resi- gniran, ampak veno- mer išče in kdaj de- jansko tudi najde izhod iz njih. Če nam je dovoljena pri- merjava, lahko za- pišemo, da po branju ter pretehtanem raz- misleku kratka proza Anje Mugerli še naj- bolj spominja na zbirko Mandami a di- re (Sporoči mi) , ki jo je pred slabim dese- tletjem pri milanski založbi Bompiani iz- dal tržaški pisec Pino Roveredo in ki je na- to v prevodu Magde Jevnikar izšla pri založbi Mla- dika. Primerjava seveda zadeva le nekatere, brez dvoma po- membne vidike ustvarjalnosti obeh avtorjev. Posebnost, ki v delu Anje Mu- gerli Zeleni fotelj pravzaprav preseneča, je dejstvo, da je av- torica izbrala prvoosebnega pripovedovalca oziroma pripo- vedovalko. Že omenjena Stan- ka Hrastelj dalje piše, da se av- torica s tem ni postavila na kla- sične okope ženske književno- sti, v kateri velikokrat velja bi- nom nasilnež-žrtev. Osrednja zgodba je na sedem poglavij razdeljena krajša pripoved, ki zbirki daje tudi naslov. Pravza- prav je to njen prvi ponatis, saj je v izvirniku izšla leta 2011 v literarni reviji Sodobnost. Njen osrednji motiv je seveda zeleni fotelj, pravzaprav sim- bol, na katerem in okrog kate- rega se zgodba dogaja. Avtori- ca se namreč velikokrat vrača v otroštvo oziroma v družin- sko sfero. Take so po vsebini tudi druge krajše zgodbe, denimo uvodna Lipa, ki je zastavljena okrog širše znanega trinoma drevo- knjiga-otrok, pa tudi Mozaik, ki je pravzaprav preplet dveh zgodb. Prva pripoveduje o možu, ki je izgubil svojo ženo in zanjo sestavlja mozaik na nagrobnem spomeniku, druga pa o očetu, ki je izgubil eno od dveh hčerk, saj je ta nekega dne preprosto izginila. Izguba torej kot povezovalni element med obema usodama. O (mestoma tudi absurdnih) usodah današnjega časa nam priča Vsiljivka, ki dejansko obravnava Capgrasov sin- drom, ki spada med redke duševne bolezni. Gre za po- sttravmatsko motnjo, zara- di katere bolnik svojih naj- bližjih in domačih ne doživlja več kot takih, am- pak le še kot ponaredke ozi- roma nadomestke. Še naj- bolj “roveredovski” pa iz- pade sestavek Nekdaj člo- vek, ki govori o nekom, ka- terega danes ni več in ki so ga obesili na strop. Zanj se nihče ne zmeni, niti tisti, ki mimo njega gredo oziroma tudi slučajno zadenejo vanj. Mehanik za dušo pri- poveduje o novodobnih zdravilcih, takih, h katerim se zateče marsikdo, ki ne verjame v uradno in tradi- cionalno medicino, cilj večine njih pa je predvsem zaslužek. Celotne vsebine oziroma vseh kratkih proznih sestavkov Anje Mugerli iz zbirke Zeleni fotelj seveda ne bomo razkrili, saj bi tako naše bralce odvrnili od te- ga, da si tudi sami vzamejo njeno knjigo v roke. Upamo pa si trditi, da je njen knjižni prvenec šele njen začetek ozi- roma dobra štartna pozicija za nadaljnje literarno ustvarjan- je. Primož Sturman ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C, naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 To številko smo poslali v tisk v torek, 19. maja, ob 14. uri. Redni občni zbor Zadružne banke Doberdob in Sovodnje Ostati zvesti koreninam tudi pred novimi izzivi KULTURNI DOM GORICA vropska centralna banka uvaja z Enotnim mehanizmon nadzora zahteve po reformi za- družnih bank na vsedržavni ravni in to v tre- nutku, ko podatki evropskega, državnega in krajev- nega tržišča niso še spodbudni, saj brezposelnost raste (med mladimi pa sploh), obrestne mere so re- kordno nizke in slabi krediti še rastejo. Odgovor članov na občnem zboru Zadružne banke Dober- dob in Sovodnje pa je bil jasen: “Ponosni smo na svojo bančno zadrugo, na svojo specifiko, na družinski odnos med upravitelji, zaposlenimi in člani! ” Člani si želijo, da bi banka ostala zvesta ko- reninam, da bi še naprej delala v duhu vzajemnosti in da bi, čeprav majhna, še naprej odigrala svojo specifiko v tem prostoru v tesnem stiku s krajevni- mi skupnostmi. Ne samo posegi članov, ampak tudi njihova visoka udeležba na občnem zboru, so po- trdili pomebno vlogo in pomen, ki ga ima Za- družna banka Doberdob in Sovodnje na Goriškem. Banka je v letu 2014, kljub manjši poslovni izgubi v višini 236 tisoč evrov, utrdila svojo premoženjsko ustreznost (lani 19,26%, letos pa 20,37%) in se še vedno uvršča v sam vrh najbolj premoženjsko ustrezne banke v Furlaniji Julijski krajini, nad držav- nim povprečjem zadružnih bank (15,6%) ter celot- nega bančnega sektorja (11,9%), kar je zelo dobra popotnica za možnosti nadaljnjega razvoja. V letu 2014 je znatno povišala vsoto podpor in sponzorstev v korist različnih krajevnih stvarnosti in po nekaj letnem premoru organizirala tudi ra- zlične dejavnosti v korist članov in strank. Rast šte- vila članov nadaljuje večletni pozitiven trend, tako da je banka na dan 31.12.2014 beležila 1.076 čla- nov. Kljub nenaklonjenim krajevnim tržnim razmeram je utrdila poslovanje s strankami. Okrepila je kritje terjatev (terjatve slabe kakovosti od 38% na 42%, zamrznjene terjatve od 52% na 54%, ter neredne terjatve od 20% na 22%). Posebno skrb je posvetila izobraževanju zaposlenih. Predsednik Dario Peric je povzel poročilo Uprav- nega sveta, ravnatelj Flavio Mosetti pa je predstavil bilanco. Poročilo Nadzornega odbora je podal nje- gov predsednik dr. Lorenzo Devetak, ki je potrdil skladnost poročila z računovodskimi izkazi. Razpravo je uvedel deželni predsednik Združenja zadružnih bank Graffi Brunoro, ki je pozval člane, naj še naprej ostanejo zvesti banki, čeprav majhni, a s solidnimi temelji. Podatki poslovanja banke v letu 2014 kažejo, da je banka živa, da si prizadeva prebiti večletne nenaklonjene razmere, saj je po- trdila višino posojil, povečala neposredne vloge in znižala operativne stroške. Za mikrofon so stopili še trije člani. Igor Pahor je povabil Upravni odbor, naj aktivno sledi reformi na vsedržavni ravni in naj pri iskanju najboljše rešitve upošteva posebnost manjšinske banke. Tudi posega Giannija Orzana in Vlada Klemšeta sta bila usmerjena v prihodnost, v iskanje vseh možnih načinov za ohranitev stoletnega premoženja in po- sebne specifike krajevne banke, kjer se upravitelji, zaposleni in člani med saboj še poznajo. Predsednik Dario Peric se je zahvalil s priložno- stnim darilom odborniku Mariu Gergoletu za dra- goceni doprinos pri dolgoletnem upravljanju ban- ke, saj je po šestnajstih letih zapustil Upravni svet. Da bi se še bolj približali mladim je letos Upravni svet prvič dodelil nagrado najmlajšemu članu: pri- ložnostno priznanje in elektronsko tablico je pre- jela Tjaša Devetak. Sledile so še volitve. Občni zbor je imenoval Ro- berta Devetto za upravitelja do odobritve bilance 2016 v zamenjavo upravitelja v odstopu. Člani so nato izvolili v Upravni svet še Uga Tomsiča, Aleša Nanuta in Bogdana Butkoviča. Upravni svet Zadružne banke je nato soglasno iz- volil dr. Roberta Devetto še za novega predsednika banke. Upravni odbor se je ob zamenjavi na krmilu bančnega zavoda zahvalil dr. Dariju Pericu, ki je predsedoval banki v zadnjem desetletju. Robert Devetta se je rodil v Gorici leta 1972, živi na Poljanah pri Doberdobu. Diplomiral je na fakulteti za ekonomske vede v Trstu in je direktor podjetja Marchiol doo v Novi Gorici. Bil je član Upravnega sveta Zadružne banke v obdobju 2001 – 2006 in od leta 2011. E Knjižni prvenec Anje Mugerli Zeleni fotelj, zbirka kratke proze Foto JMP Aktualno 21. maja 2015 15 Zaradi tistega strahu pred smrtjo... Ko enostavno moraš ežim v kopalni kadi, ni- mam sploh moči, da bi vstala, vroča kopel počasi sprošča moje utrujene ude. Pred mano je okno, s trtami, ki kljubu- jejo vetru, z akacijami v cvetu in z oblaki, ki se podijo na nebu. Kot bi ne spadala v ta svet, se mi zdi, kot bi ga gledala od zunaj, brez kakršnekoli pravice, da ga uživam, da se veselim, da sem del njega. To nebo z oblaki... Kljub vsemu me prešine bežen občutek lepote. Kljub vsemu začutim življenje. To življenje, tako lepo in tako neizprosno... Vemo za lepoto, ve- mo za veselje, ki si ga želimo, ve- mo za srečo, ki jo zasledujemo in nam sproti polzi iz rok. A ne vemo zakaj in čemu trpljenje. Ne razu- memo, zakaj nam je namenjeno, da doživljamo ravno to, česar se najbolj bojimo. In zaman iščemo odgovore na vse solze in bo- lečino, ki počasi, dan za dnem, le- to za letom, briše nasmeh z naših lic. So trenutki, v življenju, ko se ti ne da več niti odpreti okna, ko se ti ne da več seči po knjigi, ko ti ni za sprehod in za prijatelje. So trenut- ki, ko samo zreš v prazno, brez vsake volje, brez vsakega upanja. Zunaj je pomlad, skoraj že poletje, vsekakor maj, pravzaprav druga polovica maja, najlepši čas v letu. A zagotovo vem, da to ni moja pomlad, da ta modrina ni zame, da ni niti cvetja in niti trav, ki bi se zibale v vetru. Vse to je okoli mene, a občutek imam, da mi je nedosegljivo. Kot bi pomlad pred- L vajali na filmskem platnu, jaz pasedim nekje v temi in ne moremvstati. Vedno sem se bala tega, da bi mo- rala odločati o življenju nekoga. Ravno jaz, ki zatiskam oči in vpi- jem vsakič, ko na cesti pred seboj zagledam povoženo žival. Ravno jaz, ki sem rešila gotove smrti bol- nega, epileptičnega pasjega mla- diča, ki je bil poleg vsega neješč in sem mu eno leto, dan za dnem, s prsti basala hrano v grlo. In je potem, ravno zaradi moje vztraj- nosti, kljub vsem veterinarskim negativnim napovedim, preživel. Ravno jaz, ki vsakič, ko vidim, da je nekje na cesti prometna ne- sreča, prosim moža, da zapelje stran, ker človeškega trpljenja enostavno ne prenesem. Sedaj se gre za mojo mamo. Leži negibno pred menoj. Sicer zazna- vam, da je živa, vidim, kako se še dvigujejo njene utrujene prsi, čutim dih in gledam nemo trzan- je vek. Nič drugega. Zaman pona- vljam njeno ime, zaman ji govo- rim, kako vsak dan z možem pre- voziva 240 km, samo da jo vidiva, da jo pozdraviva. Možganska kap. Huda, so mi rekli. Prizadela je ba- je celotne možgane. Imam gro- mozansko kepo v grlu, ki še rase. Pred menoj je telo, ki trpi, človek, moja mama, katere poteze so spremenjene. Ko sem jo prvi dan iskala, sem prebredla vse bolniške sobe.... težko sem prepoznala njen obraz. Kljub vsemu imam občutek, da ve, da sem tam. Občutek imam, da me sliši. Pa čeprav se tri dni ne odziva na vse to, kar ji pripovedu- jem. Pripovedujem z velikim na- porom, kajti najraje bi ji govorila, kako blazno mi je hudo, kako me je strah in kako vsi trpimo. A tega ne smem. Četrti dan samo za tre- nutek odpre oči. Zdi se mi, da bi rada zajokala, a je obraz ne uboga. Še ene same solze ne premorejo več tele njene utrujene oči. Ki so se tako veselile sonca, ki so imele tako rade morje v Barkovljah in Kras. Zdravniki so mi povedali, da bo- do čez teden dni odločali, ali naj jo naprej umetno hranijo ali ne. Primarij mi je odkrito povedal, ka- ko kruto se mu zdi, da bi jo hra- nili prek sonde ali pa da bi ji celo nastavili cevko v želodec. Vem, sem mu povedala, vedno sem bila proti takemu nasilnemu ohran- janju človeka pri življenju. A se- daj, ko bi morala beseda “preki- nite” priti iz mojih ust, enostavno ne zmorem. Da bi jaz lastno ma- ter obsodila na smrt... Razume me in mi obljubi, da bo sam prev- zel odločitev. Vem, da se trudijo zaradi mene. Zaradi tistega strahu pred smrtjo, ki mi je pisan v očeh. In je posledica moje navezanosti na življenje. Od vedno sem proti evtanaziji. Ker mislim, da ti življenje lahko nudi dragocene trenutke, tudi ko je najhuje. In ker trdno verja- mem, da je življenje največji dar, ki smo ga prejeli. A vendar sem proti vsakemu agresivnemu zdra- vljenju in proti ohranjanju člove- ka pri življenju za vsako ceno. Vem, da pride trenutek, ko posta- ne telo ječa in ko materialni svet nima več nobene vrednosti. A vseeno. Eno so abstraktna pre- pričanja, drugo je realnost. Real- nost, ko ti umira mati in z njo ce- lotno življenje in otroštvo. Zave- dam se, da v takih trenutkih člo- vek ne zna biti racionalen. Trpljenje preveč boli. Prevelika sta strah in bolečina pred ločitvijo. Jaz tega enostavno ne zmorem. Ko stopam po hodnikih te ogromne sive stolpnice na Kati- nari, mi je že itak tesno. Toliko trpljenja je v tistih dvigalih, spremljajo me utrujeni obrazi, na njih berem strah in bolečino. In tisti oddelki, tihi in zatohli, kjer se ljudje ne pogovarjajo več. Zmanjkuje mi kisika. Pomlad zu- naj, morje v ozadju in nebo, ki ga čutim za okni, pripadajo svetu, ki mi je prepovedan. Stojim ob mamini postelji, to, da je še tam, da ji lahko prinesem sla- doled, ki ga potem odvržem in za katerega že prej vem, da ga ne bo jedla, mi pomeni veliko. Ogrom- no. Kajti vem, da je čez teden dni ne bom mogla več nagovoriti. Spomnim se prijateljice, ki mi je priznala, da je bila materina smrt to, kar jo je v življenju najbolj pri- zadelo. Prej se mi je zdelo, da sem tudi sama nesmrtna, je povedala. Ko ti umre mati, pa spoznaš svojo ranljivost, spoznaš, da je nekje ko- nec. Vsega. Prijateljica se je od materine smrti dalje oprijela življenja. Veliko potuje, planinari, slika, veliko prijateljev ima. Kot bi se bala, da ji življenje spolzi iz rok. Tudi moja mama se je oklepala življenja. Nikoli ji ni bilo odveč, niti v najhujših trenutkih. In živo se spominjam, kako mi je po težkem infarktu rekla, jaz bi rada še živela. V domu ji je bilo potem težko, a je vseeno vedno našla ne- kaj, za kar se je izplačalo veseliti se jutrišnjega dne. Sonce, vrt, do- bro hrano, mene, ki, prihajam na obisk. Sedaj ji tega življenja, ki ga je tako ljubila, ne morem več po- dariti. Čeprav sanjam, da bi še en- krat slišala njen glas, da bi se še zadnjič pogovorila z njo. Medtem me nekaj duši, boli me želodec, kepo imam v grlu in zdi se mi, da se vse okoli mene odvija v sanjah. Ta pomlad, ki ni moja pomlad, to sonce, ki ne sije zame in moja ma- ma, ki je več ne prepoznam... Zaman se sprašujem, ponovno, čemu vse to, zakaj vse to trpljenje. V sklopu življenja, ki je tako krat- ko in kjer so trenutki sreče tako zelo redki. Nimam odgovora in ravno zato sem tiho, ob mamini postelji. Vse bolj tiho in brez be- sed, v pričakovanju zadnjega slo- vesa. Suzi Pertot V pričakovanju razpleta Krasa Zarja po 20 letih spet na višji ravni nedeljo se bo končala sezona amaterskega no- gometa pri nas. Kras bo namreč igral v Castelfrancu Ve- netu odločilno tekmo za obsta- nek proti Giorgioneju. Prejšnjo nedeljo pa so nastope v sezoni 2014/2015 sklenili nogometaši štirih naših klubov. V promo- cijski ligi je Juventina ostala brez mesta v finalu končnice, v sklepnem dejanju play-offa prve amaterske lige pa so z dol- gim nosom drugo leto zapored ostali predstavniki Brega. V Do- lini so nerodno izgubili proti slovensko obarvani Sistiani (ki med drugim tudi sodeluje z Ve- sno), proti kateri so še 10 mi- nut pred koncem vodili s 3 pro- ti 1, nato pa neverjetno izgubili s 3 proti 4 v resnično drama- tičnem sodnikovem dodatku. V športnem središču v Bazovici pa smo bili priča slovenskemu finalu končnice za napredo- vanje iz druge v prvo amater- sko ligo med domačo Zarjo in doberdobsko Mladostjo. Gosti- V telji so bili po rednem deluprvenstva drugi za ekipo ProGorizia, ki je bila razred zase in je napredovala neposredno. Gostje pa so bili po 30 krogih tretji, kar je bil za novinca v ligi sijajen rezultat. Zarja se je v fi- nale uvrstila neposredno in je v njem poleg prednosti do- mačega igrišča lahko koristila tudi dva ugodna razpleta, torej napredovanje tako v primeru zmage kot ob neodločenem izi- du. Mladost pa se je do finala prebila preko uspeha v polfina- lu proti Romani. Za Bazovce je pot postala še položnejša že po samih 20 sekundah igre, ko je mlajši od bratov Bernobi pre- senetil doberdobsko obrambo in dosegel edini zadetek na tek- mi. Igra je bila nato v bistvu enakovredna, v taboru Zarje pa so se na koncu zasluženo vese- lili prestopa, spet po polnih 20 letih, v prvo amatersko ligo ob bok Bregu in Sovodnjam. Kot znano pa je letos že (neposred- no prek prvega mesta) napre- doval Primorec iz prve katego- rije v promocijsko prvenstvo. Slovenski derbi v finalu je bil sploh lep epilog za naš nogo- met rezultatsko nedvomno navdušujoče športne sezone, končni obračun pa je seveda zelo odvisen predvsem od raz- pleta play-outa Krasa Repen. Nekaj besed je kajpak treba po- svetiti taboru Zarje, ki je četrto leto spet računala na svojo sa- mostojno člansko vrsto po 15 letih združevanja v pro- jektu Zarja/Gaja. Koprski tre- ner Davor Vitulič je prejšnje poletje prevzel ekipo s števil- nimi mladimi (Castellarin, Marzini., Tarable, Loche, Norante, Seibold, Varglien), ki pa so jim pomagali tudi nekateri izkušeni možje, na primer duši postave Franco in Pipan, nogometaša z Oba- le Barut in Grizonič, vetera- na Bernobi in Roviglio ter predvsem zimzeleni Cer- melj, ki je bil pri 43 letih naj- boljši strelec prvenstva. Eki- pa je navduševala čez celot- no prvenstvo, imela je naj- bolj učinkovit napad in drugo najboljšo obrambo, zbrala je kar 69 točk, kar bi v skoraj vsaki drugi sezoni zadostovalo za za- nesljivo prvo mesto. Skratka, uprava, ki je menda pripravlje- na na izziv višje lige, in navijači so lahko res zadovoljni s sezo- no v Bazovici. Kljub porazu v finalu so navsezadnje potešeni tudi pri Mladosti, ki pa ima morda še možnost, da jo kot poraženko play-offa poleti pre- ko repesaže naknadno vključijo v prvo amatersko li- go. HC TAKO PAČ JE! Pred časom sem imel doma potrebo po vo- doinštalaterju, kot se v slovenščini reče mojstru, ki popravlja cevi, v našem prostoru rečemo take- mo možu kar “idraulico” in je po moje izraz boljši, saj so ti mojstri specialisti za vse, kar se tiče cevi, tudi tistih cevi, ki niso nujno povezane z vo- do. Mojster, ki hodi na naš dom vsako leto po- gledat plinsko peč, pet minut traja ogled nove peči, zaračuna z zakonom določeno vsoto, pod- piše se na dokument in gre, tega mojstra torej ni- sem uspel priklicati, gospod namreč izklopi tele- fon, doma priklopi faks na domačo številko, da ti nadležno zapiska, ko ga kličeš, ima torej rad mir, dela mu namreč ne zmanjka, pri čemer mu pomaga tudi bedasta zakonodaja, ki zahteva vsa- koletni pregled novih plinskih peči. Doma je bila nuja in sem končno le našel po telefonu nekoga, ki je prišel popravit pokvarjeno zadevo. Za ljubi mir v hiši človek naredi to in drugo, o očitajočih pogledih, ki spremljajo moje poskuse, da bi kaj popravil, ne bi tu na dolgo, ker nima smisla, meni pač niso dane ročne spretnosti, ki pa dandanes strašno drago stanejo. Že po telefonu sem izvedel, da sem za klic plačal 35 evrov, ostalo bom kasne- je. Prav, samo, da bo, sem si rekel. Pripeljal se je mladenič, da je bister, sem videl že po avtu, v katerem se je pripeljal, sam ga namreč nikdar ne bom imel in mislim, da ga nikdar ne bo imel tudi noben slovenski pisatelj in ne časni- kar, če pesnike pustimo iz čisto človeške pietete ob strani. Peljal sem ga v toplarno, kot smo včasih rekli prostoru, v katerem je bila peč, pri meni do- ma je to nekaj vmes med garažo in pralnico. Spomnil sem se na gorenjskega sošolca, ki je ob podobnih dogodkih vedno dejal takole: “Mau je šraubou in fajn potem zasolu račun!” Ker se mi je vseeno zdelo pretirano, kar mi je za- računal, sem mu rekel, da toliko v naši deželi go- tovo ne zasluži niti en primarij na uro. Niti trznil ni, zbil je malo ceno, plačal sem in med iskanejm denarja mi je vseeno ob kavi zaupal, da je bil do pred nekaj let policist, dodal je še, da se on “ne bo pajsal z drogeraši in zlikovci za tisoč dvesto evrov na mesec, ker krogla nima cilja, prileti, ka- mor pač prileti”. Najbrž ga je zanimalo, zakaj sem mu še kavo skuhal, ko pa me je pošteno oskubil, a mu nisem razlagal, da od samega sebe zahte- vam, da ohranim človečnost tudi takrat, ko se nečloveško obnašajo z mano. Sem pa slišal med kavo znano zgodbo, kako smo vsi tisti, ki smo za- posleni, tisti, ki smo usližbenci pri katerem koli podjetju, “preveč stanemo”, še to je dodal, da je on sam, še njegova žena ima začasno zaposlitev nekje na neki občini, da mu ni treba plačevati dajatev zanjo, ker mu pač ona vodi računovod- stvo. In preden je odšel, je na vratih, slok in mrzlih modrih oči, še po furlansko rekel: “Cussi' a je'! - Tako pač je!” Počasi sem zaprl vrata in na mizi ženi pustil šte- vilko in ime tipa, ki je popravil, kar je bilo treba popraviti v garaži in zraven z mastnimi črkami dodal: “Numero da depennare! Izbriši iz spomina to številko in ime. Nikdar več ne kličemo tega! ” Začuda me ni nihče zvečer vprašal ničesar, sem pa pred kratkim videl v domačem telefonskem naslovniku pod črko I, kjer stoji tudi “idraulico” priložen moj listek. Nekaj je. In si predstavljam, da je na raznih ministrstvih veliko podobnih tičev, ki rečejo enostavno “Tako pač je!”, ker sicer ne bi dobil od prijatelja Petra Kuharja najprej in nato še iz pisarne Društva slo- venskih pisateljev naslednje izjave, ki jo obja- vljam v celoti in se komentira sama, opozoril bi le na tisti tako značilni cinični konec, ki pove več kot vse drugo, namreč to, da “obstajajo nekatera delovna gradiva, s katerimi se je v preteklosti skušalo urediti položaj Slovenske matice, vendar ni nič konkretnega”. Tako pač je, ne? “IZJAVA UO DSP O SLOVENSKI MATICI Priče smo načrtnemu uničevanju vseh (še delu- jočih) sistemov od zdravstva, šolstva, znanosti, raziskovanja do kulture. Da o gospodarstvu sploh ne govorimo, saj je država v podobi vsakokratnih “vladajočih elit” (elit?) prepričana, da je potrebno iskati t. i. strateške partnerje, ki bodo dali nov za- gon in kapital. To pa dejansko pomeni, da se za- vestno odpoveduje svoji suverenosti in svoje državljane prepušča, žrtvuje “finančnim trgom”. Taka država si žal ne zasluži kulture in umetnosti, saj umetnost že zdavnaj ni več krizantema na si- romakovi suknji, kot je zapisal prvi slovenski po- klicni pisatelj, ki je v svojem življenju s honorarji zaslužil toliko kot tedanji polkovnik avstro-ogrske vojske! Dogajanje s Slovensko matico je sramota in še en- krat sramota, s čimer se žal znova uresničuje mi- sel filozofa, da je človeška zgodovina ena sama sramota! In če že zaradi drugega ne, smo vsaj za- radi te in takšnih sramot, ki smo jim vse pogo- steje priče, Slovenci del človeške zgodovine oz. zgodovinski narod. Da se je najuglednejša sloven- ska ustanova s 150-letno tradicijo, ustanova, ki je “mati slovenskega naroda”, kot jo poimenuje njen sedanji predsednik Milček Komelj, znašla v katastrofalni finančni situaciji, da so zaposleni (trije!) brez plač, da za izdane knjige avtorji, vrhunski ustvarjalci z najrazličnejših področij, ne dobijo honorarjev, je zaušnica, ki si jo je trenutna oblast primazala sama! Zatorej zahtevamo, da vlada in ministrstvo za kulturo nemudoma, torej takoj, začneta reševati nastali problem: prvič, da z dodatnimi (izrednimi) proračunskimi sredstvi omogočijo normalno delovanje ustanove, in dru- gič, da se že pripravljen zakon, če smo prav razu- meli nekdanjega ministra za kulturo Uroša Grilca, po hitrem postopku sprejme v Državnem zboru. In da nikdar več ne bo treba prebirati sramotne izjave službe za odnose z javnostmi ministrstva za kulturo, da “obstajajo nekatera delovna gradi- va, s katerimi se je v preteklosti skušalo urediti položaj SM, vendar ni nič konkretnega”. Ljubljana, 18. maja 2015 Upravni odbor Društva slovenskih pisateljev” JURIJ PALJK 9 Aktualno21. maja 201516 eveda govorim o organiziranem nacio- nalnem shodu neofašistov iz rimske Case Pound, ki ima razvejeno članstvo po ce- lotni Italiji. V vseh večjih italijanskih mestih že visijo plakati, ki vabijo somišljenike na pot v naše kraje s sloganoma “Risorgi, combatti e vinci« in »alcuni Italiani non si arrendono”. Ne le, da bodo te skupine prišle na naš teritorij proslavljat dogodek, ki je to območje pahnil v še vedno trajajoči propad, temveč prihajajo z neposredno napovedjo vojne. Ampak, vojne proti komu? Kar je najbolj žalostno, pa je seveda izredno medel, ignorantski in celo boječ odgovor večine prebivalstva na območju. Na italijanski strani kot da bi najraje pozabili, da se to dogaja, na slovenski pa, kot da se nas ne tiče prav nič, kar se dogaja čez mejo. Vstop Slovenije v Evropsko unijo, in posledični padec meja, pri večini naših someščanov ni spremenil ničesar, razen mogoče nakupovalnih navad. Vendar nas prav ta odnos vlači v pogubo. Ostajamo namreč statisti v igri, ki si je nismo izbrali. Se- veda, tudi slovenska stran nosi velik delež svoje krivde. Napis Tito, ki straši na Sabotinu, in do- godek, če se spomnimo samo nekaj tednov na- zaj, ko so v Trst prikorakali “naši” z jugoslo- vanskimi zastavami, je primerek istega idiotiz- ma, ki vztrajno ruši vse tisto, kar mnogi posa- mezniki in društva s trudom gradijo: boljše so- bivanje med prebivalci Goriške, gospodarsko, kulturno in socialno sodelovanje, ki ni le op- cija, temveč nuja, da to območje sploh spet za- diha in zaživi, kot bi lahko in kot je že nekoč: kot eno mesto in ena regija. Marsikdo bo po- rekel, da je takšno sobivanje, sploh po vsem, kar se je do sedaj zgodilo, zelo težko. In tudi res je. Ampak v nekem smislu je bilo vedno težko – in to je bogastvo tega prostora. Vedno so bila trenja in nezaupanja med prebival- stvom, vendar so bila tudi močna prijateljstva in medsebojno oplajanje – in to je delalo Go- rico ravno tako zanimivo, bogato in izredno. In še naprej se bodo odvijali boji za jezik, za politično reprezentacijo, še naprej se bodo boji bili med levico in desnico. Seveda. Vendar, da se bodo ti boji lahko odvijali znotraj normal- nega političnega procesa, moramo najprej sprejeti postavko, da smo neka skupnost, ki predhaja našo različnost. Da so problemi teri- torija vedno že problemi nas vseh, saj smo vsi mi, ki tu živimo, čeprav nam je nekdo nekoč zarisal mejo in ostale administrativne prepre- ke, čeprav smo razsejani med Gorico, Novo Gorico, Šempe- trom, Solkanom, Štandrežem in drugimi kraji, Go- ričani. Kdor hoče mir in dolgčas in narodno homoge- no okolje naj se preseli v Mengeš ali Frosinone, pa naj se tam igra z vžigalicami. Pomembno je, da neofašiste, ki pri- hajajo v naše kraje proslavljat naš pro- pad, sprejmemo z dobrodošlico, ki si jo zaslužijo. In da tokratni 23. maj ne izpade kot še eden v seriji protestov in protiprotestov, kjer – kot pravi prijatelj Gia- como, kateremu družini so fašisti že v dvajse- tih letih minulega stoletja poitalijančili nemški priimek – se bo odvil boj med črnim in rdečim vinom, temveč manifestacija tistih, ki želimo skupaj živeti na tem teritoriju in ce- lotnem obmejnem območju, proti tistim, ki nam ga želijo odvzeti. Zato pozivam vse Go- ričane, iz slovenske ali italijanske strani, vseh narodnosti, verne in neverne, leve in desne, politično aktivne in apolitične, da se izposta- vimo in se pridružimo že organiziranemu sho- du proti Casi Pound in s tem pokažemo, da se nikoli več ne pustimo, da bi se kdo igral z na- mi. Nikoli več! S teh majskih dneh smo priča ob- sojanja vrednim poskusom pot- varjanja zgodovine in dviganju glave profašističnih prenapetežev iz cele Italije, zbranih okrog zloglasnega giban- ja CasaPound. Za letošnji 23. maj so tako napovedali veliko manifestacijo v Gorici. S svojim pohodom po goriških ulicah naj bi obeležili stoto obletnico vstopa Italije v prvo svetovno vojno, ki je pri nas s soško fronto terjala ogromno žrtev, uničenih domov in številne begunce. Torej, vsi ljudje dobre volje na Goriškem, ki zagovarjamo dobrososedske odnose, medsebojno spoštovanje in sožitje pod skupno evropsko streho, moramo ostro obsoditi tovrstne provokacije! Hkrati pa je potrebno izraziti nestrinjanje tudi s ti- stimi “našimi” sodeželani, ki vedno zno- va obnavljajo in častijo napis TITO na Sabotinu. Slednji poveličuje drugega av- tokrata in drugi totalitarni sistem, v ime- nu katerega je prav v teh majskih dneh izginilo okrog 900 Goričanov. Italijanska država sicer vsako leto 10. fe- bruarja slovesno obeležuje “Dan spomi- na”, ko uradno počastijo tudi nasilno od- peljane in pobite v fojbah, to je naravnih kraških jamah. Spominjajo se namreč dneva, ko je bila v Parizu leta 1947 pod- pisana mirovna pogodba, ki je Italiji odv- zela velik del ozemelj, zasedenih ob kon- cu prve svetovne vojne in potrjenih z Ra- palsko pogodbo. Žal tovrstne proslave prevečkrat dobijo nacionalistični in re- vanšistični prizvok ter kažejo na t. i. “slo- vansko surovost” pri ravnanju z Italijani v Julijski krajini, Istri in Dalmaciji med drugo svetovno vojno in ob njenem koncu. Pravzaprav segajo obtožbe o ge- nocidnosti proti Italijanom v september 1943, v čas po kapitulaciji Italije. Fašizem je dolga leta zatiral in preganjal primor- ske Slovence in istrske Hrvate in zdelo se je, da je tedaj prišel čas obračuna s fašistično usmerjenimi sodržavljani. Po- trebno pa je dodati, da so sodelavci par- tizanskega gibanja fašistično nalepko prepogosto nalepili tudi tistim proti- fašistom in domoljubom, ki se niso strinjali z njihovim revolucionarnim projektom. Septembra in oktobra 1943 je bilo na območju Julijske krajine pobi- tih in vrženih v kraška brezna oz. fojbe nekaj sto ljudi, po nekaterih ocenah od 500 do 700. Po drugih ocenah naj bi je- seni 1943 na Primorskem pripadniki par- tizanskega gibanja postrelili do 350 fašistov, kolaborantov in drugih nasprot- nikov. Zgodovinarji so si danes bolj ali manj enotni, da so umori neposredno ob kon- cu druge svetovne vojne (maj–junij 1945) v Julijski krajini terjali okrog 1.500 življenj, od teh približno 900 na Go- riškem. V čas štiridesetdnevne jugoslo- vanske uprave Gorice segajo še danes ne popolnoma pojasnjene aretacije, ki so jih izvajali: lokalna Narodna zaščita, par- tizani Škofjeloškega odreda in jugoslo- vanska tajna politična policija OZNA. Ve- liko aretiranih se ni nikoli več vrnilo, končali so v različnih breznih oz. fojbah, največ na Trnovski planoti (brezno Za- lesnika, brezno za Cvetrežem, brezno Podgomila pri Grgarju itd.). Tovrstno na- silje je bilo po eni strani metodično in organizirano, po drugi strani pa sponta- no in nebrzdano ter hkrati odgovor na številna fašistična grozodejstva pred dru- go svetovno vojno in med njo. Šlo je za kaotično obdobje, kjer so se pre- večkrat sprejemale nerazumljive in kri- vične odločitve, ki so prepogosto pov- zročile trpljenje in smrt nedolžnih ljudi. Prav tako ne smemo zanemariti tedan- jega trenutka, ki je omogočal obračune in razčiščevanja osebnih zamer ter pri- ložnost za materialno okoriščanje. Obenem je potrebno poudariti, da se aretacije in umori niso dogajali na et- nični ravni, ampak je bil odločilen ideo- loški, to je razredni pristop. Depeša, ki jo je 1. maja 1945 iz CK KPS prejel Boris Kraigher na Primorsko, se je glasila: “Ta- koj čistiti, toda ne na nacionalni bazi, temveč na bazi fašizma”. Zato v fojbah ne ležijo samo pobiti Italijani, ampak najdemo med njimi tudi žrtve sloven- skega, hrvaškega, nemškega in še kakšnega rodu, ki jih je nova revolucio- narna oblast imela za svoje dejanske ali namišljene idejne nasprotnike. Med vse- mi pa najdemo celo pet žrtev judovskega rodu iz Gorice. Na prevzem oblasti se je Komunistična partija Jugoslavije/Slovenije pripravljala že med vojno, tudi s sestavljanjem sez- namov svojih dejanskih in namišljenih nasprotnikov. Albert Svetina Erno (1915– 2008) je bil primorski rojak in visok predstavnik OZNE, urejene po vzoru sov- jetske NKVD. V svojih spominih (Od osvobodilnega boja do banditizma) Sve- tina Erno omenja partijsko kartoteko z 18.000 imeni, tudi na Primorskem, ki jim je OZNA namenila posebno pozor- nost. Ti seznami so nastajali od jeseni 1944 v centrali OZNE na Stražnem vrhu v Beli krajini, to je v bazi 24. Med pripra- ve na konec vojne so spadala tudi navo- dila partizanskim enotam, dana tik pred zasedbo Trsta in Gorice, kako naj »čisti- jo« teren. Tovrstni umori ideoloških nasprotnikov in tudi osebna obračunavanja so se v glavnem zaključili do podpisa Beograj- skega sporazuma, ko so na Goriško 12. junija 1945 vkorakali Anglo-Američani. Njihove enote so oblast v mestu in oko- lici prevzele v okviru cone A Zavezniške vojaške uprave Julijske krajine in tu osta- le do uveljavitve Pariške mirovne pogod- be sredi septembra 1947. Italijanske oblasti nikoli niso izpeljale očiščenja in temeljite obsodbe fašistične- ga režima! Za razliko od Nemčije, kjer je poveličevanje nacizma in nacistov kaz- nivo dejanje. Hkrati pa je italijansko vo- jaško tožilstvo pri Vojaškem sodišču v Pa- dovi (Tribunale Militare di Padova) še le- ta 2002 sprožilo preiskavo zoper Franca Preglja Borota iz Renč, ki so ga sumili et- ničnega čiščenja in sodelovanja pri umo- rih v Gorici in okolici spomladi 1945. Ob tem je potrebno dodati, da tudi “naši” niso bili sposobni postaviti pred sodišče in obsoditi nikogar iz lastnih vrst zaradi zločinov med drugo svetovno vojno in po njej. Še danes pogosto naletimo na zlorabo žrtev medvojnega in povojnega revolu- cionarnega nasilja za politično in nacio- nalno obračunavanje s strani dela itali- janske politike in tudi stroke. Ob tem zla- sti trpi slovenska manjšina v Italiji in medsosedski odnosi. Različni italijanski časopisi, knjige, oddaje, razprave in spletne strani, predvsem tisti pod vpli- vom (skrajne) desnice, nekritično obja- vljajo različne sezname medvojnih žrtev in jih pogosto uvrščajo med posledice “slovanskega” barbarstva in sovraštva do Italijanov. Velikokrat žrtvam samo poi- talijančijo njihova imena in priimke ter jih tako uvrstijo med “svoje” izgube. Obenem pa velja opozoriti na govore ter stališča nekaterih uradnih in neuradnih predstavnikov slovenske politike in raz- nih t. i. levih političnih organizacij, ki udrihajo po nacizmu in fašizmu, niti z besedico pa ne omenjajo revolucionar- nega nasilja in posledic. Zavedajmo se svetosti vsakega človeške- ga življenja in ne nasedajmo provokaci- jam tistih, ki sem jim kolca po starih časih ideoloških sporov ter kovanja ra- snih in razrednih koristi. Renato Podbersič ml. V piz kot pokojninski sklad spa- da seveda v vplivno območje Karla Erjavca, predsednika upokojenske stranke Desus. Obvla- dovanje Zavarovalnice Triglav je za Erjavca pomemben vzvod moči, ki ga nikakor ne želi izpustiti iz rok. Zmanjševanje deleža Zpiza zato zanj ne pride v poštev, ohranjanje večin- skega državnega lastništva pa bi bilo še dodatno poroštvo za nezmanjšan vpliv. Erjavec je tako po seji vlade, ki se je ni udeležil, trmasto vztrajal, da je potrebno dogovor še enkrat preučiti in najti drugačno rešitev. Trdil je, da je vlada na seji sicer res soglasno sprejela umestitev Za- varovalnice Triglav med pomembne na- ložbe, a da se koalicija o tem še ni izrekla. Skratka, igral se je z besedami in začel vladne partnerje pri tem vprašanju izslijevati. Do zaključka redakcije kakih vidnejših premikov še ni bilo: nov krog pogajanj bo najbrž sledil v teh dneh. Škodljivost prepirov in nesoglasij Vpašanje, ki se pod črto postavlja pri tej zgodbi, pa nas pripelje ponovno k izhodišču zapisa: kolikšna je prav- zaprav danes trdnost slovenske vla- de? Da ne bo pomote: ne gre za vse- binsko vprašanje, kolikšen delež naj država ohrani v Zavarovalnici Tri- glav. Gre za formo: vlada bi morala pri tako pomembnih odločitvah na- stopiti enotno, saj si drugače sama ruši ugled in verodostojnost. Mini- stri in premier lahko pridejo na po- gajanja z različnimi gledanji, ki pa jih morajo skozi kompromis nato poenotiti. Ko predsednik vlade stopi pred novinarje, mora pri vladnih partnerjih vladati popolno soglasje. Za verodostojnost vlade je bil Er- javčev demanti Cerarjevih in Mra- morjevih besed nekaj najslabšega, kar se je lahko zgodilo. Kako bo lah- ko taka vlada konsistentno vodila državo, če znotraj njenih vrst vlada malodane anarhično stanje? Zava- rovalnica Triglav je že drugi odmev- nejši primer izrazitih nesoglasij zno- traj Cerarjeve ekipe. Počil je v času, ko prvega od teh primerov, privati- zacijo Telekoma, še niso uspeli rešiti. In zaradi tega nastaja stagnacija, ki je seveda zelo škodljiva. Tako mine- vajo vlade, težave pa ostajajo. Z S 1. strani Mi vsi smo ... “Speča UDBA” Na osnovi dokumentov iz Arhiva Slovenije je Roman Leljak pripravil zanimivo knjigo SPEČA UDBA - Radenci – 2015. V prvem delu je opisan način dela UDBE in njene operativne metode, ki jih je imela in uporabljala Služba državne varnosti v bivši Jugoslaviji. Objavljen je seznam z imeni in priimki, kot tudi z vlogo posameznikov, po republikah tedanje Jugoslavije. Področje klerikalizma, kot so tedaj govorili, danes bi rekli Cerkve, je tedaj v Sloveniji “spremljalo” kar 138 ljudi, enako število jih je bilo na Hrvaškem 138, v Vojvodini 65, medtem ko je v ožji Srbiji sledilo delovanju Cerkve samo 19 pripadnikov UDBE. Iz tega se sklepa, da so bili slovenski in hrvaški komunisti najbolj borbeni proti Cerkvi v celi tedanji Jugoslaviji. Zanimiv je seznam upravnih enot, ki jih je imela UDBA. V Sloveniji jih je bilo kar 57 in so se raztezale po celi Sloveniji od Ajdovščine, Nove Gorice, Tolmina, Kopra, pa vse do Metlike. Na koncu knjige je sestavljen seznam oseb – sodelavcev, ki ga avtor še vedno dopolnjuje. - Ta seznam ima kar 793 imen oseb, z osebnimi podatki in bivališčem in to od leta 1975 do 1990. V tem seznamu je 26 duhovnikov, od katerih je 6 (največ!) iz sedanje škofije Koper. Med njimi izstopajo nekateri, ki so imeli v tistem času pomembno vlogo v Cerkvi v Sloveniji. Nekateri od teh so sodelovali tudi z nasprotno sorodno obveščevalno službo. V glavnem se je vse to v tistem času za posameznike sumilo, za nekatere pa se je tudi vedelo. Mogoče je danes novo to, da bi od nekaterih tedanjih koprskih duhovnikov tega sodelovanja ne pričakovali. Med laiki nas presenetijo imena vernikov, ki so spadali, in nekateri še, med katoliške izobražence in so v Cerkvi na Slovenskem uživali, nekateri še, veliko spoštovanje. S tem odkritjem se tudi zanje postavlja vprašanje, kaj je z njihovo poštenostjo? Kakor koli že; če se zaustavimo ob tej knjigi, spoznamo staro narodno pomanjkljivost: “Slovenci se radi ujamemo v takšen ali drugačen koristoljubni voz”, kar dokazuje tudi seznam oseb v tej knjigi. Ali je dobro, ali ni, da takšni seznami prihajajo v javnost? Sodbo prepuščam vam. Vendar včasih pa je le prav, da izvemo, kaj je bil naš sosed, sodelavec, znanec, mogoče celo prijatelj in tako se nam razvozla marsikateri vozel, ki nam je bil veliko let zavozlan. Na ozemlju bivše ali Titove Jugoslavije v zadnjih letih izide veliko podobnih del. Nekatera so napisana celo kot osebni spomini, druga pa dokumentirana z arhivskim gradivom. Prav tako je o delovanju UDBE posnetega ogromno filmskega gradiva, ki ga še zlasti na Televiziji Beograd redno predvajajo, še zlasti v oddajah, kot so: “Cirilica, Ob jutranji kafi, Malo popričajmo …” Vse to dokazuje, da je ta polpretekla doba ostala zanimiva in se bo, kdo ve, še koliko let obravnavala, pa tudi razvozlavala. Ambrož Kodelja Zavozlana slovenska polpretekla zgodovina S 13. strani Naskakovanje ... V pričakovanju shoda italijanskih neofašistov Mi in oni