FOR
Freedom
AND
Justice
No. 25
Ameriška C
n n p-ftir
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, March 29, 1988
VOL. XC
Doma in po svetu
- PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV -
Po zmagi v Michiganu Jesse Jackson postaja vse resnejši kandidat — Demokratski veljaki zmedeni — Gephardt opustil kandidaturo
WASHINGTON, D.C. — Preteklo soboto si je na strankinih zborovanjih v Michiganu priboril zanesljivo večino demokratski predsedniški kandidat Jesse Jackson. Daleč drugi je bil guverner Massachusettsa Michael J. Dukakis, tretji pa kong. Richard Gephardt, ki je svojo kandidaturo opustil in bo zopet kandidiral za zvezni kongres. Politični analitiki menijo, da je v Michiganu Jackson veliko napredoval, Dukakis pa presenetljivo nazadoval. To stanje,- ko kaže Jackson, da bo prišel na strankino konvencijo kar z največ delegati, a brez potrebne večine, povzroča zmedo v demokratskih vrstah. Voditelji stranke so namreč prepričani, da bo stranka doživela poraz pred republikanskim kandidatom Georgeem Bushom novembra letos, ako bo Jackson res demokratski kandidat, na drugi strani pa se bojijo posledic med Črnskimi in liberalskimi volivci, če bi Jackson ne postal kandidat. Nekateri strankini prvaki že govorijo, da bo morala stranka tak Poraz trpeti, kajti Jackson igra po strankinih Pravilih glede zbiranja konvencijskih delegatov.
Dejstvo je, da sta Jackson in Dukakis Po odhodu Gephardta edina resna tekmeca za strankino predsedniško imenovanje. Nekateri omenjajo možnost nevvvorškega gu-Vernerja Maria Cuoma kot kompromisnega kandidata, to bi pa izgledalo — in tudi dejansko bilo — kot mahinacija zoper Jackso-na. Tudi Cuomo ne kaže nobenega zanimala za tako potezo.
Danes bodo primarne volitve v državi Connecticut. Splošno mnenje je, da bo v tej ^ržavi zmagal Dukakis. Dukakis tudi ima Možnosti v Wisconsinu, kjer je sorazmerno ^alo črncev. V aprilu bodo še volitve v New ^°rku in Pennsylvaniji, 3. maja pa v Ohiu. ^hijski kongresnik slovenskega rodu Dennis ^ckart, ki vneto podpira Dukakisa, je mne-nia, da v tekmi med Jacksonom in Dukaki-s°rn Jackson nima resne možnosti zmage.
Noriegov režim ukrepa zoper opozicijo — Prvi večji izgredi — Vojaki preganjajo luje "»vinarje — Kriza v deželi se stopnjuje
PANAMA CITY, Pan. — Včeraj je pri-
0	do prvega večjega spopada med vojaki,
1	Podpirajo režim gen. Manuela Noriege, in ^etT|onstranti, ki zahtevajo njegov odhod. . °Jaki so uporabili solzilni plin, gumijevke 11 šibrovke zoper demonstrante. Smrtnih žr-ev sicer ni bilo, aretiranih pa je bilo do 40 v°dilnih opozicijcev. Vojaki so nekaj časa pr'PHi tudi nekaj ameriških novinarjev, are-
hrali
ških
Pa več panamskih uslužbencev ameri-"ovinarskih pisarn.
10 ^ernonstracije se je bilo udeležilo do ^ -000 Panamcev. Gospodarske razmere v Isi e 1 Se zaostrujejo, dokler pa lahko računa na zvestobo vojske in policije, bo taj3 03 ^e*u rez*ma- V ozadju pa so v teku bc^M ^°®ajanja glede odhoda Noriege. Tako sta 0r'e^a ta teden poslal sodelavca v Ko-din °> ki se bo pogajal s predstavniki sre-ZatQV0arner'ških držav o možnem političnem Per°?^U Za N°r'ego. Z odločnimi ukrepi zo-dajat|1rna^0 politično opozicijo, želi Noriega ^0du' Vt*S’ ^a k° v P0gajanj>h o možnem od-enakovreden partner.
Sprei>° je, da je Španija pripravljena n° jj^1 Noriego in mu nuditi zatočišče. Zna-rodni Uta’ -ie rat*i sodelovanja z medna-1 trgovci z mamili gen. Noriega zelo
bogat in da ima veliko denarja vloženega v švicarskih in drugih bankah po svetu. Kar ne želi, je, da bi bil po odhodu iz Paname izročen ZDA, kjer bi se moral zagovarjati pred ameriškim sodiščem zaradi vpletenosti v mreži trgovcev z mamili.
Sandinisti in kontras v pogajanjih glede podrobnosti premirja — V Nikaragvi izpuščenih prvih 100 političnih zapornikov
SAPOA, Nik. — Včeraj so se za pogajalsko mizo za dve uri sestali predstavniki kontras in sandinistov. Namen teh pogajanj je izoblikovati vse podrobnosti glede premirja, ki se bo pričel Veliki petek, torej 1. aprila, trajal pa bo 60 dni. Prvi korak k iz-poljnevanju premirja je bil podvzet preteklo nedeljo, ko je sandinistični režim izpustil 100 političnih zapornikov. V naslednjih tednih in mesecih bodo po pravilih sporazuma med sandinisti in kontraši vsi ostali politični zaporniki, kontras bodo nehali s svojim oboroženim bojem, sandinistične sile pa ne bodo več iskale in napadale kontras čete.
Ameriška enota, poslana v Honduras zaradi sandinistične kršitve meje, se vrne v ZDA. Na kapitolskem hribu skušajo kongresni voditelji doseči soglasje o novem programu humanitarne, nevojaške pomoči za pripadnike kontras gibanja. Do tega soglasja še ni prišlo, čeprav sporazum med sandinisti in kontras ne izključuje takšne nevojaške pomoči za kontras.
Izraelci zaprli za tri dni Zahodni breg in pas Gaza — Jutri pripravljajo Palestinci velike demonstracije — Val aretacij se nadaljuje
JERUZALEM, Izr. — Izraelska vojaška oblast, ki upravlja Zahodni brez in pas Gaze, se je odločila, da bo za tri dni zaprla te kraje. Tako Palestinci, ki živijo v omenjenih krajih, ne bodo smeli v Izrael, kjer jih je sicer zaposlenih 110.000. Izraelski državljani ne bodo smeli v okupirane kraje, tuji novinarji so tudi izključeni. Do tega izrednega ukrepa je prišlo zaradi bojazni vojaške uprave, da bodo Palestinci jutri organizirali velike demonstracije. Jutri bo za Palestince namreč »Dan zemlje«, ker je obletnica spopada med Palestinci in Izraelci 1. 1976, ko so Palestinci protestirali proti razlastitvam zemlje v korist judovskih naseljencev, v spopadih pa je bilo ubitih šest Palestincev.
— Kratke vesti —
Bonn, ZRN — Aretiranih je bilo šest oseb, osumljenih vohunjenja za ZSSR oz. Vzhodno Nemčijo, predstavnik policije pa je potrdil, da se preiskava nadaljuje in sicer proti 18 drugim osebam. Kot kaže, osumljenci niso imeli zelo visokih položajev, posredovali pa so tekom let veliko za Sovjete koristnih podatkov.
Washington, D.C. — Včeraj je senatni odbor za vojaške zadeve z večino 18:2 priporočal zveznemu senatu, naj potrdi raketno pogodbo, ki sta jo lani podpisala predsednik Reagan in Mihail Gorbačov. Dvoma ni, da bo senat pogodbo z ogromno večino ratificiral.
Moskva, ZSSR — Več tisoč Armencev, živečih v avtonomnem kraju Nagorno-Karabakh v republiki Azerbajdžan, seje udeležilo množičnega protesta zaradi odločitve sovjetskega vodstva, da omenjeni kraj ne bo priključen republiki Armeniji. Sovjetske oblasti so prepovedale demonstracije, a so Armenci ravnali po svoje. Sovjetsko vodstvo je pa obljubilo Armencem v Nagorno-Karabakhu razne ekonomske in nacionalne koncesije.
Iz Clevelanda in okolice
Prijetno srečanje—
Pretekli konec tedna se je več rojakov, članov Družbe za slovenske študije, udeležilo znanstvene konference na univerzi Indiana. Podanih je bilo več zanimivih referatov s slovensko tematiko, še bolj prijetni so pa bili osebni stiki in pogovori.
Obisk—
Dr. John Nielsen, naš prijatelj iz New Yorka, ki se je tudi udeležil konference v Indiani, je bil na krajšem obisku v Clevelandu. Ustavil se je tudi pri nas in se zanimal za mesečno kulturno stran v angleščini, ki ga osebno financira in ki ga ureja lastnik. Hvala, John, za obisk in za pomenek.
Za Velikonoč—
A.D. bomo redno tiskali ta petek in prihodnji torek. Naša pisarna bo pa zaprta ta petek od 2. ure pop. dalje.
Novi grobovi
Agnes L. Prinčič
V petek, 25. marca, zjutraj je v Euclid General bolnici po nenadni bolezni umrla 87 let stara Agnes L. Prinčič, rojena Piškur v Rockdale, 111., vdova po 1. 1974 umrlem možu Au-gustu M., mati Richarda, Roberta in Barbare Smith, 11-krat stara mati, 4-krat prastara mati, sestra Josepha (111.), Anthonvja Golobtisha (la.), Ann Metzger (Conn.) ter že pok. Louisa in Mary Dolin-shek, članica Oltarnega društva pri Sv. Križu, American Slovene Club, SŽZ št. 50, Kluba slov. upokojencev v Eucli-du, American Legion Auxiliary št. 343. Pogreb je bil dne 28. marca s sv. mašo v cerkvi sv. Križa in pokopom na Kalvariji. Pogreb je bil v oskrbi Grdinovega zavoda na Lake Shore Blvd.
Louis Petelin st.
Umrl je 59 let stari Louis Petelin st., mož Mary, roj. Boh, oče Louisa ml., Josepha, Mary Ann in Frances Mills, tast Mary Petelin, Cathy Petelin in Roberta Millsa ml., brat Josephine Jakopič, Ane Klun (Slov.) in Andreja (Slov.), 7-krat stari oče, član DNU pri Sv. Vidu, društva sv. Vida št. 25 KSKJ in Slovenske pristave. Pogreb je bil iz pogrebnega zavoda Zak na 6016 St. Clair Ave. v ponedeljek, 28. marca, v cerkev sv. Vida in od tam na pokopališče Vernih duš.
William Klisurich Dne 22. marca je po kratki bolezni umrl 80 let stari William Klisurich z Willo-wicka, prej živeč v Collin-woodski okolici, vdovec po 1. 1981 umrli ženi Katherine, roj Agnich, oče Barbare Matkovič in Williama J., 5-krat stari (dalje na str. 4)
Vstajenjska maša—
Narodne noše so vabljene k Vstajenjski sv. maši pri Sv. Vidu na Velikonočno jutro to nedeljo, 3. aprila, ob 7h zjutraj. Zbiranje noš 15 minut pred mašo v cerkveni veži.
Obisk s Koroške—
Gospod Janez Hočevar, salezijanski duhovnik in upravitelj dijaškega doma v Celovcu, se bo za nekaj dni mudil v Clevelandu takoj po Veliki noči.
V petek, 8. aprila, ob 7.30 zvečer, bo v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti imel predavanje o celovški Mohorjevi družbi. Predaval bo tudi o delu, ki ga vršijo salezijanci med slovensko mladino na Koroškem in o poletnem tečaju slovenskega jezika za mladino. Ta tečaj na Koroškem prireja Liga slovenskih Amerikancev. Slovenski starši, ki bi radi poslali otroke na ta tečaj, so vabljeni, da se tega predavanja gotovo udeležijo.
Družabni večer—
Tabor DSPB prireja družabni večer v soboto, 9. aprila, ob 7. uri zv. v Slov. domu na Holmes Ave. Igrali bodo Veseli Slovenci. Vstopnice dobite, če pokličite, najbolje v večernem času, Filipa Oreha (943-4681) ali Milana Zajca (851-4961).
Lep večer—
Preteklo soboto je Glasbena Matica podala svoj pomladni koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Dvorana je bila zasedena, zbor je razpolagal z novimi pevskimi močmi, tudi petje napreduje v kvaliteti pod pevovodkinjo Marvo Asha-malla.
Žalostno sporočilo—
Dne 21. marca je v vasi Vrbovec, fara Dobrnič, Slovenija, umrla Frančiška Jarc. Doma zapušča dve hčeri in sina, tukaj pa sina Toneta in Jožeta Jarca ter hčer Ani Cesar, ki so se vsi udeležili pogreba.
Pevski zbor Jadran—
Pevski zbor Jadran vabi na svoj spomladanski koncert, združen z večerjo in plesom in sicer 9. aprila v SDD na Waterloo Rd. Večerjo bodo pričeli deliti v spodnji dvorani ob 5.30 pop. Vstopnice so po $12 in jih imajo člani.
VREME
Spremenljivo oblačno in vetrovno danes z verjetnostjo nekaj dežja. Najvišja temperatura okoli 76° F. Oblačno jutri z dežjem. Naj višja temperatura okoli 65° F. V četrtek hladneje zopet z možnostjo krajevne nevihte in najvišjo temperaturo okoli 52° F.

AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 012400)
James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor
Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons:
Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche American Home Slovenian of the Year 1987: Paul Košir
NAROČNINA:
Združene države:
$36 na leto; $21 za 6 mesecev; $ 1 8 za 3 mesece Kanada:
$45 na leto; $30 za 6 mesecev; $20 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade:
$48 na leto; za petkovo izdajo $28 Petkova AD (letna): ZDA: $21; Kanada: $25;
Dežele izven ZDA in Kanade:	$28
SUBSCRIPTION RATES
United States:
$36.00 - year; $21.00 - 6 mos.; $18.00 - 3 mos. Canada:
$45.00 - year; $30.00 - 6 mos.; $20.00 - 3 mos. Foreign:
$48.00 per year; $28 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $21.00-year; Canada: $25.00 - year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103
Published Tuesday & Friday except 1st 2 weeks in July & the week after Christmas
No. 25 Tuesday, March 29, 1988	*>
»Slovenija — model za jutrišnjo Slovenijo?«
(Nadaljevanje in konec)
Zanimiv je nato govor o kulturno-politični tematiki. V zvezi z vprašanjem o Novi reviji pravi slovenski podpredsednik naslednje: »Že samo dejstvo, da Nova revija izhaja in objavlja članke, o katerih bi si pred leti niti ne upali misliti, dokazuje, da je proces demokratizacije v Jugoslaviji, pose-bčj še v Sloveniji, naredil veliko korak naprej.« Se nadaljuje se dr. Frlec spušča v zanimive ocene o situaciji v Sloveniji in o političnih prijemih. Tako še odgovarja v zvezi z današnjo slovensko politiko: »Vse vprašanje je v tem, ali je slovenska politika danes logična. V odgovor na to vprašanje si upam trditi, da drugačna politika danes ne bi bila možna, posebej ne na gospodarskem področju... Jugoslavija ne bo ničesar izgubila, če bi katero od naših načel prevzele tudi druge republike.«
Veliko je sedaj govora o ustavnih spremembah. Tudi o tem zanimivo pravi podpredsednik slovenske vlade: »Gotovo je, da sedanji politični sistem zahteva sprememb zlasti v smislu, da enotnost države postane trdnejša v odnosu do zunanjega sveta.«
Gospodarska in sindikalna problematika
Ze prej omenjeni vlač ni predstavnik je v svojem intervjuju obravnaval tudi gospodarske probleme, o čemer se tu ne moremo obširno razpisati, saj smo raje povzeli splošno politično plat vprašanja. Bolj specifično pa se zlasti o sindikalni politiki izraža novinar Mile Šetinc, ki obravnava prav sindikalno gibanje v Sloveniji, delavski položaj, pravice in vprašanje stavk. Ta med drugim ugotavlja, da se je v zadnjem desetletju položaj močno spremenil. Ce je bilo enkrat redkost, da je kje stavkalo celo podjetje, je to dandanes drugače. Belgijskemu novinarju razlaga njegov slovenski kolega tudi vzroke stavk in med drugim pravi: »Skratka, pri zadnjih stavkah se je jasno pokazalo predvsem pomanjkanje zaupanja delavcev nasproti strukturam podjetij in samih sindikatov.« Dandanes je tudi administrativni odnos do stavkajočih dokaj drugačen od polpreteklosti. Sodišče ne bo več nastopalo proti stavkajočim (medtem ko se je še nedolgo tega to dogajalo).
In prav to novo gledanje na delavske pravice do stavke (vedno po Setinčevem mnenju) prispeva k vzpostavitvi novega zaupanja v slovenski sindikat. Seveda, verjetno ne bo prišlo do nekih neodvisnih sindikatov v Sloveniji. To prav gotovo tudi po zaslugi samoupravljanja, ki je v bistvu razdvojilo delavski razred. Končno se Michel Rosten čudi, da so se našli tudi Slovenci, ki so apelirali na oblast, naj vendar naredi konec stavkam, ki le škodujejo gospodarskemu razvoju.
Res izčrpna in obširna slika današnje stvarnosti v republiki Sloveniji daje tujemu bralcu ne sicer popolno, ampak vseeno zadostno sliko. Manjka seveda govor o verskem položaju, pa morda še kaj drugega. Ko se danes zlasti Slo-
Velikonočno voščilo
Veliki teden združuje spomin velikega petka, dneva trpljenja, krivice in smrti, in velike nedelje, ki je praznik zmage nad temo in dan Vstajenja. Največji tragediji je sledil največji čudež.
Slovenci smo v svoji tisočletni zgodovini doživljali že mnogo tragedij od strani tujcev, ki so naše ljudstvo zatirali, preganjali, tlačili, pošiljali v konfinacije, preseljevali, pa zažigali naše vasi, obsojali nedolžne, streljali talce. V polpretekli dobi pa se je temu trpljenju pridružilo še novo, ki so ga povzročili pod vplivom tujih zmot domači komunisti z revolucijo, s pobijanjem rojakov, s pomorom vrnjenih domobrancev in nato še s sistematičnim uničevanjem slovenske svobodoljubnosti in samozavesti. To je bil naš dolgi veliki petek.
Toda ves ta čas je del naroda ostajal zvest Bogu in samemu sebi, tako v domovini kakor v emigraciji. Bili smo in smo še vedno trdno prepričani, da bo temu velikemu petku sledila velika nedelja, ko bo zopet zasijalo nad našo domovino svobodno sonce, ko bo tudi slovenski narod doživel z velikim veseljem svoje vstajenje in bodo nedolžne žrtve doživele svoje poveličanje.
V to vstajenje verujemo in prosimo Boga, naj nam in našemu ljudstvu skrajša dneve trpljenja. V znamenju te vere in upanja voščimo vsem Slovencem doma in po svetu blagoslovljene velikonočne praznike.
Za Slovenski narodni odbor:
Predsednik:
Rudolf Smersu
Tajnik:	Tajnik:
dr. Ludovik Puš	dr. Peter Urbanc
Iz Newyorske Prosvete...
Ko so radijski in televizijski napovedovalci vremena govorili o prvem pomladanskem dnevu, bi jim lažje verjel, če bi rekli, da smo sredi zime, v decembru ali januarju, in daje ta dan med najbolj neprijetnimi — mrzel in vetroven. In tak je bil — prvi pomladanski dan! Kakšno naključje! Nato je začelo še snežiti vprav ob času, ko se naši prosvetarji odpravljajo na pot.
Udeležba na uri je bila manjša kot običajno. Toda kakor sem kasneje zvedel, so nesreče in bolezni zadržale doma več družin ne pa slabo vreme. Daj Bog, da bi se vse srečno izteklo!
Naša mladina napreduje. Skoraj na vsaki uri opazujemo razvoj.
Po uvodnih besedah sta sestrici Vanessa in Elizabeta Solar razveselili poslušalce, ko sta v duetu igrali na klavirju »Orange Blossoms«. Bili sta odlični!
Tone Jenko je nato primerjal vreme v New Yorku z vremeni po drugih krajih in ugotovil, da je še kar dobro. Silva Vodlan pa nam je opisala, kako je bilo v New Yorku pred sto leti, ko je zadel mesto najhujši snežni vihar in je preko 400 ljudi izgubilo življenje na ameriškem severo-vzhodu.
Prijetnejši pogled na svet nam je pokazala dr. Dominika Lango, ko je ob spremljavi na klavirju svojega nadarjenega sina Iva — dan prej je praznoval 13-letnico svojega življenja — zapela prisrčno in predano pesem »Babica in vnuček«. Kako lepo je, ko nastopita mamica in sinko!
Zaključil je prvi del sporeda prof. Peter Remec, ki nam je povedal nekaj zelo dobrih ameriških šal. Za zgled navajam najkrajše tri:
1.	- Brooklvnški najemnik: »Pošteni Abe (Lincoln) je živel v koči, ki ni imela ne luči, ne vode, ne kurjave ... jaz imam prav takega gospodarja!«
2.	- George Burns nas uči: »Res je, da bogastvo ne prinaša sreče ... a je vendarle prijeten način biti nesrečen.«
3.	- Ko si v šoli te učijo, kako moraš kaj povedati, ko se oženiš, te učijo, kako biti tiho!
V odmoru smo pozdravili zakonski par dr. Jožeta Bernika in gospo dr. Marijo Bernik, iz Chicaga, in brata Ivana, iz New Jerseyja. Ni dolgo tega, ko je bil med nami p. dr. Lan-gerholz, tudi iz Chicaga. Sami doktorji! Vsa čast Slovencem v Chicagu!
Častitali smo Jožetom in Jožicam, podpisali karto sožalja za družino Blejec, ki je izgubila mamo, in prečitali pismo nadškofa Šuštarja, s kate-
rim se nam zahvaljuje za božične in novoletne pozdrave. Gospod nadškof piše, da so ga podpisi spomnili na mnoge Newyorčane, ki jih je spoznal ob svojih obiskih.
Drugi del sporeda sta začeli sestrici Jožica in Vesna Vodlan. Deklamirali sta pesem »Pridi pomlad!« Sta še boječi in negotovi, a pod vodstvom dobre mamice vztrajata do konca. Tretja sestra Breda pa je prvič nastopila z igranjem na klavirju. Igrala je »Rondi-no«, za začetnico kar dobro.
Spored sta pa zaključila Marija in Nejče Zupan z najlepšo in najbolj pomembno točko sporeda, prelepo hvalnico naši cerkvi. Recitirala sta jo v angleškem in slovenskem jeziku
Sv. Ciril — cerkev mojih sanj To je cerkev mojih sanj: cerkev, ki ima toplo srce in je brez predsodkov, a podjetnega duha.
To je cerkev, ki se briga, ki zdravi ranjena življenja, tolaži stare ljudi in daje pogum mladini, ki ne pozna razlik po izobrazbi ali položaju, ki nima zemljepisnih, ne socialnih omejitev.
To je cerkev, ki poizveduje in uči,
ki gleda naprej in nazaj.
To je cerkev Učitelja, to je cerkev ljudstva, visoka, kot so Jezusovi ideali,
ponižna kot najbolj skromen človek.
To je delavna cerkev, to je pobožna cerkev, to je prikupna cerkev.
Ta cerkev razglaša resnico po načelih resnice, navdihuje pogum za to živ-
ljenje in upanje za bodoče življenje.
To je cerkev poguma, cerkev dobrih ljudi in cerkev živega Boga.
Daj Bog, da bi tako čutili vsi farani in se zavedali, & zavisi obstoj slovenske cen kve od nas samih, naših obiskov in sodelovanja!
Dr. Zdravko Kaim1
Velikonočno jutro
Zvonovi zvonijo, nad mestom drhtijo, pomladna se zarja bleŠČb slovesno se dviga, veselje nam vžiga, Gospodovo zmago slav1,
V pomladnem žarenju, v kipečem življenju drevesa ob cesti brstel še bilke ob tlaku ob slednjem koraku iz dolgega sna se bude-
Zvonovi veseli so pesem odpeli — prispeli v Gospodov s,,,° hram.
In himna mogočna se s kora vsa zvočna Zveličarju zliva k nogU'11'
In srce se vrača na polja domača: k vstajenju hitimo Čel plan.
Zvonovi zorano vse lepše ubrano donijo čez cvetno ravd
Vse lepše, gorkeje se zarja prismeje in siplje na polja zlu10’’ Spomini na leta mladostnega cveta poljubljajo rodno ZerTl .
Ivan Zoff11
Ameriška Domovi11* < je Vaš list!
venija živo zanima za večje povezave (tudi institucionalne) z evropskimi organizmi, je to vsekakor,dobro. Dobro zlasti za tisto javno mnenje — pa tudi za politične kroge — ki vedri in oblači na še spremenljivem evropskem nebu.
A.Ž. (posredovat V. Siemens k y) Katoliški glas, 10. marca 1988)
Mlado, veselo Veliko noč!
Duhu Ljubezni, Besedi, Očetu hvala za novo življenjsko moč!
Tebi, Slovencu v prostranem svetu: mlado, veselo Veliko noč!
V Njem, ki se vrnil je z groba, živimo. Grob ni več zadnji, požrešni zmaj.
Svet ni podoben več ognju in dimom.
Z Jezusom svet je prišel nazaj.
Mesta, vasi, in gore in ravnine znova z dobroto žare stvari — da le med njimi je grob zgodovine prazen! Ker Jezus zares živi.
Torej še enkrat: Veselo Alelujo!
Vstali od mrtvih oživlja red.
Tudi če prst obdelujemo tujo, z nami premika se v Večni Svet.
Vladimir Kos
Slovenija — najuspešnejša dežela Pod komunizmom na svetu
Kar je v listu The New York T'nies objavila dne 19. marca *• L londonska žurnalistka ^Usana Greenberg o razmerah v Jugoslaviji, in posebej v Slo-Ven’ji, je pomembno dovolj, se ponatisne tudi v sloven-skem Časopisju. Svoj članek je Opisala v Beogradu dan po udhodu sovjetskega diktatorja "fihaila Gorbačova iz jugoslo-^uske prestolice, kjer je ta r*avnik zaključil svoj pet-! ,nevni uradni obisk. Med dru-®lni je prišel tudi v slovensko j^estolico Ljubljano, kar je I n°vano časnikarico nagni-> da je iz lastnega opazova-,Ja sestavila izvirno poročilo 8a poslala newyorškemu li-j u- Njeno poročilo priobčuje-; z majhnimi opustitvami Pomembnih in splošno zna-! stvari, v celoti. Tako-le
j Mihail S. Gorbačov ■ °® njegov obisk Jugo; bij k' se je včeraj končal, a* Moskvo neuvršč in tudi mogel pri 1 vsak nemir, ki bi ut ^.^niirjati te dežele. Tod r^Sel tudi razmotrivat oj? Protislovij, ki ji kj Zl ’ ko je obiskal dri
tiir*?8^3, kako se r va a a’ Pri tem pa ostala <
z eno partijo.
Zve2n°®a *eta je J5'*3 Sovjt
Vanst kritična glcde jug
Osno .ek.0nomije* zgra-jei
V| ‘samoupravljal
ra?deh 0dg0vor'
Toda r"3 njegB Nok G°rbačov pritis n°	Pere
>n sed n0rtlSkega Preust jetsij aj Je Jugoslavija njri ^ J'sku češčena ki v ua tem polju.
v'ja 5?n°8ih ozirih je J sk, a^nog° dlje kot *a sa^!3' ^na ni samo
'Udi va?°Upravljarija’
večj0 f.'neiŠi privatni se citti0 n!?xanČno svobodi
lovan
o-oi^vaii
l0uPrava uspi
nomska reforma se je razvijala v obliki: ustavi se in pojdi (stop and go), kar je rodilo od vseh na svetu najslabše posledice — ne več centralnega načrtovanja in silno malo resnične kontrole na mestu. Riško Bajalski, jugoslovanski komentator sovjetskih zadev je nedavno predlagal, naj se Gorbačov uči na jugoslovanskih napakah. ‘ZSSR ponavlja, da je na robu krize, a mi smo že v njej’, je oni dan zapisal. ‘Mislim, da bo Gorbačova zanimalo, kako se dežela zadrži’.
Del dežele (Jugoslavije) se zadrži kar dobro. Ko je Gorbačov obiskal Ljubljano, pre-stolico procvitajočeče severne pokrajine Slovenije, je videl samoupravljanje v najboljšem stanju. Slovenija je (republika) od koder prihaja v Sovjetsko zvezo visoka tehnologija. Pa je Slovenija tudi del Jugoslavije, ki je najbolj nezadovoljna z omejitvami razvoja s komunistično ortodoksijo iz Beograda.
Še več, vseh vrst organizacije stalno pritiskajo za večji pluralizem. Slovenske oblasti so že zdavnaj spoznale, da potrebuje prosperiteta ozračje svobode in so dovoljevale široko območje političnega delovanja.
Na žalost pa je ta sistem odvisen od toleratnosti namesto od pravic, ki jih garantira neodvisna oblast. Še včc, Slovenci so pod neprestanim pritiskom od konservativcev iz drugih delov dežele in iz glavnega mesta. To je politični konflikt, ki se mora zrcaliti tudi v Sovjetski zvezi.
Slovenci so pod pritiskom federalne sodne oblasti v Beogradu ... Kljub temu bodo slovenski mirovni aktivisti med obširno množico vzhodnoevropskih opozicionalnih skupin, ki načrtujejo izdajo skupne deklaracije za priznanje pravice do nasprotovanja v vesti in do civilne alternative vojaške službe. To je odločilna zadeva v krajih, kjer vojaške enote uporabljajo v prvi vrsti za potlačenje lastnega ali sosednih narodov varšavskega
pakta.
Slovenija predstavlja najbolj oddaljeno točko, ko jo more doseči družba v enopartijski državi, preden doseže politični pluralizem, pa tudi protislovja, ki jih rodi pritisk v tak razvoj. Svoboda, ki se uporablja (v Sloveniji) še ni smatrana, da bi bila sprejemljiva v ostali Jugoslaviji. In ni jasno, ali jo sprejema Gorbačov sam.
Kar se tiče protislovij, se more reči, da Gorbačov vsaj kaže krivo pojmovano priznanje. ‘Življenje je polno protislovij,’ je povedal na zborovanju v Beogradu, ‘in se zdi, da jih kar mrgoli posebno v časih našega življenja.’
Kako bo poskusil razrešiti ta protislovja v praksi — to bo pokazalo in dokazalo, ali je bil ta obisk preokretna točka (turning point) ali pa le besede brez dejanj.«
To je vsebina članka, ki ga je napisala Susana Greenberg in je bil objavljen v The New York Timesu. Nam na tem mestu ni za razpravljanje, kaj bo vrhovni vodja svetovnega komunizma ukrenil z ozirom na slovenski zgled, zdi se pa zelo verjetno, da ne bo sledil zgledu slovenskih komunistov, vsaj ne v vsem obsegu.
Za nas je to pisanje zanimivo in pomembno, ker je od strani odlične avtorice članka in od enega svetovnih časopisov ugotovljeno, da Slovenci kljub naši ‘majhnosti« vsaj na enem področju dosegamo svetovni rekord: široki ljudski volji velike velike večine Slovencev je uspelo komunistične vodnike prepričati, da ljudska blaginja in tudi trdnost režima temelji na čim večji meri svobode v vsem javnem življenju, zlasti pa na ekonomskem, kulturnem in političnem področju ter v skupni, složni obrambi narodnih pravic. Režim sicer ostane, a v znatno spremenjeni obliki, kar pogojuje slovenski rekordni uspeh pri napredku naroda v enopartijskem marksističnemu sistemu.
Je hkrati politični pojav svetovnega pomena.
L. P.
V BLAG SPOMIN 19. OBLETNICE MOJE ŽENE
IVANKA KOPAČ
(roj. ROBLEK)
ki je umrla na posledicah avtomobilske nesreče.
Naj počiva v božjem miru!
Žalujoč:
Maks — mož
Žiri, Slovenija, 25. marca 1988.
NOVA CERKEV SV. KRIŽA V MARIBORU
VOŠČILA IN ZAHVALA
CLEVELAND, O. - Predragi rojaki in prijatelji! Ker smo ravno pred najlepšimi prazniki, voščim vsem prav vesele velikonočne praznike, da vas Bog blagoslovi z družinsko domačnostjo ob velikonočnem »žegnu«.
Prav v tem času smo prejeli pismo in tudi sliko že skoraj dograjene nove cerkve sv. Križa v Mariboru od g. župnika Tončeka Majca. Slika je priobčena s tem člankom, da ste vsi darovalci in prijatelji na tekočem. Z nabirko pa še nismo končali. Še vedno upamo, da bomo mogli še kaj prispevati h gradbi te nove cerkve. Bog plačaj vsem, ki ste doslej kaj darovali, in vsem, ki še boste kaj prispevali.
Od zadnjega seznama darovalcev, ki so že bili priobčeni, so darovali še naslednji:
$300 — Mr. & Mrs. Allan Unger
$200 — Štajerski klub
po $100 — Ribic Tool & Die; Mr. & Mrs. Milan Godler; Gene & Sandra Szulc (Skrl Tool & Die); Mr. & Mrs. Slavko Grajzl
$75 — Mr. James D. Rich-lak
$60 — Frank Kornik & Rosie Duh
po $50 — Mr. & Mrs. Frank Musich; Mr. & Mrs. Joseph Hari; Mr. & Mrs. Joseph Zelenik; Louis Jarem družina
po $40 — Mr. & Mrs. James Drobnich; Mr. & Mrs. Janez Kozina
po $25 — Mr. Stane Šušteršič (Washington, D.C.); Mr. & Mrs. Stanley Batis; Mr. Art Buchwald
po $20 — Mr. & Mrs. Alojz Kodrič; Marko in Martina Jakomin; Mr. & Mrs. Ivan Novak; Mr. & Mrs. Lojze Bajc; Albert & Maria Frank; Neimenovani iz Chardona, O. (v dober namen)
$10 — Mr. & Mrs. Eddie Persic
po $5 — Mrs. Ann Cadez; Mrs. Schulz	«
Zahvalno pismo župnika Tončeka Majca v imenu župljanov Sv. Križa v Mariboru
Dragi moji rojaki:
Na vrata je potrkala pomlad in z njo čudoviti Velikonočni prazniki. Ob tej priložnosti bi rad voščil Vam vsem, naši dragi dobrotniki, veselo Alelujo
in se Vam prisrčno zahvali! za vse darove, ki ste jih do sedaj namenili naši novi cerkvi.
Ker je bila letos pri nas mila zima, so gradbinci brez večjih ovir z deh nadaljevali. Zgradba cerkve je v glavnem postavljena in na priloženi fotografiji lahko približno vidite, kakšna bo.
Čaka nas še ogromno dela, da bomo mogli v njej darovati sv. mašo.
Na tihem si želimo, da bo prihodnjega božiča že bili tako daleč, da nam ne bi bilo treba hoditi v cerkev v drugo župnijo.
Prepričan sem, da bomo to dosegli, če je taka božja volja. On vedno znova nagiba srca dobrih ljudi, da nam radi pomagajo.
Dragi rojaki, s svojim darom ste se tudi mnogi izmed Vas za trajno zapisali med naše dobrotnike!
Vsem, ki berete te vrstice, se še naprej prisrčno priporočamo in Vas pozdravljamo!
Hvaležni župljani Sv. Križa Maribor, in Tonček Maje, župnik Tonček Maje (l.r.) Maribor, 20. 3. 1988
Še enkrat, tudi od nas, ki smo nabirko vodili, najlepša hvala!
Angela Fujs 475 East 200 St., Euclid, OH 44119
Umetniška zbirka Leopolda Kozlevčarja
(Po Kat. glasuj - V Slovenski vasi pri Št. Rupertu na Dolenjskem je živel Leopold Kozlevčar. Mož je bil svojevrsten zbiratelj umetnin. V svoji zbirki je imel veliko cerkvenih umetnin od kipcev do slik, pa zbirko pohištva od baroka do bidermajerja (med romantiko in realizmom). Nekaj slovenskih impresionistov, originalno Me-štrovičevo razpelo, celo Trubarjev ciborij, ki ga je odkril v neki graščini na Dolenjskem, kjer je nekaj časa bival Primož Trubar. Bil je tudi.v Rusiji in od tam prinesel avtentične pravoslavne ikone. Sedaj ima 83 let; ker je sam, se je umaknil v stiški samostan, svojo bogato umetniško zbirko pa je zapustil ljubljanskemu škofijskemu ordinariatu.
Ha-Hec-Hi' Ho-Humor! o

*>,■1
Skuhal
»n pogrel MECAN
EKUMENIZEM II.
Katoliški duhovnik, protestantovski pastor in judovski rabin so se v duhu pokoncilskega zbliževanja večkrat shajali ter debatirali o tem in onem. Zadnjič smo videli, kako so si zaupali, kaj naredijo z nedeljsko kolekto, današnje vprašanje pa je, kdaj se pravzaprav začne človeško življenje.
»Za nas katoličane se človeško življenje začne ob spočetju.«
»Protestanti pa smo prepričani, da se človeško življenje začne z otrokovim rojstvom.«
»Vidva sta, seveda, upravičena do svojega mnenja,« reče rabin, ampak za nas jude se življenje začne šele, ko sin konča medicinsko šoio, ali pa odpre svojo trgovino.«
- Aparat xa EKG se nam je pokvaril, veste...
Želodec je najmanj odporen proti zastrupljanju takrat, kadar je prazen. Isto bi lahko trdili tudi za glavo...
Gorenjca so obiskali prijatelji in kot ljubezniv gostitelj jih vpraša: »Ste za osvežitev?«
»Da, da, seveda,« odgovore prijetno presenečeni gostje.
»No, žena, odpri okna!«
Ko so nekateri prijatelji zvedeli, da je moj sin Tone v Floridi prvič postal oče, so čestitali tudi moji ženi in meni, ki sva prvič postala stara starša.
»Kako se kaj počuti >?« je nekdo silil vame. »Izgledaš nekam potrt. Ali te je misel, da si postal stari oče res tako prizadela?«
»Ne toliko ta misel sama, ampak dejstvo, da bom poslej moral živeti z babico, to je pa že skoraj preveč...« /
Na meji carinik vpraša Gorenjca, če ima kaj za prijaviti. »Nič, šel sem po avtomobilski del, pa ga niso imeli.« Carinik pogleda žep na gorenjčevi obleki, ki je bil malce izbočen in vpraša:
»Kaj pa imate tukaj?«
Gorenjec potegne ven zobno protezo. Carinik:
»A tako? Ste mislili tihotapiti zlato?«
»Dajte, no! To je ženina zobna proteza. Vzel sem jo s seboj, sicer bi baba doma ves dan jedla.«
Na nekem nagrobniku je pisalo: »Draga Micka, moje solze te ne bodo oživele. Zato neprestano jokam.
Bolj mi je všeč viski kot pa bančne vloge. Pri viskiju dobim vselej vsaj 40 procentov.
Naslov domače naloge se je glasil: »Napiši zgodbo, kjer boš uporabil imena vseh dni v tednu.«
Mihec je napisal: »V nedeljo zvečer je mama skuhala velik lonec ješprena, ki smo ga potem jedli v ponedeljek, torek, sredo, četrtek, petek, nekaj pa ga je ostalo še za soboto.«
Nepozabna umetniška osebnost: Operni umetnik Julij Betetto
Ko je Julij Betetto kot član munchenske opere od 20. do 24. januarja 1931 gostoval v Ljubljani in nastopil v Thoma-sovi Mignon, Mozartovi Cosi fan tutte in Halevvjevi Židinji, je poročevalec Slovenskega naroda takole ocenil prvo predstavo tega nepozabnega slovenskega opernega umetnika:
»Betetto je velik mojster, v Mozartovih operah je čudovit. V njih se najbolj jasno uveljavlja vsa njegova ogromna pevska tehnika, njegov krasni glas in njegova z najpopolnejšim okusom prepojena igra.«
Ob pohvalnih ocenah o umetnikovem gostovanju v njegovem rojstnem mestu kritiki niso pozabili omeniti, da je bil J. Betetto pred in med prvo svetovno vojno eden od stebrov dunajske Državne opere, nato ob vrnitvi v domovino ljubljenec ljubljanskega opernega občinstva, ki je potem, »nemiren kakor pač vsak pravi umetnik, znova odšel v svet, v Miinchen, in tam v kratkem času dosegel nekaj izrednih uspehov«.
Še večjega priznanja kakor v januarju je bil deležen ob gostovanju v marcu 1931, ko je z Josipom Rijavcem nastopil v Prodani nevesti in požel »viharje priznanja kot zmagovit, v igri izvrsten, ves prerojen in veder, živ ko srebro, pravi umetnik po božji volji«, nedosegljiv Kecal.
Julij Betetto (roj. 27. avgusta 1885 — umrl pred 25 leti, 14. januafja 1963, v Ljubljani), basist, operni in koncertni pevec ter pedagog, je že z dvajsetimi leti na Dunaju uspešno opravil avdicijo, vendar mu je šele izreden uspeh z izvedbo basovske vloge v Verdijevem Requiemu z ljubljansko Glasbeno Matico (1907) zagotovil finančno podporo za nadaljevanje študija v avstrijski pre-
V BLAG SPOMIN
OB PETI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA SOPROGA, OČETA in STAREGA OČETA
JOŽE ŠILC
ki je zatisnil svoje blage oči dne 30. marca 1983.
Minilo je že pet let, odkar te ni med nami več, hladna zemlja tebe krije, mi pa mislimo na te.
Žalujoči:
Štefi Šilc, zena Štefi in Darlene, hčerki z družinama.
Wickliffe, Ohio, 29. marca 1988.
stolnici.
Po debutu z vlogo Gremina v operi P. L Čajkovskega Evgenij Onjegin na odru dunajske Dvorne opere je postopno dobival naslovne basovske vloge lirične in komične narave. Na Dunaju se je J. Betetto 1910 prvič predstavil tudi z glavno vlogo Kecala v Smetanovi Prodani nevesti, ki ga je pozneje spremljala vso kariero in velja za njegovo najbolj dognano umetniško upodobitev.
V petdesetih letih svojega umetniškega delovanja, kar je edinstven primer v zgodovini slovenske, bržkone pa tudi evropske in svetovne operne umetnosti, je mojster J. Betetto pel v 140 opernih delih 175 vlog. Skrbni statistiki so pred leti radovednim časnikarjem postregli še s podatkom, da je J. Betetto od 6. decembra 1903 do konca leta 1953 nastopil v 3037 opernih predstavah in na 173 koncertih. Poleg tega je imel še 31 radijskih nastopov oziroma skupaj kar 3241 predstav, koncertov in nastopov.
Naš tednik /19.1.1988)
Novi grobovi
(Nadaljevanje s str. 1)
oče, brat Helen Zak. Brata Pete in Thomas Klisuric sta že pok. Do svoje upokojitve 1. 1968 zaposlen pri Lincoln Electric, član KSKJ št. 169, Kluba slov. upokojencev na Holmes Ave. in Federation of Eagles. V mladih letih je bil amaterski boksar in 1. 1932 osvojil prvo mesto na Cleveland Community Center tekmi in sicer v težki kategoriji. Pogreb je bil iz Grdinovega zavoda dne 26. marca, v cerkev Marije Vnebovzete in od tam na Kalvarijo. Družina priporoča darove v pokojnikov spomin Hospice of Lake County, 5786 Heisley Rd., Mentor, OH
44060.
Albin W. Flaisman
Dne 18. marca je v Hillcrest bolnišnici po kratki bolezni umrl 74 let stari Albin W. Flaisman, rojen v Clevelandu, zadnjih 37 let pa živeč na Highland Hts., mož Josephine (p.d. »Pep«), roj. Mihevc, oče Alana, Aldona in Alane Wallin, brat Johna, 6-krat stari, oče. Brat in sestra sta že pok. Pokojni je lastoval in vodil Flaisman’s Tavern na Highland Hts. več kot 37 let, do svoje upokojitve letos. Bil je član društva Clairwoods št. 40 ADZ. Pogreb je bil 22. marca. Pokopan je bil na pokopališču Kalvarije.
MALI OGLASI
BEAUTY SHOP FOR SALE
Call 481-0775 after 6 p.m.
Hiše barvamo zunaj in zno-t:aj. Tapeciramo. (We wallpaper). Popravljamo in delamo nove kuhinje in kopalnice ter tudi druga zidarska in mizarska dela.
Lastnik TONY KRISTAVNI* Pokličite 423-4444
(x)
WANTED
Double Home in Good Condition.
WANTED
Bungalow or Ranch in Willo-wick or Wickliffe.
WANTED
Licensed Salesperson — Full or Part-Time.
Call:
George Knaus Real Estate 819 E. 185 St. Cleveland, Ohio 481-9300
(21-29)
House For Sale Single house. St. Vitus are^
Call 391-0533.
(22-25)
Grdina Pogrebni Zavod
17010 Lake Shore Blvd.	531-6300
1053 E. 62. cesta	431-2088
V družinski lasti že 85 let
w*
Za zanesljivost in stvarnost cen pri “kupovanju” ali prodaji Vašega rabljenega avtomobila se Vam priporoča slovenski rojak
Frank Tominc lastnik
CITY MOTORS a
5413 St. Clair Ave.	tel. 881-2?**,
Kanadska Domovina
Mihail Gorbačov obiskal Beograd
TORONTO, Ont. - Med carsko Rusijo in staro Srbijo so svoj čas obstojali bratski odnosi. Tudi med Slovenci v Avstroogrski je bilo več panslavistov, ki so sanjali o velikem slovanskem imperiju, ki naj bi segal od Urala pa tja do Jadranskega in Sredozemskega morja na jugu, na severu pa do samega nemškega cesarstva. Prva svetovna vojna je te sanje uničila, panslavizem pa Je v nekaterih ostal zakoreninjen in je na Slovenskem z novo silo bruhnil na dan v drugi svetovni vojni, ko so v Moskvi izšolani slovenski komunisti po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo pričeli svojo tnkozvano »narodno osvobodilno borbo« v okupirani Slo-veniji.
Pravzaprav ni bil panslavi-Zent, ki jih je nagnal v odprt konflikt z okupacijskimi o-blastmi, temveč dogma marksizma, katero so poverbali po Svojih boljševiških učiteljih. Tako tudi njihov boj proti °kupatorjem ni 'imel iskrene Sr&ke narodne osvobodilne borbe, temveč kamuflirano resolucijo stalinistov, ki so naftno osvajali nova ozemlja za svetovno revolucijo marksi-Zrt,a. S kratkovidnostjo zahodnih zaveznikov jim je uspelo, da so Jugoslavijo vključili v ta ^ekosežni načrt.
Po nekaj letih so jugoslo-Vanski komunisti spoznali, da ^jihova borba ni bila za Sov-Jetsko zvezo in Stalina, temveč vzpostavitev svoje revolu-c'Oname oblasti, katero so vz-Postavili s pomori tisočev svo-J*n ideoloških in političnih na-^Protnikov. Zoperstavili so se . alinu in njegovemu diktatu ltl *• 1948 ubrali svojo pot v )>s°cializem«.
E>anes je to zgodovinski do-dek v razvoju mednarodne-^ komunizma, kajti takrat so Pokazale prve razpoke v ko-Pnističnem bloku, ki si je la-^ enakovrednost vseh prista-v Marksovega nauka.
I^do, ki se je v Moskvi izšo-. ’je poznal vse metode, s ka-'hti so si boljševiki zagoto-j^1 oblast v Sovjetski zvezi (te (jep0de so bile znane tudi Kar-gj Ju> generalu Mačku in dru-v naŠim komunistom, pa so naC^Su stalinistične revolucije ker u°Venskem o tem molčali, 1 sicer njihova revolucija v0rUspela). nosijo vso odgo-'Pie °St Za P101"’!6« ki so se v Z111 TIP in tkzv. »osvobodil-°rbe« izvedle v Sloveniji. Svoiakrat se Je Tito v strahu za StaijC z|vljenje skrival pred ja pg0v'rn’ agenti, Jugoslavi-'Pva -e Pričakovala sovjetske
narqZlJe' ^'to je končno umrl inva^.?e Snirti, in do sovjetske Po1JCJu80slavije ni prišlo. s,varj ^ta**novi smrti so se Nr,-. nekoliko unesle. Nikita jo, je obiskal Jugoslavi-1 zakrpal luknjo, ki je
nastala v komunističnem bloku. Ker je preveč pil in v svoji pijanosti pričel objemati Titovo ženo Jovanko, do pomembnejših sporazumov ni prišlo. Sledil mu je Brežnjev, ki pa tudi ni veliko uspel, razen da so odnosi postali znosnejši.
Ko je umrl maršal Tito, je jugoslovanska revolucija doživela svoj »noše dive«, ali po slovensko rečeno: začetek svojega konca.
Tito, ki je po osebnem kultu postal »odrešitelj« jugoslovanskih narodov (kot Stalin v Sovjetski zvezi), je že odmaknjen iz današnje stvarnosti in je povprečnemu Jugoslovanu le še oseba iz davnine, ki je v imenu Stalina tudi v Jugoslaviji izvedel »svetovno revolucijo«, pa se je potem premislil in postal samosvoj diktator in uvedel v Jugoslaviji - kot je njegov nekdanji soborec in pomočnik Milovan Djilas po zlomu s Sovjetsko zvezo označil — titoizem kot »novi razred«, kateremu se ni šlo za napredek delavskega razreda, temveč predvsem za oblast in svoje osebne interese. Ta vrsta marksizma še vedno vlada v naši domovini.
Mihail Gorbačov, ki bi želel uvesti v Sovjetski zvezi ekonomske reforme in s svojo »glasnostjo« vključiti Sovjetsko zvezo v svetovna kulturna dogajanja z odstranitvijo starih prilepkov zaprte sovjetske družbe, v današnji Jugoslaviji ne bo našel veliko pobude. Saj so vsa ta leta jugoslovanski komunisti vkljub nesporazumom s Sovjetsko zvezo zasledovali tako v gospodarstvu, kot v kulturi, iste principe kot Sovjetska zveza. Svobodno mišljenje državljanov (ne samo tistih, ki so partijci in osporavajo partijski politiki, temveč tudi državljanov, ki imajo svoje ideje) se zaradi ideoloških razlik ne upošteva.
To pomeni, da današnja komunistična oblast ne dela v prid slovenstva, temveč le v prid partije in njenih ciljev: preobraziti slovensko ljudstvo v poslušno maso sužnjev sedanjemu režimu, in izločiti vse sledove slovenske pravovernosti krščanske vere in zgodovinskega narodnega početka. Silno si prizadevajo, da bi ustvarili novo kulturo, novo pojmovanje slovenstva in novo zgodovino, katere početek naj bi bila njihova revolucija.
Pa je njihov trud zastonj. Stoletja pred komunistično revolucijo se je namreč pisala naša zgodovina. Tej hočemo ostati zvesti. V naši zgodovinski preteklosti so naše narodne korenine; naše zdravo narodno življenje se bo ohranilo le, če bodo tudi naše korenine ostale zdrave. Komunizem pa se je izkazal, da mu ni za zdravje naroda, temveč le za
V SLOVENIJI GOJIJO NOVE VRSTE MARKSIZEM
TORONTO, Oni. - Tako trdi dr. Zdenko Roter, profesor sociologije na ljubljanski univerzi, ki se je lansko leto v decembru mudil na obisku v Clevelandu in čas svojega obiska uporabil za različna predavanja, ki jih je imel med drugim na univerzi John Carroll in univerzi Cleveland State v Clevelandu.
V intervjuju, ki ga je imel z dopisnikom »The Universe Bulletin« s pomočjo prof. dr. Karla Bonuttija, je dr. Roter dejal, da je slovenski marksizem v svoji »humanitarni in nedogmatični« obliki dovzeten tudi za kristjana. V potrdilo za to navaja, da je povprečen slovenski vernik »odprtega mišljenja« glede dialoga med marksisti in kristjani in da voditelja komunistične partije in Cerkve na Slovenskem uživata enak ugled med slovenskim ljudstvom.. Četudi Cerkev in komunistična partija držita svoji identiti ločeni pri tem dialogu, je ta dialog »izredne važnosti, ker oblikuje nov model socialne koeksistence«, ki lahko vpliva tudi na druge dežele, je dejal dr. Roter.
Ta novi slovenski marksizem se naslanja na začetna pisanja mladega Karla Marxa, ko je bil še humanist, in ne na poznejša, ki so dala povod za boljševiško revolucijo v Rusiji, na Kitajskem in drugod, kjer danes marksizem vlada. Mladi Marx naj bi osredil »versko kreativnost skupno z ekonomsko tvornostjo«, četu-
oblast. 2e Kardelj je svoj čas dejal: Če samo pet Slovencev ostane in ti komunisti, je zmaga naša!
Gorbačov, ki so ga v Jugoslaviji zaradi njegove »glasnosti« in »perestrojke« slovesno sprejeli, ima doma iste težave kot jih imajo jugoslovanski komunisti s Kosovom. Azerbajdžanci in Armenci so si skočili v lase zaradi teritorija in je med njimi prišlo do krvavih izgredov. Zraven tega vojna v Afganistanu Sovjete stane poleg visokih finančnih izdatkov tudi mnogo mladih življenj sovjetskih državljanov, ki prav nič niso navdušeni iti tja prodajat svoja življenja.
Na zgodnji jutranji oddaji ABC poročevalski mreži sem ujel poročilo (poročevalec Walter Rogers iz Beograda, ki je na kratko poročal, da je jugoslovansko gospodarstvo v silno slabem stanju in da nima izglcda na kakšno zboljšanje. V svoje poročilo je vključil izjave Ljubiše Adamoviča, prof. na beograjski univerzi, ki se je izjavil, da se Jugoslovanom ni treba bati sovjetske invazije, ker se sedaj tudi sovjeti ukvarjajo z gospodarskimi in socialnimi reformami, kot se Jugoslavija. Goran Milič, novinar in dopisnik nekega beograi-
di je pozneje vero označil kot »opij« za ljudi, v svojih spisih pa nikoli ni obravnaval smrt religije, je ugotovil dr. Roter.
Današnji marksisti-humani-sti dojemajo njihovo ekonomsko filozofijo z odprtim razumom, je dejal dr. Roter. Prav tako vidijo v dialogu med krščanstvom in marksizmom pot, po kateri se bodo rešili »stigmatizacije«, ali biti samo kristjan, ali pa samo marksist.
»Ta doba medsebojnega nezaupanja je minula in, hvala Bogu, je sedaj za nami,« je nadaljeval. Ob zaključku pa je ugotovil:	»Mnogim kristja-
nom se marksizem razlaga iz druge roke. Zato je nujno, da so komunikacije odprte. V izolaciji ne bomo nikoli prišli do razumevanja.«
Ta novi marksizem naj bi bil precej drugačen od obstoječega marksizma, ki še povsod prevladuje. V zadnjih sedemdesetih letih, odkar so boljševiki v Rusiji ukradli revolucijo od Kerenskyja in odpravili njegovo vlado, smo videli različne obraze marksizma. Lenin ga je v praksi po svoje oblikoval, za njim pa še drugi. Med temi zlasti Stalin, ki je poleg Trockyja dal pobiti številne svoje tekmece za oblast.
Tak marksizem — poimenovana tudi stalinizem — je prišel na oblast v Jugoslaviji 1. 1945. Šele 1948 se je prelevil v »titoizem«, ko je Stalin brez ceremonij Tita vrgel iz komin-forme in ga označil kot izda-
skega lista, je dejal, da so v Jugoslaviji že pred dvajsetimi leti pričeli z gospodarskimi reformami, zdaj pa so sredi teh obtičali in ne vedo naprej.
Na slavnostni večerji, ki so jo Gorbačovu priredili, je skupno s predsednikom Lazarjem Mojsovem slavil novo podpisano izjavo med Beogradom in Moskvo o medsebojnem razumevanju in nevmeša-vanju v notranje zadeve ene in druge dežele. To se je že 1. 1955 obravnavalo.
Gorbačov je seveda položil venec na grob Tita, četudi ga (Tita) je Stalin svoj čas imenoval izdajalca komunizma. Zasadil je tudi »drevo miru« v beograjskem parku, kjer so že razni drugi svetovni voditelji storili isto na pobudo Tita. Med temi je bil tudi Idi Amin, mesar iz Ugande.
Domov v Sovjetsko zvezo Gorbačov iz Jugoslavije ne bo odnesel nič novega, kajti jugoslovanski samoupravni sistem je velika polomija, kot je polomija povsod, kjer marksisti eksperimentirajo z Marksovo teorijo o kolektivnem gospodarstvu. Tragika je v tem, da mora zaradi tega veš narod trpeti.
Otmar Mauser
jalca komunizma.
Zdaj se tudi titoizem počasi levi v neke vrste »humanitarni marksizem«, kot ga uči dr. Roter (pred njim ga je hotel uveljaviti Dubček). Ob koncu tega evolucijskega procesa bodo marksisti spoznali, da je marksizem samo teorija, ki se praktično ne da izvesti brez nasilja in odvzetja osebne in skupne svobode. Spoznali bodo (in nekateri so že), da so vse socialne potrebe človeka zajete že v krščanstvu, ki ima precej daljšo zgodovino kot marksizem, ki pa svojega socialnega nauka ne razširja s krvavimi revolucijami, temveč z ljubeznijo, s spoštovanjem do človeškega življenja in s priznavanjem njegovih naravnih pravic do svobode.
V svojih argumentih marksisti vselej iznašajo na dan špansko inkvizicijo, nasilna pokristjanjenja indijanskih plemen od španskih konkvistadorjev v Južni Ameriki itd. V Sloveniji so Cerkev v času stalinistične revolucije označili za »izdajalsko«, ker njihove brezbožne revolucije ni podprla. Ljubljanskega škofa Rožmana so obsodili na 18 let prisilnega dela, škofa Vovka v Novem mestu z bencinom polili in zažgali, škofa Pogačnika zaprli, prav tako sedanjega pomožnega škofa Leniča, ki je v ječi presedel dolgih 8 let. Da o hrvaškem nadškofu Stepincu in številnih duhovnikih, ki so bili pobiti ali pozaprli, sploh ne govorim. To pa so delali še pred 40 leti, kar se s srednjeveško Cerkvijo ne more primerjati.
Kako more dr. Roter trditi, da je »medsebojno nezaupanje minulo in je za nami«, ko je sam s svojo anketo, ki jo je izvedel pred dobrim letom, lahko ugotovil in je tako v Delu zapisal, da so slovenski verniki že vedno drugorazredni državljani, kar pomeni, da 76% Slovencev nima istih pravic, kot jih imajo člani vladajoče komunistične kaste. Kakšen dialog med kristjani in marksisti pa naj to bo, če partija Cerkvi in njenim članom ne priznava osnovnih pravice in svobode? Še vedno uveljavlja svojo voljo tako v socialnih, gospodarskih in narodnopolitičnih vprašanjih, brez da bi pri tem upoštevala splošno ljudsko mnenje in zahteve ljudstva, ki mu vlada.
Marksizem kot ideologija je zgrajen na dialektičnem materializmu, torej na brezboštvu, dočim je krščanstvo podrejeno verskim resnicam, ki jih je Bog že v Stari zavezi dal izvoljenemu ljudstvu, v Novi zavezi pa jih je po svojem Sinu Jezusu še dopolnil. Zato verujoč kristjan ne more biti marksist, kot ne more biti brezbožen marksist kristjan. V tem ne vidim stig-(dalje na str. 7)
Milwaukee, Wis.
Kulturni dogodki in pripombe
Pod pokroviteljstvom Slovenian Arts Program na univerzi Wisconsinu v Milwaukeeju, se je v soboto, 19. marca, zvečer vršil v lepi, povečani cerkvi sv. Janeza Evangelista pevski koncert slovenskih nabožnih pesmi.
V polni cerkvi — navzočih je bilo okrog 400 naših rojakov, rojakinj in prijateljev — so pred glavnim oltarjem nastopili pevci in pevke, 17 po številu, pevskega zbora Gallus, katerega je izvrstno pripravil neumorni pevovodja prof. Leo Muskatevc. V tišini akustične cerkve smo prisluhnili lepemu, ubranemu petju. Na sproredu so bile: stara slovenska spokorna pesem
»Večno — Srečno«; »Tam na vrtu Oljske gore« (I. Cvek); »Kaj sem Ti storil« in »Pod oljkami« (obe V. Vodopivec); »Zemlja in nebo žalujeta« (p. H. Sattner). Pri zadnjih treh se je zopet izkazal kot solist bariton George Lipovšek. Za res lepo petje so nastopajoči prejeli v zahvalo vroč aplavz.
V drugem delu so nastopili člani zbora »Slovenska pesem«, na čelu z našim priznanim skladateljem in pevovodjem rev. dr. Vendelinom Špendovom iz Lemonta. Tudi ti so bili nagrajeni z navdušenim aplavzom. V zboru je sodelovalo 37 pevcev in pevk, vsi v najlepših letih, zato ni čuda, da so nas pod veščo roko rev.
Vendelina osrečili, našo cerkveno pesem pa podali v vsej njeni milini in pobožnosti.
Spored je bil: ljudska pesem »Oljska gora« (moški zbor); rev. Špendova pesem »Zdaj kliče nas«, katera nam je zelo ugajala; »Tiste dni« (L. Mav); »Mati žalostna« (A. Hribar); »Jeruzalemskim ženam« (M. Tomc).
Po kratkem odmoru so nastopili združeni pevci in pevke obeh zborov, torej 55 pevskih grlov. Prve dve pesmi sta bili »Večerja zadnja« (F. Kimovec) in »Glejte, kako umira« (J. Gallus) pod vodstvom dr. Špendova. Ostale tri pesmi je pa vodil prof. Muskatevc. Te so bile: »Kaj sem Ti storil?« (A. Foerster), »Je mrak končan?« (L Hladnik), »Zapoj veselo« (L. Mav).
K velikemu uspehu koncerta sta znatno pripomogli nunski sestri Mary Hueller in Paul Marie, ki sta z vso pazlivostjo na novem cerkvenem koru in na novih orglah spremljale pesmi, ki so to pot zvenele s toplo uglašenostjo, brez modnih posegov. Zvenele so preprosto in zato osvojila srca prisotnih. Hvala vsem!
Predno smo bili povabljeni v spodnjo dvorano k prijateljskemu razgovoru in prigrizku, se je prof. Muskatevc zahvalil vsem navzočim za veliko udeležbo. Čestital je gostom, pevskemu zboru Slovenska pesem in rev. dr. Špendovu.
Prijateljski večer v spodnji dvorani je pripravil predsednik »Slovenian Arts Program« advokat Karel Dovnik, pomagale pa so mu kot vedno naše žene, dekleta in veseli Slovenci. Bil je zopet lep cerkveno-sloven-ski večer. Tudi njim hvala:
Zanimiva opera
Dne 20. marca sva z ženo in tisoč drugimi uživala lepo ameriško romantično opero skladatelja Douglasa Moora »The Ballad of Baby Doe« v tukajšnjem P.A.C. gledališču. To romantično opero — mnogi jo primerjajo po vsebini Puccinijevi »Manon«. V Puccinijevi skladbi je Manon radi nesrečne ljubezni pregnana v džunglo države Louisiane, kjer je izčrpana in zapuščena poginila. V Moorovi operi pa Baby Doe po razrvanem življenju konča svoje življenje v zapuščenem rudniku srebra, sama, onemogla.
Naslovno vlogo je odlično podala mlada sopranistka Erie Mills. Vlogo župana Horacea Taylora je pel bariton Frederick Burchinal, njegovo ženo Avgusto pa mezzo Cynthia Munzer. Tudi manjše vloge so bile v dobrih rokah. Dirigent je bil Charles Wendelken-Wil-son.
V tej ameriški ljudski operi — mnogi smo jo prvič poslušali in gledali — smo uživali v lepi glasbi skladatelja Moora. Glasba nam je slikala strašno usodo mladega dekleta vse do njene tragične smrti.
VELIKONOČNA VOŠČILA
iz Milwaukee]a, Wisconsin
BADGER
SAVINGS
Association
EAST OFFICE:
3970 N. Oakland Ave., Milwaukee 53211 — 964-6050
NORTH OFFICE:
7927 W. Capitol Dr., Milwaukee, WI 53222 — 464-4400
SOUTH OFFICE:
4230 W. Oklahoma Ave., Milwaukee, Wis. 53215 — 327-2000
PEWAUKEE
120 W. Wisconsin — 691-1680 DELAFIELD
727 Genesee St. — 646-2741 MINI-OFFICE — 5817 W. Forest Home
BEST WISHES FOR A HAPPY EASTER
SCHAFF
FUNERAL SERVICE
Lincoln 1-7533 5920 West Lincoln Ave.
West Allis, Wisconsin
HAPPY EASTER!
First Wisconsin National Bank of Milwaukee
Mitchell at 10th Tele. 765-4600
FRANČIŠKANI, KI UPRAVLJAJO FARO
SV. JANEZA EVANGELISTA
v Milwaukeeju, Wis.
VOŠČIJO VSEM FARANOM, ZLASTI SLOVENSKIM ROJAKOM, VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN VESELO ALELUJO
Happy Easter to All
Security Savings and Loan Assn.
FOR PERSONAL SERVICE SEE
KAY SKORGANC
Branch Manager 384-8000

Zbor »Uspeh« vabi na koncert
Pevski zbor »Uspeh« prija-(dalje na str. 7)

Velikonočna voščila
iz Milwaukeeja, Wisconsin
ODBOR MISIJONSKEGA KROŽKA MZA V MILWAUKEEJU
želi vsem dobrotnikom in prijateljem miru in milosti polne VELIKONOČNE PRAZNIKE!
EASTER GREETINGS
JELENC
FUNERAL
HOME
COMPLETE FUNERAL SERVICE
. 2316 W. National	645-3278 or 645-6065
Milwaukee, Wise.
Mitchell Street State Bank
1039 W. Mitchell St. Milwaukee, Wise.
MEMBER F.D.I.C.
HAPPY EASTER TO ALL
Growing to serve you better KINNICKINNIC
K*K FEDERAL
Savings and Loan Assn.
Kulturni dogodki...
(Nadaljevanje s str. 6)
teljsko vabi rojake na spomladanski koncert, ki bo v soboto, 9. aprila, ob 7.30 zvečer v Nathan Hale High School na S. 116 St. in Lincoln Ave. Zbor pripravlja pevovodkinja Dolores Ivanchich. Na sporedu bodo slovenske narodne in ljudske pesmi, pa tudi nekaj naših, pri katerih boste lahko peli skupno z zborom. Torej na svidenje v soboto, 9. aprila zvečer v omenjeni šoli Nathan Hale!
Vse najboljše želje
izrekamo naši spoštovani in marljivi rojakinji Rezki Kotar, ki je pred kratkim srečno prestala težko operacijo v bolnišnici na West Allisu. Zdaj se zdravi v domači oskrbi in jo neguje in »crklja« njen mož Rudi. Naj Ti Bog nakloni hitrega okrevanja in dobrega zdravja! Prijateljsko pozdravljena!
Velikonočno voščilo
Odbor S.K.D. Triglav izreka svojemu članstvu in prijateljem »Veselo Alelujo«! K temu voščilu se pridružujeva tudi midva z ženo Frances. Vsem dosti pirhov in pomaranč. Vsem lep Velikonočni pozdrav!
A.G.
V Sloveniji gojijo nove vrste marksizma
(Nadaljevanje s str. 5) matizacije biti eno ali drugo, ker drugače, biti ne more. »Kdor ni z menoj je proti meni«, je zapisano v sv. pismu. Tega istega izreka so se tudi komunisti posluževali, zlasti v času svoje revolucije, da so se lahko na krvav način odkrižali svojih nasprotnikov. S tem so prisilili slovensko Cerkev in njene vernike v o-brambo, kajti komunizem mora za uspeh svoje revolucije imeti resnične ali namišljene sovražnike, ker sicer za svoja krvava in nasilna dejanja ne bi imel opravičil.
Brez nadaljnjega naj se dialog, o katerem govori dr. Ro-ter, nadaljuje, kajti le na ta način bo Cerkev na Slovenskem zadobila in priborila nazaj njene prvotne pravice. Za slovenski narod pa ne vidim druge rešitve, kot da se enkrat za vselej odpove marksizmu, pa naj bo že tak ali tak. Le v popolni enakopravnosti, v popolni verski, gospodarski, na-rodno-politični in osebni svobodi bo narodu zagotovljena lepša in trajnejša bodočnost. Za tem vzvišenim ciljem moramo vsi svobodoljubni Slovenci stremeti in se zanj boriti.
Otmar Mauser
2301 S. Kinnickinnic Milwaukee, Wise. 53207 Phone 744-3323
Highest Interest-Free Gifts—Free Parking r've-ln Service—Night Depository—Save By Mail Saturday Hours—And More
Velikonočna voščila
iz Milwaukeeja, Wisconsin
VESELO VEL/KO NOČ!
ŽELITA VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM
ALOJS IN FRANCES GALIČ
EASTER GREETINGS
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELITA
Tončka in Pepo Butinar
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELITA
Jožef in Jožefina Muršec z družino
MILWAUKEE, WISCONSIN
EASTER GREETINGS
Tebo-Peppey
Klemmer
Funeral Home
ANTON R. VERBICK
ASSOCIATE
6615 West Oklahoma Ave.
Res. 784-0146	Bus. 321-7440
8

Duhovniki slovenske fare
W
sv. Stefana
v Chicago
Rev. Tadej Trpin, OFM Rev. Kalist Langerholc, OFM Rev. Christian Gostečnik, OFM
Želijo vsem faranom blagoslovljene velikonočne praznike. Tem voščilom se pridružujejo tudi naše č. šolske sestre.
Tony’s Import Motors
Mercedes Benz,
B.M.W., Audi, V.W. in Servis
9675 West 55 Street Countryside IL Tel. 482-4900
VOŠČI VSEM SLOVENSKIM ROJAKOM POSEBNO PREKMURSKIM BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE.
Družina Tone in Nežka Gaber
iz Chicaga s sinom Francijem in hčerko Katico želijo vsem prijateljem in znancem blagoslovljene velikonočne praznike.
Jože in Marija Bernik
Chicago, III.
VOŠČITA SLOVENSKIM ROJAKOM V CHICAGU IN DRUGOD PO SVETU VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE.
VESELO ALELUJO ŽELIM VSEM PRIJA TEL J EM IN ZNANCEM
Angela Chemazar
Berwyn, lil.

Pomlad in Velika noč — v tujini...
V mojem duhu, zavetišču težkih misli, se pojavi temen oblak, ki mi polagoma odkriva plašne, mučne slike resnice.
Tresoči se starčki, upehani, blodeči po samotnih ulicah lužnih krajev; prosjaki in berači, tresoči se mraza in lakote, pod oboki palač in cerkva; bose nožiče slabooblečenih otrok, ki bredejo po snegu; sestradani psi, medli vrabci... In še, in še!
Zapuščene gorske vasice; melanholične doline polne dušečega molka; sivo, mučno sivo nebo; gola, opustošena polja, žalostna pokopališča, kadeči se dimniki, zapuščene in osamljene kapelice, dolgočasne, mrtve ceste...
Razpiše se mračne slike, izginja temen oblak in zrem daleč ... O, kak praznik, kaka harmonija! Vsa narava je harmonija! Vendar je vigred prišla! Blagoslovljena, blagoslovljena! Radost našega življenja, dobrodošla, sladka, vonjava! Zla zima je končala svoj besen srd ... O, neskončna radost! Pomlad je danes, smeh, rado-vanje, žgolenje ... Vse nam je poezija, vse nam priča in govori o ljubezni in o Bogu! ... V vonjavem vzduhu gostole lastovke. Sonce sije in pozlačuje stvarstvo, ki je prerojeno. Zelena planjava je vsa pestra. Krasota jutranjih zarij, zahodov in noči!
Pojte, pojte! Kvišku, delavci in delavke, ki ste toliko trpeli v zimi! Radujte se! Kvišku, mladina, vzdigni svoj spev ljubezni. Nežen vonj narave te vabi. Kvišku, deca! Poleti v rojih v gaje, v gozdove, kjer se razlega spev krilatcev, kjer je skritih toliko brlogov, gnezdec...
Radujte se! Čas je! Tekajte po logih in tratah, polni brstja in prvega cvetja...
Pride sveti veliki teden... Četrtek: Po vseh cerkvah pripravljajo božje grobove. Jezus leži v poltemi na križu, med cvetjem. Zvonovi molče; svetišča so polna vernikov. Na nebu zablesti luna v neskončni tišini... Sanjava noč!...
Petek: Po ulicah gre procesija. Žalostni Materi sledi krsta Sina: Zadaj mladenke, žalno oblečene in ogrnjene v pajčolane. Bleste zastave; vernikom sledi duhovščina, ki prepeva psalme.
Sobota:	Done zvonovi:
»Vstal je!« Vrača se radost, slavje.
Nedelja: Aleluja! Aleluja! Dan poln sladkih spominov. Praznik otrok, kristjanov. Hozana done zvonovi. Hrepenenje in domotožje navdaja tujca v tujini...
Ponedeljek: Nebo je še mo-drejše, še jasnejše kot sicer. Po svetem opravilu se zdi narava kakor očiščena. In vse hiti ven-kaj. Toda lepi čas se ne konča tu. Pride majnik poln rož, junij zlatoklasi. Kolik in kakov paradiž! Kako lep je svet! Radujte se!
A jaz sem v tujini...
Francka /Vflf tednik, II. aprila 1974


mm

Župnik Fare
Sv. Jožefa
v Jolietu, III.
Rev. Atanazij Lovrenčič zeli vsem faranom in prijateljem vesele in blagoslovljene velikonočne praznike
Mah Machine Co.
3434 S. 53 Ave.
Cicero IL	Tel. 656-1826
Martin Hozjan in družina želijo vsem slovenskim rojakom blagoslovljene velikonočne praznike.
SLOVENSKI FRANČIŠKANI VOŠČIJO VSEM ROJAKOM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN VESELO ALELUJO.
VARUHI MARIJE POMAGAJ NA AMERIŠKIH BREZJAH V MARIJINEM LETU 1988.
Vesele velikonočne praznike želi vsem rojakom v Chicagu in okolici
ŽEFRANOV
pogrebni zavod na
1941-1943 West Cermak Rd., Chicago, 111.

VERSKI MESEČNIK “AVE MARLV
VAM ŽELI RADOSTNO VELIKO
NOČ