NADALHM ZM ZANJA NEZBN VIDIH Mogočna ameriška denarna Institucija propagira mezdna znižanja v vseh industrijah; predsednik Narodne laduatrij-ske konference pa pravi, da so mezdne redukdje potrebne ameriški indretriji New York — (FP) — Vsa znamenja kažejo, da bodo ameriški industrijami . mogotci še nadalje zniževali plače svojim delavcem, katerih nakupna sila. je že tako dovolj nisko padla. Močne delavske unije so bile prisiljeno opustiti svoje zahte- nda ve po mezdnih zvišanjih dnevnem tedniku. Konkure: neunijskih pleteni narakih tovarnarjev je prisilila Unijo ple-teninarskih delavcev, da se je morala odločiti ali za drastično mezdno redukcijo, ali pa za uvedbo priganja-ških metod v tovarnah, v katerih delajo njeni člani. Rudarjem na poljih trdega premoga pripovedujejo njihovi unijski uradniki, da so srečni, ker so se za enkrat rešili pretečega mezdnega znižanja, pred katerim jih je baje obvarovala nova pogodba, ki jo je sklenila Lewisova unija. Newyprški tiskarji, ki se pogajajo z delodajalci že delj časa glede uvedbe 5-dnevnega tednika, so se znašli na mrtvi točki, obdani od tisočev brezposelnih. Poslovni sgrentje unij stavbnih delavcev poročajo, da delavci sklepajo tajne pogodba s kontraktorji in pristajajo na Mala mtenta pro- HSi Pod vzela bo potrebne korake, da onemogoči Ottonu povratek aa Ogiako Praga, 13. avg. — Češkoslovaška, Jugoslavija in Rumunija bodo zahtevale od Lige narodov odločno akcijo v slučaju, da bi se hotel Otto Habsburški, ki bo postal polnoleten v prihodnjem novembru, polastiti kraljevskega prestola na Madžarskem, Mala ententa ima močno zasloni bo v Franciji, ki ne bi rada videla povratek Habsburžana. ' Predstavniki male entente so mnenja, da bi to, če bi Ogrska pristala, da sprejme Ottona za kralja, pomenilo kršitev pogodbe» ki ja bila sprejeta na «boro-vanju .ska mezdna lestvica. National City banka, ki je eden izmed najmočnejših denarnih zavodov v Zed. državah, odprto propagira mezdna znižanja v vseh industrijah in predsednik narodne induatrijske konference izjavlja, da so mezdna znižanja potrebna ameriški industriji, posebno Če hoče ta uspešno konkurirati z inozemskimi industrijami. Mnogi unionist!, Id so brea dela, ali pa jim grozi mezdna redukcija, so zato z začudenjem brsli pismo predsednika Ameriške delavske federacije William Greena, ki ga je naslovil na predsednika Hooverja in v katerem mu čestita, ker je odvrnil <>d delavcev preteče mezdno znižanje tekom sedanje industrijske krize. Delavci kar ne morejo verjeti svojim očem. Green je delavski voditelj pa gre ieu-stiti tako bedastočo. Istočasno, ko je bilo objavljeno Greenovo pismo, je Delavski biroj objavil |K>datke, ki jasno pokazujejo. da je val mezdnega znižanja objel brez malega vse Ameriške induatrije. Nekateri tovarnarji pa ao izrabili priložnost tfcr ae jeli oglašati s tem, da so podali v javnost isjave, da ne nameravajo znižat} plač svojim delavcem, iatočaano pa so skrajšali delovni tednik, nekateri na štiri. drugi na tri dni. Na ta čin Hlepijo javnost Hi svoje delavce, katere hočejo prepričati, da jim niso znižali njihovih plač, dasiravno delavci zaelnži-jo Kkoro polovico manj kot Prej. Američaa hvali ladwtrijski razvoj v Rusiji New York, IS. avg. —. Thol mas Campbell, laetnik velikih poaeatev v Montant In poljedelci ekapert, ki ae Je včeraj vrt« iz Ruaije, kjer Je proučeval on-dotne ekonomeke In industrij *ke razmere, je v intervjuji i AAopi.nimi poročevalci padal napoved, da bo Sovjeteka unija v prihodnjih par letih poetala silna tekmovalka na evetovnSi triih. Dalje Je izrekel mnenje, da *>do Nemčija. Anglija In re druge industrijske evropske države izpodrinile ameriško trga. vino v RotiJ|, ako bo vlada Združenih držav nadaljevala a *no taktika proti 3* na: GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ______ Chicago, BBtÉ, 14. >t|mU (Alignât 14), lST AwaS^awi aillint «t ipoeebnega komiteja, ki ee bavi s pstronašo na Jugu. NADARJEN MLADENIČ so v Smrt bogatega skopuha Los Angetsa, CaL—WIIHam Hnodgraaa. atar 73 let, ja devet let šhrel v aamotnl aobl v nekem cenenem hote^ff všl-val aajalahšo hrano, ki «a Je atala le okrog 30 ceMRtev aa dan ln ae oblačil M berač. Pri dobroarčnlh ljudeh Ja vsbujal usmiljenje la ssaral. kdo, ki ga Je arošal, ma Je pa. daril deaetieo. Vaak večer, predno ss Je vlsgal k počitku, Je akrtmo aaklsnU vraU avoje soba, da al prišel aihče do ajega. Te dal pa Je Snadgraaa marl la palieija Je aašla v aje-govl aobl sa 190,000 novih do. larskih bankovcev ia bondov ter delnic v vredaoatl $11S»-000. m Sporazum med to-vjiti n Ameriko? Sovjeti šala prijateljake trgovinske odaešaje s Združenimi dr-šavaml, piše sovjetski uradnik ' ■ N * j Moakva, 13. avg. — H. Osin-sky, Člaa vrhovnega ekonomskega svata, Je priobčil v Prav-di poseben članek, v katerem pravi, da ao sedanji odnašaj! so-vjetake vlade g Ameriko absurdni ter urglra normalni diploma-tičnl status med državama, na čl-gar temelju ss bo Ishko reševalo trgovske in finsnčne problems, ki delajo ssdsj velike preglavios obema vladama. Članek, ki Je očtvktao iarai , vladnih krogov, je bil objr*11-1 baš v času. ko ga ameriški torji Wheeler, Cutting In Bark ley nahajajo v Rusiji v svrho proučevanja ekonomskegs rasvo-ja in ss ga smatra sa nekak apel na senatorje, ds bi ss saviell ss-odnošaje med obema kadar se vrnejo v A-msriko. Oainaky naglaša, da ss ns grs radi priznanja, "ksr od dršavs. ki Je doaladno zanikala skosi zadnjih trinajst let prisnanjs sovjetske vlade, ne potrebujemo nlkeks oflclelne sankcija, šalimo pa, da ss izravnajo politična in ekonomaka nsaoglasja. ki so potrebna sa prljateljsks trgovska odnošaje. Čimprej bodo u-radni krogi v Združenih drfta- ABSURDNA PRO-PAGANBA PROTI SOUETOM Članka Delavska raalskovalae ladje trdi, da asMrifte* premogu ne preti aobeaa od atraai eovjet- mu rjev brea m j » rijstsljgke rta vama, k vah prišli do sposnanja, da Je to edin s pot k boljšemu rsaumeva-nju, Um prej bo konec nesnosnl In sramotni sltoselJI, ki obstojs med obems dršavsma." Oslnsky potem nadaljuje, da ix> Rusija v doglednem času razvila svojs Industrije na stopnjo, da bo lahko produoirala mašl-nerijo In druge isdelke ga svojo uporabo in da ns bo vsč odvlsns od produktov inosemsklh držav, čeprav JI Amerika In nekatere e-vropake drla ve odklonijo finančni kredit. Konvencija Delavske federacije v Mlaneaotl Duluth, Minn. — Dne ia. avgusta ee bo otvorila v Duluthu konvencija Delavske federacije, katere se bo udeležilo okrog S00 delegatov is vseh krajev države. Konvencija bo zborovala v Mooee tem plu na 41S W. Su-perlor St. Delegate bo med drugimi nagovoril tudi mestni župan S. P. Snively. Konvencije ae bo udeležilo moogo odličnih delavskih voditeljev, med njimi tudi Victor Oiander, tajnik Unije pomorščakov In taj-nlk-blagajnlk dela veke federacije v Illinoiau. Pričakuje ee, da bo prišel na konvencijo tudi H. H. Broach. novoizvoljeni predsednik Bratovščine elektraraklh delavcev, William Greena, predaednika Ameriške delavske fed racije, bo utatopel George Mater, organizator federacije. O resolucijah, ki bodo predložene, bo konvencije razpravljala tretji dan zborovanja. Delegatje bodo tudi Izbrali mesto ss pri hodnjo konvencijo federacije L "Ä New York — (FP) — Anna Rochester od Labor Reeoaroh asociacije je spisala knjigo, v kateri pravi, t da je trditev aa« tracltnlh interesov v Ameriki, da ao v sovjetskih premogovnikih zaposleni prisilni dslavei, veled Česar Je ameriški antracit v nevarnosti, da izgubi mnogo odjemalcev, seio absurdna la breg podlage. "Premogovni baroni v Zed. državah," pravi Anna Rochester, "dobro vedo, ds uvos sovjetskega premoga ne pomeni nobene nevarnosti sa ameriški antracit, sij js uvoženi ruski premog le del vssga uvoženega premoga, katerega uvaša Amerika le eden odstotek, msdtom ko oatalftve09% premoga, ld «a rabi, nakupi doma. AngHJa u-vaša v Zed. dršave mnogo več antracita kakor Rueijs, in vendar nikomur ne prida na mM, ds bi propagiral proti uvosu angleškega premoga' ln ameriški magnatje so prav nič na brigajo sa delavske razmere v angleških rudnikih, ki so mnogo slabše kot so rasmsrs in pogoji v sovjetskih rudnikih. In medtem, Je v Angliji sto tisoče ru-a dala, pa BusfJs as hrasnosalnostl v t pa oppes^f»»» w v rudarski Industriji. "Rudarji v Sovjetski imajo mnogo več gfoboo rudarji v kapitaliaUčnih lah. Oni lahko kritisirajo na ls vlado, temveč tudi svoje rudniške uprave. Brss malega vsi rudarji so orgaitMrani v svojih unijah, ld gledajo, da dobijo člani vss. do čaaar so upravičeni. Dslsvso dobi dsio od javna upoglevalne agencije In Je po kratki prslskušajt stalno vljen ln ne mors biti bres tehtnega vsi Stavke so redke, a ae aato» da bi bile prepovedana* temveč sata, ker so razmer* la delovni pogoji v premogovni industriji u-godni in nikjer ne pride do resnejših konfliktov med dele vel ln upravami prsmogovnikov. Ce naatane kak spor, ga izravna unija v obojaatransko zadovoljstvo. "Premogovni magnatje v drugih državah, kakor rasni Industrial! mogotci, okušajo rešiti sebe v nastal! svetovni krisl kapitalizma s znižanjem števila delavcev, tiete, ki Jih upoelujejo pa priganjajo, da morajo pro-ducirati več premoaa in ob niš-jih plačah. To se dogaja celo v Pennaylvanljl, kjer plačujejo rudarjem vsaj navidezno nasnl-šens mezde. * Kapitalieem Je napel vee svoje sila, da prepreči naraščajoči upor proti sistemu privatnega izkoriščanja deiav-akih maa. Kapitalisti raašH-Ja-Jo lažnjlva poročMa o Rusiji, s katerimi hočejo prepričati delavce, ki so Jim še podložni, da je sovjstska delavska država popolna polomija In na vse mo-goče načine akušajo obrniti po-aor n« m t delavcev od Sovjetske uaU«,# VIBsrd argira vledae lastništva stavi; käh odpu-z roka. islssalf In I University, Va., IS. avg. — Oswald Garrison Vlllsrd. uradnik revije Natioa, Je v svojem govoru v Inatitutu ia javne sadove, priporočal vladno laetaišt-voželesnk. premogovnikov la drugih industrij. Pokaaal Je na Industrijsko depresijo In brespo-selpoat. ki imata tsvor v kaotični situaciji In neepoeebnemu vod-stvu. k! se očituje v vseh državah. poeebno pa r Ameriki, kjer Imajo kapitalisti kontrolo nad 1* du.tnjamL « paosVETA THE ENLIGHTENMENT m lastnika » lo» m« mabodne rooroa. ») to Itftf- M m lui, ILN»^ •• «-rt « tar I. Oiwio *tM »«tototo»«S.T»«HtoU;utao. Drhalska justica MM V Ameriki, posebno v Južnih državah, «e dogajsjo drhalAki umori, ki so sramotna pega za ves narod. 2rtve linčarskih umorov, ki jih uprizorijo podivjane drhali, lo navadno črnci. Nekoga osumničijo, ds Je izvršil zločin, fa po-grsbijo ns wy,ti, sli gs privlečejo Iz Ječe, ga bi Jejo, mučijo in nato obesijo na drevesu na javnem prostoru. Tsk zločin podivjane drhall ae je pripetil pred dobrim tednom v mestecu Marion, Indi-ana, kjer je pobesnela množica navalila na okrajno ječo, razbila vrata in želozho omrežje ter iztrgala dva rs morska mladeniča iz rok pravice ter ju enostavno na dvoriščnem drevesu obesils. Zamorski žrtvi sta bili obddženi roparskega umora in posilstva. Bila sta prijeta ih privedena v okrsjllo Ječo. Prizor Je opazovala množica, broječa pet tisoč ljudi. Taka početja so v sedanji družbi mogoča, da pobesnele drhsl vzsme sama v svoje roke pravico in na pobesneli način brez vsake obravnave zadosti svojim instinktom in nsugnanlm čuvstvom. Drhsl oboroženih možkih je vpričo šerifa In. njegovih deputijev razbila jeklena vrata okrajne jetnišnice, obesila enega zamorca, nato pa zsdrgnlls vrv okrog vratu drugi Žrtvi in jo vrgla skoz okno trstjegs nadstropja jetnišnice. Kmalu bi postal žrtev linčarske drhall še tretji zamorski mladenič, ki je bil slučajno v isti Ječi. Rešilo ga Je le plediranje nekega sorodnika napadene deklice, ki je zatrjeval, da je tretja žrtev nedolžna. Mestne in okrajne pblastl so mirno opazovale ves ta nečloveški prizor, kot govore poročila, ne da bi le z očesom trenile in akušsle pre-pračlti živinsko ravnanj*. Se več, rasjarjena drhsl ee Je po Izvršenem sramotnem činu ubrala na glavnem trgu v posvetovanju, da uniči lokalno zamorsko kolonijo, ki šteje okrog dva-tiaoč ljudi, ter da lzženejo vae zamorce Is mesta. K sreči Je bil o eltuaciji obveščen govor-nor, ki Je odredil, da se takoj odpoAlje posadka državna milice na lice mesta. Aso ne bi vladala v današnji družbi anarhija in kaos v Industrijalnem življenju, ako bi se oblasti bolj zanimale sa strogo postopanje ln Isvrševsnje zakona, bi prav gotovo ne bilo sramotnih lfnčsnj. Iskoriščevslski sistem pa poviroča podivjanje ljudi, ker vidijo, da človeška Življenja podjetniškim mogotcem ne pomenijo nič. TI mogoftcl radi nastopajo kot moralisti. Neukročena drhal kot se Je pokazala v ln-disnl, je direktna posledica današnjega nepravičnega ravnanja z ljudskimi maaami v indu-strijsh in vsepovsod. Ljudstvu je treba isobraz-be. poduka In poštenega dela. pa ae bodo linčarske orgije za vselej preprečile. Sistem, kakršen Je danes, ki sloni na Izkoriščanju po fervoses.h, ki sloni na korumpirani mašineriji raznih oblasti, tak siatem pač nI zmožen, da bi raSil soeialne probleme, ker ae tudi sanje ne sanima. Preuredba veega inriustrialnega, socialnega ln gospodarskega ter proavetnaga sistema Je neobhodna potreba, ki mora priti potegoma. Čim se bo ljudstvo zavedalo svoje politične moči. ki Jo poseduje. Zvočni filmi % Izum zvočnega ali govorečega filma al Je podjarmil še ves svet Uveden Je bil prvič v nekatera kinematografska gledišča nekako pred štirimi leti. Od tedaj se Je njegovo uporabljanje ttesnanako hitro Širilo. Posebno v Ameriki, kjer ae izdala največ filmaklh alla, Je zvočni film napredoval bolj kot kje drugje na svatu. Dane« so opremljena te domala vaa k I nemat< »graf ska gledišča z aparati govorečega filma. Navadno občinstvo Je sprejelo novo instalacijo mehaničnega glaau na platnu s zanimanjem. bolj kritični poaametnikl ps ss še sedaj upirajo temu »sumu. ■F wtiwi Glasovi iz naselbin Neprevidnost pevmačila smrt rojaka Gary, lad. — Vaš rojakov se je te Obrnilo name ter poizvedovalo. kakšne so tukajšnje delavske razmere in če ss da dobiti | Tem pojasnim, da kdor dobi delo. se lahko štej« — Če je garanje za j h no plačo kaklna ereča. Vaak dan prihajajo k aam nove trume brezposelnih in večinoma vai se vračajo nazaj odkoder at prišli in so te ss ene razočaranje bogatejši. Čeprav v nekaterih obratih delajo s polno paro, je vseeno nemogoče dobit ksko delo. Tisti, M delajo, ps se na vae načine prilieujejo svojim preddelavcem, katere napajajo, seveda ne z vedo, da bi jih ne odpustili. Ali je potem čudno, da se nam godi tako slabo? Delafec, ki že Uko malo zasluži 1n le s težavo rine naprej, mora napajati nikdar efte "base"1 In kdo je temu kriv? Delavc sami, ker so svoje praddelavc« razvadili, zdaj pa ss jim morajo prikupovati s pijačo, če nočejo izgubiti delo I Malo več delavske zavednosti in malo manj poniževalnega hlapčevstva, pa bi se nam ne godilo Uko slabo 1 One 1. avguste se je pripetila v delavnici sedlarja Ignaca Pro-senika smrtna nesreča, ki je pretrgala nit življenja rojaku Ignacu Zupančiču, ki je doma od Novega mesU na Dolenjskem. Neki policaj je bil prišel k Proeeniku, da mu popravi jermen, na katerem nosi avoj slušbeni samokres. Omenjeni policaj je položil svoj samokres na mizu, ne sluteč, ds je s tem poete! posredni povzročitelj smrtne nesreča Kmalu nato je prišel v delsvnlco Ignac Zupančič ter se spustil v pogovor s Prosenlkom. Za njim pa je prišel Nick Uskovlcb, tudi pe-člar kakor iZupančtč, in uzrši samokres, ga je vzel v roke ln ne slutivši, da je nabit,v Ja pomeril na Zupančiča ter dejal: "Zdajle te bom pa ustrelil." Nato Je pritisnil, slsdll Je pok ln "Zupančič ss Js zgrudil na tla — mrtev. Krogls, ki je ubila Zupančiča, ja švignila skozi okno na ulico ln le malo je manjkalo, da nI zadela tudi Franka Piškurja, kl je bd tudi namenjen v delavnico. Proeeniku Je prevrtala srajeo. Nick se je aam Javil policiji in se aedaj nahaja v zaporu Dotičnl policaj pa je ob delo in tudi v zaporu. Pokojni Zupančič Je bil dolgoletni član društva št 271 SNPJ in je komaj par meeecev pred nesrečo izstopil iz društva in jednoU. Ob smrti ni bil nič savarovan. Tako, vi dite, človek nikoli ne ve, kdaj ga doleti neereča, zato, ne puščajte svojih društ*l O Lenrisovtti dejanjih pa ni duha ne sluhs. On, ki je voditelj unije že okoli deset let, namesto ds bi organizacijo povečal jo je pa razkropil ter vse njene premoženje zapravil. Lakko je trositi denar, ca katerega so se rn-isrji potili. Da Je na eodatf! pogorel in bil kaznovan, tega v Journalu še nismo opazili. Človek se mora jezit, ko pogleda vanj. Ako bi ae Lewtsu stolček ne majal, bi ee mu ne bflo tre^a ta- grehe na Nekoč je Trunk tudi mojo malenkost skrbno ekrUšil v svoji fliki, kar mu pač m samerit, saj nima boljšega posla. Ker imamo tudi tukaj pasje dneve in še n deževalo -od 4, julija, ae baje i mamo zahvaliti dobremu Bogu Toda čuden je ta Bog, ker po e nih krajih toliko vode siji je n; svoje zemljsne, da vse uniči, vi drugih krajih pa pusti, da suš zopet vse «tiči. Po mojem mne njo Uk Bog ni usmiljen in m ddbrtrtl jlv. da bo za Trunka zope' lu „c kal, da bo .ahko prekrojil in na . . M nn ÄVnip naanrrftnike "nazal v črno fliko, da ne t>od ko jeziti na svoje nasprotnixe ___t „0 ¿„v,, Ur se otepslti z vsemi 'štirimi, da se ubrani brce, kakršno Je nekoč dal Howatu. To je bflo ob fesu konvencije, ko Je Leirls o-dredil, da lahko nekateri rudniki obratujejo med časom, ko po Srugih krajih rudarji «trajkajo za svoje pravice. Howat je pa zahteval: Obratujemo vsi, ali pa nobeden. Takrat se je naš Peter prelevil v Lewlsovca, češ, da nauk način rudarji lahko "pofik-*ajo" barone premoga. Neka tukajšnja "fajfca" Lewisovefange ie tudi bils na konvenciji, morda za vraUrja. Ko se je fdjfco potem vprašalo, kaj so ukrenili dobrega za rudarje, je odgovoril, da je največje važnosti to, kako ae bo Howatu dalo brco, kar sel fe tudi zgodilo To so ljudje, ki^ se prvi jočejo, kadar ne delajo. Kakor smo slišali, se je naš Peter vendar podal v San An-tonio, Teras, zdravit po pet mesečnem pohajanju v Des Moines, Towa. Morda bo Um imel več sre. če z boleznijo, vsaj dokler ga ne spoznajo. Hočem Še omeniti o nekem dopisu, v katerem se je neki rojak obregnil ob članek iz pod peresa A. Gardna, češ, da Oarden najbrž ni premoga videl, kakor če eo mu ga na dom pripeljali. Pozneje ee je pa nekdo oglasil, ter poročal, da ste z A. Gardnom skupaj črnega kopala. Otl ii svrtovni dramaturgi ln odrakl Igralci ao ae odločno uprli, prvotno, in nekateri še sadaj vztrajajo pri tam, da se mora povrniti tihi film. v katerem ee Je še razvite prava umetnost PoakdnJ* čnae pa so nekateri teh bremenili svoje nazore tUovlti angleški p|. astalj In dramatik G. B Phaw j« pred par dnevi Izjavil, da se Je tudi on opi I j «I zvečaega filma, ker vidi v nJem "lepo bodočnost".Ton K namreč mnenja, da se bo staro gledališče morda fte nekaj let obdržal«» pri življenju, to-ds njegova usoda da Je te zapečatena. Novim strojem In Itumom ee sieer ne tao» »upirati. Uhko ae Jih pa kontrolira Uko. v k<*let Undrtvs. m- pa za profil mag. Krtačeajs •WtaiJ" I^Wä« Od le m n brala pogodbo Lewieove u-nije, kl Je bila orlobčena v Pro. Daa zabave Mttwa*ee, Wle. — V nedeljo 3. avgusta iU priredila skupn telet aocialističn klub št. 87 b pevski zbor Naprej k Dvanajste mu jeseru, ki ee nahajk okroj f> etijo na tej naši prireditvi, za| lep, kot bi ga narava nalašč u jim bomo ^ priJ ln SO UMI ____„i^UlIi P{lsnf&lri nHhnr njegovi «Utelji, revni na duhu ¿•itali vedno eno in isto godlje Ustregel« mi, ako parijo še me ni »Ono teda jo lete, da bom videle me bo- "čofnil." Mary Sopan. zvese v Minnesoti, John iz Duhithe, ki nam bo dvoma kaj aanimivega poved d,' Torej na dne 17. a Pripravljevalni odbor. a viden je v nedeljo Vabilo na piknik ln drugo Weet Frankfert, I1L — Del ke razmere v tukajšnji okdttči iso kaj prida in najbrž nič 'boje kot v ostalih krajih tirom .druženih držav. tWkajrov<* je e zmerom zaprtih, nekateri pa »bratujejo le detama, pe dva 'I ri -dni v tedna. Mai «M oče, i zasluži toliko, da lakko kupi vojim otrokom potrebno tirajo! Ali kaj, ko jih je mnogo, ki ittM še niso zaslužili niti cente a ko so izgledi za skorajšnje izboljšanje slabih razmer, v kate-•ih živimo, Uko slabi. Tukajšnje angleško poslujoče 'ruštvo "Red Birds" št. 21ft£8» n bo priredile dne 17. avguste 'Slik piknik na prostoru rojaka roha SHvnika, Id je dobro znan ukajšnjim rojakom. Vabimo čin-ie sosednjih društev, kakor tudi x«ssmezne rojake iz tukajšnje naselbine ln okoličanerdi nas po- Kongres C^TÊK.14. AVQV3TA. inale Važai štokholmskl sklepi P^W^nih dr- £aveh ali modneaodae^ "átenlo koristnega delavstvo» za delavski razred, je iaUjačno std aÄtfSKSmR «esa mo ln s povečano močjo }o organiSaciJe vplivati na razmere v svoji ! Delavci ee združujejo po posameznih dr-žavah, da varuje svoje delovne pogoje u-r na delodajalce in državno politiko, državnih mej pa se delavci združujejo Taka sdruženja pomenijo veliko nepremagljivo silo. V amsterdamski strokovni internacionali je včlanjenih okoli štirinajst milijonov strokovno organiziranih delavyoev. Od dne 7. do U. julija se je vršil v Stok-helam peti kongres te strokovne internationale, ki je potekel dostojanstveno in lmal zamisli ia vse znake novi svet. \ stvarila za letovišče vsakemu došlecu Jako dopade^ Jezero se nahaja med malim hribčki, ki so poraščeni s koša tka drevjem» Izpod katerega j' lep rasgled na srebrno površini jezera. Tis so posejana z zelene travo. Človeka, ki pride tfs np oddih, obide radost in z lahkotr pozabi na zakajene in ropotajoče tovarne. Zgodaj zjutraj se nas je poda la mala skupina sodrugov k orne njsmu jezeru, tako da smo tjr dospeli ravno ko je solnce vzha jalo in objelo pokrajino s Svojimi zlatimi šsrki. Pogled je M' nsdvee krasen, posebno na jezero, ki ae je bleokeUlo v tisočerih kristalih. S psr sodrugi se podamo na bližni hohn, s katerega je bil pogled na jezero še posebne , lep. Ns jezeru so se pojavili ribi-Tako se marsikateri ureže, ker ¿o^i, kl eo se nam zdeli kot ne premisli predno, kaj takega ^^ nahajaU pod vodo. piše, Sicer pa, keWm«^e Uudt ki ne kopljejo premoga in vseeno znajo bolje eeniti rudarjevo trpljenje kakor tisti, ki ga eami kopljejo. Umevno je, da ga tudi mati Jo-nss ni kopala, pa .poglejte, kako ženica ceni rudarjevo delo oln njegovo življenje. Ona imenuje rudarje ss svoje "vrle fante"* ki stoje-ob njeni strani, toda ne mara pa Lewlsisma. Ako bi mati Jones bila na Lewisovsm mestu, tedaj bi rudarska unija ne Ha rakom žvižgat. Ako sto let stara boriteljica delavstva ve, krik-šen voditelj je Lewis, potem Je eramote sa vsakega rudarja, a- . . . , ko ae še oprUemlje Lewisovih krMn? hlač, ker on Je razdlrač unija ne , ^ % bleščečim Jezerom se Je pri Tudi' nas ae polasti Želja po ribolovu in pričeli smo rfedati, kje bi, dc/bili čolne. Ker jih nI bilo ob bregu, se podamo k Frarik Novaku, ki ima prostor v oskrbi. Od njega isvemo, ds je že vse čolne ottdsl v najem, ker radi de-noč ni pričakoval skupine. Da ustreže naši ■želji, je končno poklical ribiče h kraju in čolne nam isročfl, kar seveda ni bflo prav ljudem, ki po jih Imeli v najemu. Avti z izletniki so prihsjsli vedno bolj pogosto in ob deseti liri zjutraj je bila skupaj šbrana še vss akupina. Po nekolikem o- tega mnenja razdiral pa gradiUU iste. Takegi je mati Jones. Triato medvedov! Naj še nfam nekaj salo smešnega, vsaj meni ae zdi smešno. V Prosveti s dne 1. avguaU sem čitala do-pia, v katerem neka rojakinja odgovarja Trunku, čel, da ee je on obregnil ob njeno osebo, ker je nekoč piaala, da Grdlna nt dn.ÄÄWminwU^¡Umkajšnjim Slovencem oči od-ru, " rwTliS X- Pf - ^ <«• on. j. J. Upam da ml vsaj zavedal 1 ne bodo »merili zaradi remoja pqd arji smejo Lewiaovih katere imajo lastniki premoga pod svoje kontrolo. Rudarji smejo sslUajketl v meee-cu aprilu, ko bodo ljudje lahko na aplncu kuhall in grell svqje koal. rudarji laujo ps priki-nost regrat žvafltl. Mogodci do-larjev Imajo pravloo mesdno lestvico spremeniti usekih iS as-seosv. Rudarjem bo baje vsak mesec odlrgsn dolar za ment, ako bo to rudarjem prav aH ne. TV>reJ hočeš nočaš. Ako nočeš, pa nimaš dela pri njih. Ru-kl sa drftlja l>ewtaovlh hlač, naj si te dobrote v sros zapišejo |n e klobukom pod pasdu-hu capljajo ss avoj Im dobrim vaditeljem In delode ee Je delalo še na oaem kraju "Mal šal ai pisala, da Grdlnevo predav je bilo sama coprnlja, in da vere v mislih ni imela. Piše, ■Trunk lahko prepriča, ako vpraša rev. Turica, pa bo videl, da nI Uko slaba oseba kakor on miall. Nasadnje naznanja Trunku. da veruje v Bega, hodi v cerkev In je svoje otroke izšolala v katoliški šoli. toda ne veruje pa kar Trunk uči svoje podrepnlko. Potem piše. da ima preveč i skušenj, ker je delala mnogo za oer» kov ln je najbolj ugajala ■ nu; vaa avoj čas je Žrtvovala la delala duhovnu ga samo za bo*JI Ion ( Ona piše, de jo Trunk prtmlru pusti. Ta mu jih Je pa me pov čela zabava. Ob ubranih glasovih harmonike ao ae vrteli pari po travi. Zbrali so se skupaj Na-prejevci In zapeli mnogo čarobnih pesmi, katerih odmevi so se razlegali s hohna na hobn. Na sUle so dirke in rajanje. Tako amo, preživeli 8. avguste v lepi naravi In poaabill vsej tisti dan t« mestni šum in hrušč ter zakajene in ropotajoče tovarne Smelo trdim, da nisem še nikdar prej v življenju imel boljše ss šwve ta bil msd bolj prijazno skupino ljudi. Ii—pli Ue. v HISMUM Hlbblag, Minn. — Tem potom ae vljudno vabi vse Slovence in Slovenke v mestu Kitzvitle in HlbMng. da se udeleže javnegs dhods v nedeljo dne IT. avguste ob g. uri popoldne v novi Mši 7. Muslcha v KitzvMlu. Minn. Namen tega shoda je. da se vsi sku-paj poevetujemo, aH kl bflo »I si ta nemo oddolžili. Pikniški odbor ie bo potrudil, da bo postrežba prvovrstna im da se bodo vsi u-leleženci pošteno zabava». Za Ične ht žejne bo dobro poelafe-'ieno. Pekli bomo tudi jenea na *ažnju. Za plesaželnje bo igrala «vratna godba, ki bo razveeeli-** sure in mlade. Torej na svidenje dne 17. avguste! Andrew Liaac. Državljanstvo Barbertoa, Ohio. — Prihodnjo ^en se v državi Ohio vrše dr-ktvne volitve, kakor tudi kon-Tresne. Država Ohio ima tudi U-kozvano Mothers Pension postavo, po kateri daje podporo materam, ki so v potrebi, oziroma otrokom, ako so brez očeta. Pri orošnji za podporo pa se mora natf izkazati, da je državljanka, ker drugače ne dobi podpore., Zatorei priporočam Slovencem ln Slovenkam, ds postsnejo državljani te dežele, ako še niso. V to svrho daje navodila tudi naš politični klub. ' ' Frank Idjkovich. ——— é Piknik fedaradje IndiaaapoHs, Bad. — Dne 17. avguste priredi federacija J8KJ piknik na KaaUl Buldanard (Ca-stle Boulevard?) in 88. cesta. Na programu bodo razne Igre in konte»ti, kakor tudi potica fa hladilna pijača. Jugoslovsnsko občinstvo iz Indianapoliaa je u-1 ju dno vabljeno, da pride na U piknik, ki bo največji v naselbi- ■■hi^b Porota, prad katero ee pettty ide- i jos Angele«, Šnji levičarji so bili presenečeni, ko se je izvedelo, da poroU, pred katero se je nahajalo deset komunistov, ni mogla podati pravoreks, ker so bila mnenja porotn&ov razdeljena. Omenjeni komunisti so bili arsttaaal ob priliki nekega brespocelnega zborovanja In obtoženi hujskanja na upor proti državni oblasti. Ker porota ni podala nika-kc odločitve, je bila razprava proti obtožencem preložena na mesec september. Obtožence je branil Leo Gallagher, ki «a Je najela Mednarodna delavska iSSika^ti&MaaaMMMem^ RUSKI SKLADATELJ se še Learlaov Journal je čedalje balf ŠL ker ee položuje cek» smrdljive posoda — V nJem! vae grehe Lewiaovih n kov, w vsaki ItevIQU je Isto peaavljanjs kot ns primer kako je Frank Farrlngtei dal rudarja aa IÎMOO h» I Howatois akupina 'TS % še bolj kakor neki hribovec sva- »e»elblni. kajti *rnU bi ji gospodinji, ko je rekel: MaM. «s šgaaci niso bolj sakalj«ai. pa taki tudi dobrT. Prsoej le» Pro*veta v naš Pba apovodi pa As pazila. Ljudje, ki Še Mlklavfts. ae Isgl Povojne tečkoče in krize v strokovnem po-kretu so premagane in strokovni pokret se je povsod konsolidiral ter zadnja leta tudi vzdr-ženo napreduje. i Povečanje strokovnih organizacij pa prinaša organizacijam širši *idelokrog. Strokovne organizacije se ne bavijo več samo z izbo] j savan jem mezd in delovnih pogojev, marveč tudi z vprašanji gospodarske nravi, z mehanizacijo podjetništva in industrije, ki ne pozna več državnih mej, nego razteza svoj vpliv in moc mednarodno nad vsemi pridobitnimi panogami. Strokovne organizacije eo na Uk način primorane, da se bavijo intenzivno s problemi tega razvoja in vodstva gospodarstva, kar vte je v tesni zvezi z mezdami, delovnimi pogoji in delovnim Čekom. Gospodarski problemi so bili glavni predmet posvetovanja petega štokholm-akega strokovnega kongresa. Pomen problema Je seveda težko obrazložiti v kratkem po-ročflU. ¿v^v. JilVT ■"■ . ' ' Danes objavljamo vsebino ene resolucije kongrsaa, ki začrteva dovolj jasno smer strokovnih organizacij vsega sveU. Resolucija o seoialno-poHtičnem programu ipternaclonale pravi: 1 1. Delavci imajo pravico do popolne zaščite proti socialni nevarnosti, ki preti njih eksistenci in obstenku njih rodbin. Ob sedanjih razmerah se more U zaščite najbolj nuditi z obveznim socialnim zavarovanjem. , i * * ' ••»< ,.<\ * jTl i' ¿ 2. Sredstva za izvedbo zavarovanja se morajo zbirati iz prispevkov delodajalcev, zavarovancev ln dotacij Javnih Oblasti. Stroški sa zavarovanje, kl naSUnejo zaradi profesionalne nevarnosti (nezgode in poklicne bolez-tti) se morajo pokrivati ifldjučno s prispevki delodajalcev. 8. Izplačila, ki jih nudijo zavarovalni zavodi, morajo imeti trojen namen: a) dajati največje materijalnp nadomestilo delsVcu is izgubo na zaslužku, ki nastane zaradi izgube dela aH nesposobnosti za delo; b) povrniti mu njegovo zdravje in njegove sposobnosti za de lo s primemo sAravnMko nego ln nudenjem potrebnih lekarniških sredstev; c) varovati delavca prad nezgodo pri delu. . »-f f -t V ' ' e. . 4. Socialno zavarovanje aiorajo upravljati samostojne korporadje, ki stoje pod nad-sorstvom driav«, teda Jih morajo voditi predstavnici vseh na zavarovanju interesi rani h. Resolucija o razorožitvi In miru zahteva: 1. Neodložljiva omejitev in zmanjšanje oborožene sile. Čimprej mora Liga narodov sklicati splošno konference za razorožitev, da sklene konvohcijo o splošni omejitvi oboroževanja. }f' r 1 r ■' 2. Mednarodno kontrolo nad privatnim Izdelovanjem orožja ta trgovanjem z nJim, nad munlcljo Hi oetaHmi vojnimi potrebščins-ml. t brošurami, plakati, članki in zborovi-nji Je voditi eneigKUio akcijo p roti kapitalistom, ki se bavijo z Izdelovanjem In razpel-vaajem vojnega materi jala, da ae s tem odvrne nevarnost, s katero groe! moč tegs kapitala, da se s te str*ni za tre odpor, ti ogroia svetovni mir. 5. Ustanovi naj se arbitražna sodišč Poapstfti Je treba akcije delavcev po vseh dr-Žavah s dljem, da vlade ratificirajo obste]«* pogodbe poftsmeznih držav. 4, Podpiranje med narodi ' aodelovaiu» Read ud j a e pMaissvasni gibanju po državah bres dsmakiactje sahlava: gve- kida %MPMHP># Jm 4ir* j-. L, poljedelstvo nahaja i* vsč J katero je katastrofalna pohitril«. Farmarjsnrto m n«*** pomuga, kit Lank cm« 14. AVGPSTA. mm/» w Ljubljana, 27. julija 1»30. Pred kratkim je bil imenovan ia novega generalnega dll ja drtemfh železnic inž. trije Sreplovič. Rovi direktor je po mnenju mnogih dober Strokovnjak v železniških vprašanjih ter ga radi tega vzi pozdravljajo na novem mestu. Ko je včeraj zjutraj dospe! v LjdMjsno, »o ga pričakali številni uradniki m železniški inženirji, kakor tudi že-levičarska godba. Ob tej priliki se je po prihodu novega generalnega direktorja vršila konferenca, na kateri ao ljubljanski strokovnjaki poročali generalnemu direktorju o železniških problemih v Sloveniji m posebno še ¿¿uMJane. ^ In tu so načeli ie nekaj 4et pereči problemuredit ve ljubljanskih kolodvorov. Ljtrtfljana ima; naši državi namreč tri kolodvore, vsi trije kolodvori so «tali pred leti ria periferiji mesta. Zadnja leta, zlasti po vojni, pa se je mesto zelo razširalo, In tako preraslo kolodvore, ki so zdaj nekako v mestu-. Tori tretji nesreči te dni pa je pilot rešil ži vi jen je s padobranom. Pilot Možica se je z mostarskega letališča dvignil 2000 m visoko v zrak ter krožil nad aerodromom. Motor ae je nenadoma vnel in pilot je s padobranom skočil iz gorečega avijona. 1000 m je pedal, ne da hi se bil padobran odprl, šele potem ae je odprl In pilot je srečno pristal. To je prvi primer rešitve pilota s padobranom Prsvilno pa je, da mesto sprejme vsakega došleca z gesto, vredno njega. Danes je prav za prav Klavna cesta, ki Vodi od postsje v mesto Miklošičeva cesta, ki pa ne teče prkv od posUjč, marveč se pričenja nekoHko ob Stra-ni. Vodi ps naravnost do mestnega centra — do Marijinega trga s Prešernovim spomenikom. Po tej cesti se vrši glavni dotok priilecev in obiskovalcev mesta. Miklošičeva cesta ie nova, z novimi palačami in lepo urejena. Ce bi stal sedanji kolodvor baš viK-a-vis te ceste, bi Ml njegov položaj mnogo lepši. In tujci bi dobili mnogo 1 epU prvi Vtis. Druga cesta, ki vodi v mesto * te strani, je Dunajska cesta. In tako je v načrtu, da bi ae moral kolodvor premestiti bolj ven-kaj in to na podaljšku ene teh «lina neurja, ki sd__ pridelke ur gozdove, kolikor jih Hercegovine sploh premore. U-^»•U eo se tudi velik! plazovi, ki »o zasuli progo, da je bila 12 ^ povsem neprehodne is so mo-** v*e promet ustaviti. TVka »«rja so trajala v ■pm zateka v t*j sili na oblasti, hodijo krog okrajnih glavarjev ter prosijo i>otnoči. ( Okrajnih Wl*apoe4en tudi «Motni An- priprav^ali "celo socialisti-. A. Garde«: S¿\ demonstracijo m manifesta- IMIMAMil cijo, kar pa je policija pravoČas- ITWmWWII ^pETalte deíalnoÜ ^ M to, da so tudi njej poetavili pre- ^ » 4 graje, preko katerih ne ame. Mara zahtevala ¿Ve Artvi «m Pri regulaciji Mure v P. glavarji ee zaprosili poljodeK- Hetoaan. Ko je eredi reke v čolnu dvigal iz struge gramoz, mu ¿e nekako spodrsnila ter js padel v valove i*ke. Voda je tamkaj deroča ta globoka, nekaj krstov je delavca dvignil iz vode, da je zakrilil z rokami, na pri« paša db reklih pHdeUte ns prejemajo Ohio, kl jepriUuttt po neprlmer- JoJ^J^kc» l^e cene ímaje pa ni suli. Velik del ukaz fanega*IM>iV0 - - ™ - 4"lâJé ** "koruznega pssa, ki se razteza od Jtftnovtkodnega dela Oh i o fo u-ključivfii velik dol drlave Mis-souri, od Mldfilili jezera do A-kfbame Mnoge odvisni od kontnega'pridelka, živinoreje in na Jugu a pridelovanjem bombtta, pomeni ta sušai kar ga je voda zagrnik. Pomočikatastrofo. Nekateri «»Ji Na drugi strani šeat milijonov i» nriamAet ™ Z* delaVCSV ŠC te to- ' ffJFE^ ^ "Utbe nima. NAajaJo pa se na Iboče fkrmarjev, ki so v VA,fkft ÉUlhs*m m K izletu SNPJ Dnevnik "Jugoelovan" je prinesel flančič o prihodu tretje skupine izletnikov SNPJ. Poroča, da je druga skupina SNPJ imetnikov prišla 6. julija pod vodstvom Franka Aleša, ki je rodom ¿z Doba pri Domžalah. Pripominja, da dospe z zadnjo skupino mogoče tudi Vinoent Cainkar, znani orgstoizacijski delavec, ki predseduje jednoti", ter da pride Angleški mislonar Filip Lia0. sey, ki ae je povrnil s Bueno? Aires po triletnem bivanju naj ne bo deželi brftsksm otoku Tristsn da Ctn- — ba v južnem Atlantiku, pripoveduje,^ je to najsrečnejši «kotiček na zemlji, frod sto leti je bil otOk še ne obljuden. Zdaj se, tam oglasi malokateri parnik, t poprej je bil redno postajališča sa jadmioe na progi Rt Dobri nade—Stt Horn. Na ta način jf tja prišel prvi kolonist, Improl William Glase, in sloer po N«po leonovi smrti, ko so razfmstili od delek, ki je varoval ujetega ce-earja na Sv. Heleni. Poznejši naseljenci so bili iskljudno potnik s to skupino glavni urednik 'Tro- J^-™; —J— svete" Ivan Molek, ki prinaša ^^J^^ta^ Jugoslovan" v kulturnem delu liata poseben članek o rfjem. Članek pričenja z ugotovitvijo: "Ce lahko govorimo o slovenskem ilovstvu v Ameriki, potem je v tem mišljeno precej delo Ivana Molka, našega ameriškega književnika, urednika velikega do-venskega dnevnika v Chicagu." Potem na kratko oriše razvojno oot Molka od mladega izseljenca io urednika "Prosvete" ter oriše ljegov6 literarno delovanje. Članek o Molku se konča tako-le: "Molek je nekoč nekomu dejal, da je vsa slovenska ameriška literatura le začaaen pojav; bodočnosti nima, zakaj slovanski 9\-velj se amerikanizira ln tone, tone.... To Je kapljs grenk<*e v radosti, s katero pozdravimo ta teden ameriške rojake, a katerimi pride obiskat domovino tudi I-van Molek, eden glavnih pojavov toga "začasnega" ameriškega slovenak^ga alovstva." "Ponedeljek" pa prinaša prav tako notko o prihodu tretje skupine izletnikov SNPJ, ome-njs smerttld brem glasu. Izročilo pravi, da jf vrgel morSki tok na mehko peš čeno obalo vse brodolomos. Njfr potomci so sedanji angleški pre bivaki otoka. So to earai krspk' ljudje, ki ne poznajo bqlssnl It •kljubujejo pomanjkanju, ki V stalo življenje vsakegs kulturna ga človeka. Vsi otočanl so si sorodniki in prijatsUl. V zadnjih 60 istih niso doživeli nobene* zločina, niti najmanjše tatvin« ne. Nimajo ne oblasti, ns ječe, mi zaslužka, ne dtnsrjs. Zato tud 'r morajo ostati v domovini. 8 činrH bi potovsli. Prebivalstvo, čepnn počasno, stslno narašča, a še ve* dno ni številno. Predlani ni bik na otoku nobene poroke ali smr ti, zato pa se je rodilo eedem o trok. Lani ao imeli eno poroko tri rojstva in eno smrt. Sevedr nimajo ti ljudje nobenega pej rna o elektriki, radiju, letalih H avtomobilih. Malokdaj čitajo tem v starih dnevnikih, ki jih slabo razumejo zaradi preštevil nih nepoznanih besed. Misiotifcr jim js ob nedeljskem berilu moral tolmačiti Vlak stavek % dnevnih novic. OtoČani ao polja delci in redijo živino. Predlani V bili skoraj pomrli zaradi suše, k' |y Kgiptu va, ki koplje na grobiščih starih egiptekih faraonov, poroča o zanimivi najdbi v grobu Cheopss. V grobu namreč našli razkošno Izdelan kovčeg s potrebščinami sS gojenje lepote. Med priprsvsmi sc in medene škarjice nožički, pilice in lončki z barv* mi, ki pričajo, da so se dsme glptsklh fsrsonov lepotičile as. isti nsčln. kakor današnji žensk) svet. Odprava si ni na jasnem, v kako svrho so služile štirDičuc britvice, ki so bile v kovčegu Najbrž so si starovečne dame brile ž njimi obrvi ln vrat Ns lončkih je neplssno v kaj «o služila različna mazilca in dišave Svetovna W. Johnes, profesor na londonski univerzi, je Ugi narodov naavetovai, naj uvede kot srsd-no priznani mednarodni jezik —j one kretnje, ki se jih pri rszgo-voru poslužujejo gluhonemi. Trdi. da j<- ta jeslk nad vss|NMi f^tp pripraven ss najtežje m rasgovore Diplomi i navadili v kratkem lasu dolgoletne izkušnje so dofcassls^ mutci Iz «ovenča tTh£ZhZm ^ zdrs vi ljudje, ki se dolga IsÉs - Slika ne more biti bolj traglč-ia. Mnogi farmarji stoje na robu gospodkrskdrt propada, *ko rvzela bremena, ki ga jš prinesla ta.prirodna katastrofa. Imela ^bo tudi resne posledice za vso ttsMo ne glede kaj itori vlada, ako sploh kaj, v ed-pomoč farmarjem, fikodo na prl-lelktti cenijo na «•O-TOO mlMjo-nov dolarjev, kar |s najbrž konservativna ocena. Konservgtiv-na namrečt/! s stslišča konzu-mentov, ki bodo občutili to katastrofo v »višanih cenah, (z preteklih hktttenj se kh-eo sodi, da *bo skupna suma zvi-lanih ceh znašala dvakrat ali rflerat neri pripomogel t^Ovi tarifni za jPttHBHP^^HHHppl ivozno koruzo in-druge pridelke. Ni kdo hi račun«),"da botaSákon 9 táko kratkem času ' pOsUl 'boomerang". Kar Je nekomu v škodo, je Irugenra vctóbfcek, Tu rti poeledi- m s Ufe bo mnogim v dobiček te- vi ma" sanji. Splošno v veliko Slabšem polola- }u kot Ameriški farmarji. BJdiho renudehjê mnogih ' * brezdomo-vinfcev so cap«, ki jih imajo na sebi. So brez vseh sredstev,,ksr so brez dsls. In kdo ss sanjs zanima? ¿iooverjeva administracija? Bogati Sloji, ft1>oM«taj*jb vae Industrije ln naravna bogs-etva? Velemestno časopisje, ki pita svoje čltatelje s mastnimi novicami o družinskih Akandsllh, in o baseball igrah? Kaj «s! Brssposslnsst hi noben probkmt vladajočega razreda ln ne jaVnth , medtem ko je slična katastrofa kot je zadela farmarje vsaj '»novica" in pa srsdatva po-litičarjem, s katerim lahko igra-« jo politično «(«e. Heywoed Broun lasa prav «ko pravi, ako bi ee ameriški brezposelni delavci nahajali v Belgiji, potem čl se a-meriški vladajoči reared mogoše le zanimal zanje. Organizirali bi odpomočno akcijo za te reveže, na Čehi katere bi bil bodoči predsednik Amerike. Da ne pustim člUteljev, tistih, .ki čitajo to kolono, preveč "črnogledih", naj omenim, da m je __________ ________________dnu zopet obnovila kampanja, v ča- 8- n***' w Wll obsojeni na sopisih seveda, med katerimi so erat več kot ¡fs'stdrjena lkoda l?"^ pridelkih. Do tsgs bo wellkl i ^ ¿*fsT , ■ i__________i ^i.,11*, „if.,1 „ 'oreeposeinin nruzin wprijeiua o* ^ skušajo ssjslci "Jsvnega ki bo svtomatiino podražil lasiravno Je «ba za pretežno ' H no ameriškega piH»bivalstvM )rvi vrsti Je rešik tisls pšenične «armarje, ki «o bili vstanu držaji pridelek od trgs. Koliko js teh fs seveda uganka, i Upati Js, ds fcrilbni Majhno radi nagle Mresti zadfužnega gibanja v ta lnjih parl^tlh med njimi. TI orzah v Chicagu In v Mlnnea|*>-Usu, v središču "fiirmarjsf", ki ne sejejo, temveč samo žanjejo., Pridelek koruze bo letos okrog 300 milijonov bušljev manjši kot ie bilo prvotno, pred sUŠO ocen j«-so. Od te povišane vrtfo>*t! br>-do Imeli koristi deli* frrmarji v zgornjem koruznem pkSu. naj več v državi IoSrs, katere nI ki ša toliko dsesjla, t večji meri ps borzni žftni Aj»ekulantje In razni prekin^ vnl« i. ki se v ta-Idh slučajih pojs vije kot gob«-^ kiju. Vsak bušel koruza bo najmanj Aozi dvanajst nA -i-špekulantov — In sMJifTOi si vzel svojo mero. FanMar bo dobil nekaj, drtigo špekulantje, od kadrih bodo nekateri ttkorekoč iez noč prišli do velikega pre-motenja, plačal ps' bo konzs-oient. Hoover U' ir. še razpoloženje s .novicami, da bo kmalu bdljls. Clovsk js tem sdrsvnlkom lshko hvaležen, kart upanje na boljšo šass igra važno vlogo v življenju. Kriš je le ts,< ds veČina gleda na boljše Šase, ki Jih nI niti pred nosom in ss ssdovoljl s to tolsibo; Vsssno, komur odlsšs, mu teh sanj'nišam nevoščljiv, ker boljše so ssnje kot pa presneta ali pa gjedsnja ZMACK)V n«rrdll ^ ka |s pr«letel »dru- ... . nn> v 14 1,1 H "»ketah. Slika Je Wk vsrfs, k« |e prMel T la Amdai, eS kjer U úÉé Ü Svf. preletel keaUaMit v aseprotat sSIkri v II arak In pel. Foster In me vaš ljudi as Gos^rssr Wiagfoot •d katerekoli LATI I» MOSTET» A4» WMf: PODEDOVANO ZNAMENJE (Portat, Id j« bila nagredma r IKerarnrm koatrsta Proevete.) "AH pa zvišati meide/' meni Mara, "lakaj le v tem je možna mirna rešitev." Po kratkem razgovora je stari Laajak sedel v s v to In ne da bi bila a Hribarjem eklenila kaj določenega, zapeljal na cesto. Ko so na večer tulila fabriške sirene, se je pričelo delavstvo zbirsti pred razdrtimi domovi. Bili so med njimi starlkavi obrazi mladih ljudi, mladeničev, iena in deklet, izsušena telesa starcev, mož in otrok In v vseh je ležal nek strah in vsi so bili skrivljeni in bres luči v očeh. Med njimi je šuštelo. Plaho so as ozirsli k zakajenimi spomeniki njihovega trpljenja, ki so Štrleli Iz zemlje kskor grozeče polasti v nastajajočo noč. Od nekje sta pribe-žall dve sovi in skrivnostno obletavali delavske domove ... In med sestrsdsnci so se prerivsli otroci, jokali in • široko odprtimi očmi pričakovali nekaj velikega, nekaj strašnega, kar še ni bilo dano gledati ljudem na semlji. Ko je tovarnar Hribar pogledal skozi okno, je a strahom ugotovil, da sa delavstvo trumoma blüa njegovi vili. "Ugaanite točit Zaklenite vrata!" je ukazal slugi Cahariji, potem pa trenotno omahnil na divan. Kaj naj stori? Postalo ga je na mah gross. Nrtiote se je spomnil dogodkov iz ruske revolucija In pred njfga ae js ta hip rszli-la mlakuia krvi . . . Stresel se ja. Ks j, ko bi ... ? "Na!" je skočil s sedeža in si dsjsl poguma, "tudi nocoj jim bo izpodletelo. Ds, tudi nocoj I Dvignil Je pesti proti stropu in bruhsl. "Bogi TI krščanski Bog, kakšna ljudi ai odrešil a avojo smrtjo? Na vaš? Ha, odrešil,ai zverine — bedak I" Ta čas ja bilo pred njegovo vilo zbrano Is vss delavstvo. Koščene roks so se dvigale visoko, da Je bilo videti daleč skozi mrak goro belih, k nebu stagnjenih pesti. In iz trum teh bednih sa Je dvigalo v noč. * "Kruhat Kruha hočemo!" Otroci so prestrsšsni Jokali, se oklepali svojih očstov In prosili in fsbriške sirene so tulile pošastno skoči noč. "Kruha! Kruha hočemo," as Je zopet is-trgslo, ds se je tresls zemlja pred obupnimi klici. Tovarnar Hribar ja stopil v Jedilnico, svojega slugo Jeromena pa Ja poetavil k zastrtemu oknu, da bi opasovsl gibanja. "Kako je?" ga vpraša po kratkem molku. "filabo, gospod," odgovori Jeromen. "Pravijo, da na frado, Če Jim no dasts kruha." "In drugsgs nič?" "Bomo vldsll," js rekel Jeronen in ns-atavil uho na okno. "Vrtna vrata škrlpljejo," Je odakočil hip kaanaja. "Zaboga!" Js o&kočil tovarnar. "Pa ne, da , . ." Zunaj ss Js ta čas prerival mad stavkujo-čimi kaplan Završnik, kl Ja bil mimogrede opazil nevarno gibanje. Sklenil Ja, da skušs delavstvo pomiriti, da ne pride do kake neefe-če. Preril oa je do vrtnih vrat, stopil ns cementni podstsvek in proail: "Drsgi, ssj vam, da je pravica vaša, saj vem; ali proaim vss v Imenu boftjem, ns hudega! Na hudega! Na krvi, ljudje!" "Kaj Ja novegaT" vpraša tovarnar slugo. "Ksplsn," odgovori Jeromen. "Ksplsn /s med njimi . . ." "Tudi on? 'Mislim, "KsjT je izbulH tovarnar oči. Tudi on je med njimi r "Tudi," je hladno odvrnil slugs. ds Jih kroti." Tovarnar Hribar pošlje tedaj alugo k stavkajočim, naj poisve kaj pravzaprav hočejo. Jeromen gre. Boji se za avojo glavo, a vendar gre. Tovarnar čaka, čaka — nič. Jeromen ae ne vrne. Kaj so gs ubili? Temne miali so šinile v njegovo glavo in zopet Je zagledal kri pred avojiml očmi. , "Cahari ja I" • > Vstopi drugI slugs. "Pojdi in poglsj, kje Je in kaj dela Jeromen r Nerad, jako nerad gre Caharija — pa tudi on ae ne vrne. "Druga žrtev!" kriči tovarnar. "Caharija Ja ie druga žrtev teh podivjanih ljudi. Kaj res ne poj de bres krvi?" Jeromen Je tisti čas sedel ns stranišči), kadil cigareto in st mislil: 'Tu ja vsrneje, nego t*m spodaj. In kaj naj bi jih vpraševal? Saj vemo vsi ksj hočejo. Tudi on sam ve, ksj hočejo. O prav dobra vsi" Ko js pogledal Skozi okno, Je opszil mad sUvkujočiml tudi slugo Cahari jo. Tudi on as jim je pridruftiL Ms- ; sproti grač* mladine is trga. "Al hal Je z rokami in pomagal tresti vrtns vrsta, ma boš...." je zavekal ienak glas tekarjevo in organlstovo hčer, se Jima ja Preveč globoko odkril. J Deklici sts se čas čas okrenili za dvojlso, se spogledali ter prasnili v snah. i Preveč pa ja zavil s novo iz-v oljen ko s mostu in po poljski atesi. fialilii sU ae. Prijel jo js čez paa, s mu je ušla. Ko sta sa pomirila, je pripovedovala, ds js v mestu blagajničarka v modni trgovini in da je sedaj ns počitnicah. atiakai ji Je rogo. "Kri ai-U h krvi"\ se je domieliL Hipoma jo ja objel in ¡spregovoril ja čuvstveno, kakor igralec na o-dru: Minka, jaz te neizmerno ljubim, ah." "O-o-oP se ja fudila. "Tkko iltro ste ae zaljubili v me? Ni potrebno, aaj sa imava tudi tako lahko rada." Ozrla se je naoko-in v nebo. Maaae je bil pravkar prikukal izza sajastega oblaka in ae zopet akriL Tedaj ae mu s prišel» na prsi, dvignila js glavo in prožila mu je uatni. Po-jnbila sts ae in spat in spet. Sla sta po steai proti gozdiču, tiščoč drag dragega čespas. Molčala sta» V grmovju js prenehal peti alavček. Vračala. ata ee in bila eta is Bradi mostu, ko jima zavija na- f Ko js Jeromen to «videl, j« stopil pred gospo-dsrjs. "Gospod," ss j« priklonil, "Caharijo so zsjeli stavku joči." T "Kaj? Zajalir ? "Da." ' "In tir "Mana niso zajeli." "In so j|* is ubili r strmi iz temnega kota tovarnar. « "Mislim, ds šs ns. Zaletava as Ša v vrata, gotovo pa ga mučijo, gospod." "Hlmmelhsrrgott! In ti, kje si bil? Zs-ksj niso zsjeli tebe?" "Ker asm bil pravidnejši, gospod," js reko) Jeromen. Tovarnarju so ae dvignili lssje. Ns tak grosovit nsčin šs niso stavkali. Drugikrat ao ostali doma In so spali; danee ss tra-aa ograja in kaj — ko bi...? "Ali vrata šs dobro stojo?" "Slabo, gospod." "MoJ Bogi" Tovarnar ae sgrabi za lase in hoče na hodnik, ko plane v sobo nezvesti aluga Caharija in globoko hrope: "Komaj «em Jim pobegnil." "Kaj Js?" "Slabo, gospod. Strašno alsbo," sope Ca-harija. "Danee ne vem, kako sa bo izteklo." "Govori naprej! Kaj hočejo? Kaj je s kaplanom T aili vanj tovarnar in ga strass za prsi. "Hudič vsdl," je rekel Csharijs, pa Ja ta tranotak kaplan stopil v sobo. "Ako nočete krvi," Je prifel ksplsn is pri vratih, "uslillts jih. Vsaka beasds zaman." "Ooapod kaplan!" "Ni bila noja dolinoat priti k vam, niti ss vmešavati v opaano ssdsvo — ali, ko aam videl pretačo navarnoat ,aem sklonil proti iup-nlkovl volji, ispoetaviti samega aaba, samo da as prepreči kako morebitno krvopralitjs; zakaj med nami rečeno, goapod Hribar, vedeti morata, da Imajo tudi oni avojo pravico v. . (Dalje pribodajli.) (Za Proavetu napisal A. Adamič) Geometer Preveč, alok mladenič s koščenim, pegastim obrazom In a temnognjenlml kodri Ja bil pravkar prilgal luč; atopil Ja k oknu, da ga zastre a pisano zaveso. Na zspuščani trg je lil vijoličast somrak; ovčloe na nebu so ta rele motno kakor opali. Preveč ae je zganil. Mimo In prav tik okna je malomarno stopalo bolj majhno ko veliko dekle. okroglo in bujno ter a košato frizuro. Bleščeče, selene oči ao ga is s«*nce črnih, dolgih vek drzno ošlnlle. Segla ai ja v lese in te je izginila. — "Kdo Je ta dekli* ?" j« presenečen kliknil. — «Ze leto dni Je v trgu in pozna vprav vsa dekleta, loda U devoj-ka mu je čisto tuja. Kdo Je lepa neznanka? Kako izzivajoče ga Ja pogledala! Vznemirjen je zagrnil okno, a ga Je takoj zopet odgmH. — Morda se vrne, od koder je prišla? Čakal je, hobnal po oknu. toda neznanke ni bilo nič več nazaj. Oslov | j en j« topet zastrl o-k no ter aedel ta mizo, k odprti knjigi, ki Jo Je le prej bral. Ljubil Je knjige, najlubše ao mu bile poveati o ljubeanl. In ljubil je tenaka. Danes ja bil zaljubljen do ušes, jutri se Je ogenj ie ohlajal; v«plapolal Ja ko vtiga-lica. ki še nekoliko pogori, da |hv tem neodvratno ugasne. NI je bi* le lepotice v trgu. Id bi JI le ne bil razodel svoja Unbeznl. to govoriti je znal, kakor hi rošiee. Trdovratna pa as ja gibal hišnega praga. Kaj kmalu so ga ipasile, ds js lahhašiv fUr- tač in laakač. Matere z godnimi hčerami so ss nanj jszils. "Kaj pa misli fante, ds ja!.... Vleoko eta, domišljava«.... in ša grd J*..« Jaz bi gs i« ne marala....", ao karale avoja otrok«, ki so šs vedno rede koketirale s njim. Kskor pristni ««nakar, Pravit- nI maral sa moške. Nobene-ga prijatelja ni imel. Najljubši tovariš ao mu bil«>njlge, povesti o ljubezni, da. ^ Zstopll aa ja v branj«. Na d« bi dvignil glavo ja sd«Jci tlesknil e palcem In s sredincem, potem pa poiskal svinčnik v telovniku. Debelo J« podtrta! v knjigi stavek: "Kadar kri neodoljivo al-M krvi, j« vzbrsUls v srcu lju- P° Zasenčil ai j« oči. "Ce N ,n zamislim v dekleta, ki ja kakor plavala prej le mimo okna.... ka- «II in nagibal da as sdaj sdaj. Prestrašen je odakočil. "Kaj vam Je?" je sahttistal s« njim ionski glas. Osupel ee je o-krenil. Zopet n«snanka! Spoznal jo je po košati frisuri. "Vi ste!" ss js js rasrasslU. "Jaz, ja. Zakaj ste pa tako odakočil ? Skoro bi mi bili podrli!" "V vodo ssm gledal, pa se m j« ksr zavrtalo, pomislite. Slabe «Ivce imam." "Ker sa bojite vod«! Tudi n« smo kskor voda," ss js amajala. "Veliko jih j« utonilo, v«m, toda jas ss vss ns bojim." "Bojazljivec eta, ras is po-snam. "Videl j« bele zobe, toda tez v obrasu nI mogel dognati ne prava «bilka teleaa. "VI ma poanaur Ja podra- Je saarl preko ograj« leekeuwo se vašo. Cas tak ee mu je zazdelo, da lovje glasneje in glasneje. * da narašČA bobne nje v sarfuš.» gromrnje. Pregraja j« trepetala, moetnlee aa sa trasi«, •• ves most sa je sibal Prav dobra! Danes vsa vidim le tretjič. Jas s«m Minka, rast« Kdaj pa adljor Odhitela ja dalje. Preveč J« «topli sa njo, Kam baši te, lepa Minka? A li ne smem s vami?" "Kaj bo rakla vaša ljubica?" I "Je nimam! Ma tudi nobene na ms rs. Sam sem aameat in zsj ftten sem. kakor bali topol kraj poti," Je toni a pojočim glaaotn. "Slrotsk mali! Ali ee naj rae namilim r g« ja smehljaje ko mi ja utripalo srss.... in bl najrajél kar polatel sa njo.... t»-daj Je v tem atavku vsllko raso-detje ..." Prenahal'S« s branjem odpravil ae j« veéerjat. Trg ea Je pogresntl v mrak. Ko a atopil la hile, je amuknil« mimo njega «irkle a koiato frisnra. — Neznankal "Kri h krvir mu a taAumelo po glavl. Sam zaae ja presadal éstrt a-re aa miso, odloftil je noi in vili-ee Ur je zope* odiet Kakor ■ae ja aapotll tudi <_„ _., na proatrani moet prako fiara. Ah- dajte!" Kar potianil je l moetu ee je uatavll In ss roko ^ ■J*"*- NI mn bra-I prrko ograje v iumet* Na iaprahod. In vir . Jas tudl.Tadajgrara lato pot, Ünkor nalailP flmejala sis ss In ls ko atara znanca. ta Ijodi ss Blsta brlgala. Ko aU ératela apo- ma — in gabrenčal j« ves zbor: rrrads imela, ko bom noail..." ds preden sta se dobro ssVsdla, so m zgrnili okoli zaljubi j enoev trški fantje. Preveč ja stiskal v žepu hišni ključ, dakl« pa se j« ravnodušno nasmihala. Fantje ao s« hohotali. Po kratkem posvetovanju j« zapovadal iz gruč« odločon glas: "Skric — domov, dekla — s nami T Preveč je moral škod Aps-ir. Nenadno se j« okrenil in je sapratil temni, molčeči gruči: Boste i« še videli!" Moral je teči. , Ne domov, psič ps se Je zatekel v gostilno, kjer j« kosil in večer-jal. Zaaopljen j« prisedel k mizi, kjer sta sedela njegova znanca, gosdar Kos in iirar Stojnik. Drugih gostov ni bilo. "Smo ae utrudili? Ker ste redek gost, bosta JUU ss liter vina", ga je ;»sn aalsmenska deklica, Minka mi Je ime!" Je savil hripavim glasom ie pijani urar Stojnik. j "Kaj U ni beeede, ko so ju ssj sli. In, sli ss nI celo hi-hatala, ko Ja moral akoal vrsto fantov a sklonjeno glavo? Kak šne vrata «tekla j« te Minka? Zakaj ja trdil Stojnik. da j« "fl-nftaima"? Kaj bododejsll ljudje Na kmetih le klhniti ne am«i, p« govori o tem i« vss fara. Al mu bodo privoščili, aH aa bodo ainajali, ksr j« moral bsiati Kolikšna aramoUI r- V nJem j« Drugo j j«. "Totiti so mi utro je šel r hoč«m fante iOl Ce bi ne na sodni-fantaline. kar beAal, M me pobili, aaklah! V rokah «o imeli noš«, vUUI aem In todl spoznal sem oskatera med njkni, j«dojx»NwiovaL ,, Sodnik j« posomo poslušal In hodil po sobi s sklenjenimi rokami na hrlftiL Ustavil se je prad toftnikom In dajal j« e jporrdntm "GospodPreveo»kar j«. Je; nič n« bomo maftall. Niso p« m to*« ko lotnosti ras bono «tepli ko snop. Z« avoje gsavkAJHi potegnjsjo in nič dragMa/Vrtld k m* nje. Menda j« i Saj to m as vas. Cktk i^k, 14. AVCDSTA.1 V demokratični državi amo!" , e ugovarjal. Kajpak amo!" ae je zmenil sodnik. "Vaša glava, vaš svet. fislil sen samo, da ne gre, ako tdo izmed nas Občuje z osebo, Id ni na dobrem glasu. Ssj razumete!" Preveč je odšel s povešeno glavo, ponttan in še bolj osrsmo- toL Kar je alutil, se je sgodilo. Ves trg ga je opravljal in se mu ro-gal. Karkoli bo ljudje o njem govorili, vse mu je in Še gorko prenesla k zajtrku gospodinja, ki muj« oddajala sobo. Enodušno , e obžaloval vea trg» da je "od-neael zdrav« pete". Dekleta so zavijala oči. "Le kaj js ns tisti potepenki, da ae « spečal z njo! Neumna Je, ki ga Bploh še kdaj pogleda." Matere bo kimale in so deja-e: "Visoko je letal tiček, a nizko j« padel." Kadar so bile v družbi, mu ni nobens niti odzdravila. Po plflsrni js sodsl doma in prebiral knjig«. Pravkar je bi! prižgal luč; stopil je k oknu, da ga zastrs. Na sapuščeni trg je rosilo s svinčenega, v temo ss pogrezajočega neba. Preveč se j« ggsntl. Mimo in vprav tik okna j« prihitela Minka. Ko ga j« uzrla, ji je saatal korak; sladko se mu je nasmehnila. Preveč pa j« hitro zagrnil okno ter atopil v kot sobe. Ces čas je oprezno in po prstih šel is kota ter sedel za mizo k odprti knjigi. Kje je stavek, ki ga je bil o-nega dne podčrtal? Ko je našel stran, je zapisal na rob: "Kadar pa kri beli od krvi, Je v srcu zavladala zima." Bridko ae Je nasmehnil in je dejsl: "Prave in resnične ljubezni n« zamori ie vsaka slanica. Ali sem že kdaj ljubil? S« nikdar! Zato bom ljubezen izzval." Minke ni odslej nič več videl, menda je bila spet odšla v mesto. Več tednov ae je izogibal ljudem, vee proati čas Je presedel doma in bo ukvarjal z nekim načrtom. Človek, ki dobro glumi čuvstvenost, je tudi pogumen in drzen. Preveč ae je zavedal sme-Šnosti svoj« prigode, oplašila ali o«k> zbegala pa ga ni nobena nezgoda. "Ali, ali!", si js govoril. "Cs mi »o uspe, ««m sa ta kraj izgubljen. Potem s« pobrigam, da m« premeste drugam Hujšsgs n« bo." Lepega dopoldne v nedeljo se Je oblekel v laket ter j« a trdim klobukom v roki nujno potikal na vrata roditeljev najlepše de-vojke v trgu. In jo j« dobil? — Brez obotavljanja so mu jo dsli. Tsk je svet. TOVARIŠA Thomas P. Heeg in njegov apremljevalec, ta prieor videl lake originalen. lagale. Newyoréeno* M ^ AU ste i« naroäH Prog?» to ali Mladtarid Ust grofom prijatelja ali sorodnika v domovino? To jo edini dar trajne vrednosti, Id ga J lahko -pofljete SEST DNI PREKO OCEANA h mim yfc. m , PARIS, 1Í 1U(. - 1. sä U a. II.) <4 p.v) FRANCE, 20. atlf. - 5. sipL (7 p. in Hi d« From, -12, sipt, FRENCH UNE SU X. MkÉdgaa Am, Chicago, OL Vam li nagaja ielodec? Ako trpiU vaM ffUvaortl, kUltfi b> lodea. riesnja v tolMteu ali «nvih. (UroM. aU «uklk Mradnoatl, taS SodaU. n«ŠU pravilno pomo4 v Nu«^To* la val« tivUaBj» bo w*«|» pomena m m Mu«*-Ton« rarimj« iMkaj mJMJIUi iS» vitaih »nori w pravo sdravo rud#io kri. «i» «ojo in popravi prdMvwMt. 4«Ja »ilo in m! tkal» omamam la brfuno4»«nti liibum nu. NttSft-Tooo kMro poa«i oUSaM •11 m«hum«q|u draioaja. ViSI irm. prari MprtaUo. pm*m» Utio utnikmá f jateo, ter na poynM po*itno avHoJote m Nuaa-TOM narodi m to Ur odfaat te aojoti broaoiM ateup« 1» itiauln a ojote organ« m prav« Saloraaj*. Vi túS Sobitf Nucm-Ton« fcj«MI M ttroo Vila. Ako Tli tero— teaa ate» V MkS roaáte BMt aaj lateea aaroii a '« od «te (ASU Goadni poftari v MkMganu Menominee, Mich. — PorodU govora o velikih gozdnih poftarih v gozdovih driave Michigan in severnem delu Wisconsins, ki bo dosdaj uničili ie več akrov dreves. MLADINSKI UST JE TUDI ZA ODRASLE. • AU STE NAROČENI NANJ? Brza Zveza V EVROPO praks Hamburga na naših «ederalh psrsikib HAMBURG DEUTSCHLAND ALBERT BALLIN NEW yORK Idas «edessks odplntja. Zaierae ease. Dirbetae ielessliks ■ svess s Jsgoslsvlje. Bedas odplntja tudi aa naüh snanih kabinsklh psrnildh ST. LOUIS, MILWAUKEE in CLEVELAND Za navodila vprašajte lokalnega agenta all Hamburg-American Line 177 N. AttcbgM Avtnu« ♦ * CUcm* ml »j,, ^ »mrul* * lí^jitr^jir^íjt** t*^ w ^u^^ »j f" ä • h •iji,*,.i Tiskarna S. N. P. J. V TSMKKO OBIT SPAMJOtA lELA Tlaka Tabfla m ysesMes la aSoda, vidtnice, jfaaniki, knjigo, koli-aarja, letaas itd, y siovensKem, nrratJKWFi, aloraiaam, whwiíi, nem-ikam, angleškem Jeziku in dragfH{k yODBTVO TISKARNE AP8LDU KA ČLANSTVO &NJtJ« DA TBKOYIN1 NAROČA T SVOJI TISKARNI Vos —_ S. N. P. J. PRINTERY ÍÁM Ü MUI HA UUO TOft VSA U8TMENA POJASNILA