VESTNIK Poštni urad 9020 Cetovec E Ver!ag:postamt 9020 Ktagenfurf E tzhaja v Cetovcu Erscheinungsort Kiagenfurf Posamezni izvod 3 šihnge E mesečna naročnina 12 Mitingov 5 E ceioietna naročnina 120 šiiingov Š ] P. b. b. § LETN!K XXX)). CELOVEC, PETEK, 2$. NOVEMBER 1977 ŠTEV. 47 (1841) ZAKLJUČK) SEMtNARJA ZSO: Na vseh področjih našega narodnega živijenja bomo nadaijevaii deioza obstoj in razvoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem Okrog 70 odbornikov in krajevnih zaupnikov iz vseh predeiov južne Koroške se je zbraio na posvetovainem in izobraževatnem seminarju, ki ga je ob koncu minuiega tedna priredita Zveza siovenskih organizacij na Koroškem v hoteiu Obir v Žeiezni Kapii. Tekom treh dni so udeieženci v referatih in izčrpnih razpravah obravnavati probieme, s katerimi smo konfrontirani koroški Siovenci v vsakdanjem živijenju, na narodno-poiitičnem, kutturnem, gospodarskem in družbenem področju. Po izčrpni diskusiji, ki je po široki udeiežbi in giobini obravnavanja pokazaia izredno veiiko zanimanje in zavzetost našega čioveka za dogajanja v ožjem in širšem okviru našega narodnega živijenja in deiovanja, so biii obiikovani in sprejeti zakijučki, ki bodo stužiii kot podiaga za bodoče deio v korist obstoja in vsestranskega enakopravnega razvoja siovenske narodne skupnosti na Koroškem. ZVEZA SLOVEMSKiH ORGANiZACU NARODN) SVET NA KOROŠKEM KOROŠKiH SLOVENCEV pozivata na Pohod po dvojezični Koroški od Piiberka do Brda v nedeijo 4. decembra 1977 # za čiovekove pravice # za čien 7 $ proti zakonu o narodnih skupnostih $ proti zoževanju demokratičnih pravic v Avstriji # proti psihičnemu terorju in proti poiitičnim procesom # za enakopravno gospodarsko pospeševanje južne Koroške Pohod bo z osebnimi avtomobiii in ob vsakem vremenu. Zbiraiišča in časi odhodov: Piiberk, pred posojiinico, ob 7.30 uri Borovije, giavni trg, ob 9.4$ uri Ceiovec, neastaitirani parkirni prostor pred koiodvorom, ob 9.30 uri Loče, gostiina Pušnik, ob 11.30 uri. Zakijučna prireditev bo na Brdu pri Šmohorju. Nadaijnje informacije dobite pri krajevnih organizacijah in po teiefonu: (0 42 22) 32 S SO, (0 42 22) 72 S 6S, (0 42 22) 84 9 24. Dan republike v SFRJ # Narodno-poiitični položaj Udeleženci seminarja ugotavljajo, da smo se koroški Slovenci pod najtežjimi pogoji borili za osvoboditev izpod fašističnega jarma in za enakopravnost med narodi ter smo si s svojo borbo dejansko priborili člen 7 kot popravo nam prizadejane nacionalne škode in v zaščito nadaljnjega obstoja in neoviranega razvoja slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Zato se nikakor ne moremo sprijazniti s trenutno obliko rešitve člena 7, ki ni uresničitev manjšinsko-zaščitnih določil državne pogodbe, marveč enostranska notranja ureditev, ki dejansko uza-konuje možnosti nadaljnje denacionalizacije slovenske manjšine. Odločno odklanjamo vse poskuse kriminalizacije borbe koroških Slovencev. Pisanje borbenih demokratičnih gesel je pri vseh socialnih in nacionalnih osvobodilnih gibanjih v svetu splošno priznana oblika boja in demokratičnega izražanja socialnih in nacionalnih zahtev. Zato z vso ostrino obsojamo policijsko in sodnijsko zasledovanje oseb, ki niso storile nič drugega, kar delajo vsi, ki drugače ne pridejo do pravice, s tem, da so na demokratični način opozarjale javnost na nerešene probleme. Sojenje tem osebam ni nič drugega kakor poskus splošne kriminalizacije borbe slovenske narodne skupnosti in pomeni grob poseg v demokratične pravice socialno in nacionalno odvisnih in šibkih, ki naj bi pod tem pritiskom klonili in se odpovedali svojim legitimnim pravicam. Nerešenih nacionalnih in splošno demokratičnih vprašanj se ne da rešiti z nedemokratičnim pritiskom, niti ne z več kot dvomljivimi političnimi procesi in še najmanj s silo, marveč samo z dejansko zadovoljivo rešitvijo. Najboljši garant miru in varnosti meja je vedno bilo in bo zadovoljno ljudstvo v posesti socialne in nacionalne enakopravnosti — to je eno najvažnejših spoznanj druge svetovne vojne, ki se še prav posebno izraža v sklepni listini Helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. Zveza slovenskih organizacij je prepričana, da trenutna manjšinska zakonodaja v Avstriji ne odgovarja na- čelom te listine in smatra za potrebno, da se na to vprašanje opozori tudi udeležence beograjskega sestanka evropske konference o varnosti in sodelovanju. Iz tega vzroka zahtevamo od vlade čimprejšnji pristop k sporazumnemu reševanju z osrednjima organi- zacijama koroških Slovencev kot predstavništvom slovenske narodne skrp-nosti na Koroškem. # Občinske in deielnozborske volitve Navzoči so soglašali, da se mora ZSO zavzeti za to, da bo prišlo pri V „PRAVN) DRŽAV)" AVSTRtJ): občinskih volitvah leta 1979 čim več slovensko in nemško govorečih demokratov v občinske odbore, in to na različnih krajevnih listah, pa tudi v obstoječih avstrijskih političnih strukturah, v kolikor tako pri kandidatih za občinske volitve kakor v komunalni politiki priznavajo in upoštevajo enakopravnost slovenske narodne skupnosti. Pri tem izhajamo iz spoznanja, da zgolj nacionalna orientacija omejuje tudi prizadevanja za narodne pravice, posebno pa uveljavljanje skupnih socialnih in gospodarskih interesov v občini. Kajti oženje političnega boja slovenske manjšine na zgolj nacionalno osnovo bi pomenilo zavestno zoževanje fronte naprednih sil in krepitev pozicije tistih elementov, ki so pobudniki procesa germanizacije in asimilacije. Razprava je potrdila ugotovitev, da je borba za narodne pravice neločljivo povezana z borbo za socialno in splošno družbeno enakopravnost. To spoznanje izhojo tudi iz zgodovinskih in najnovejših izkušenj samostojne kandidature zgolj nacionalne stranke. Zaradi tega smo prepričani, da samostojen nastop koroških Slovencev pri deželnozborskih volitvah zgolj na nacionalni osnovi ne omogoča enakopravnega uveljavljanja na vseh družbenopolitičnih področjih ter celo bremeni akcijsko enotnost koroških Slovencev in onemogoča potrebno sodelovanje z demokratičnimi silami večinskega naroda. Odločitev koroških Slovencev glede deželnozborskih volitev je zato mogoča samo v sporazumu med obema osrednjima organizacijama ob upoštevanju zgoraj navedenih spoznanj, zgodovinskih izkušenj in družbenopolitičnih potreb. # Šolska in predšolska vzgoja Za slovensko narodno skupnost trenutna ureditev na področju šolstva kot bistvenem odseku narodnega življenja ("Da/je na #. strani) V Jugoslaviji bodo prihodnji teden obhajali Dan republike — največji praznik jugoslovanskih narodov in narodnosti, ki se ob tem dnevu še posebej spominjajo zgodovinskega pomena II. zasedanja AVNOJ 1. 1943, na katerem so bile sprejete pomembne smernice za nadaljnji boj proti fašističnim okupatorjem, predvsem pa tudi položeni temelji nove Jugoslavije. Sklepi takratnega zbora svobodno izvoljenih predstavnikov vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti so omogočili, da je Jugoslavija uspeš- no in zmagovito izbojevala svoj narodnoosvobodilni boj, bili pa so tudi izhodišče vsemu tistemu edinstvenemu razvoju, ki ga je zabeležila Jugoslavija po osvoboditvi. Današnji sadovi takratnega osvobodilnega boja in socialistične revolucije so v pravem pomenu besede epohalni — ne le za Jugoslavijo in njene ljudi same, ampak tudi v širokem mednarodnem, najširšem svetovnem merilu. Sistem socialističnega samoupravljanja, ki ga v Jugoslaviji že uspešno uveljavljajo, je za druge države in narode še vizija: kajti ta sistem je poleg klasičnih svoboščin in pravic izoblikoval in zagotovil predvsem tudi svobodo delovnega človeka, da sam upravlja in odloča o svojih interesih in da hkrati odloča o skupnih in splošnih družbenih interesih. Dan republike bodo v Jugoslaviji tudi tokrat praznovali ne le s slavji in manifestacijami, temveč predvsem tudi z delovnimi zmagami. Po vseh republikah bodo v teh dneh otvar-jali nove objekte; veselili se bodo novih cest, novih šol, novih otroških vrtcev, novih socialnih ustanov in najrazličnejših drugih pridobitev. Dan republike pa bo seveda veljal tudi spominu tistih junakov, ki so izkrvaveli v borbi za vse tisto, kar danes ima današnja generacija in bodo imeli bodoči rodovi. Letošnje praznovanje Dneva republike bo še posebno svečano, saj bo potekalo v znamenju Titovih jubilejev, v znamenju človeka, revolucionarja in državnika, ki je že za časa življenja zgodovina. Njegove edinstvene zasluge za osvoboditev in razvoj Jugoslavije ter za uresničitev bratstva in enotnosti vseh njenih narodov in narodnosti so doma in v svetu prav tako znane in priznane, kot pa so v široki človeški družini deležne občudovanja in hvaležnosti njegova prizadevanja, ki jih dolga desetletja vlaga v stvar miru, enakopravnih odnosov med državami ter vsestranskega napredka človeštva. Dvoličnost pravosodstva in množično kratenje človekovih pravic 5pričeva/o, k: ga je torkova diskasija o č/ovekovik pravicah v avstrijski te/eviziji izstavi/a Avstriji, je naravnost porazno.' država, ki se tako rada ponaša s pravno areditvijo in demokracijo in se z/asti rada postavlja v pozo tožnika proti dragim državam, zaradi kratenja č/ovekovik pravic, namreč sama tako množično krati prav te pravice, da se /eto za ietom zvrsti na tisoče in ce/o desettisoče kričečik primerov. Pri tem pa so ki/a področja, kjer so primeri kratenja pravic in diskriminacije najko/j pogosti in tadi najko/j kričeči, omenjena /e ok roka — namreč področja narodnik manjšin, tajik de/avcev in rasizma. /stega dne, ko je ki/a omenjena diskasija v avstrijski te/eviziji, pa je avstrijsko sodstvo poskrke/o tadi za nov primer z/orake zakona in sodstva v namene, ki jik spričo njikove diskriminacijske narave moremo imenovati /e kričeče kratenje č/ovekovik pravic. Okrajno sodišče v Ve/ikovca je oksodi/o dva s/oven-ska m/adinca, ki sta ki/a oktožena, da sta namerava/a na postajnem pos/opja v Sinči vasi napisati ges/a z zaktevo po izpo/nitve č/ena 7 državne pogodke. ^ Že samo dejstvo, da se taka akcija, ki povsod v sveta ve/ja in je priznana kot demokratično sredstvo v po/itični korki, okravnava kot krimina/no dejanje, predstav/ja očitno diskriminacijo. Groko kršenje z državno pogodko zajamčene jezikovne enakopravnosti predstav/ja od/očitev sodišča, ki je oktožencema odvze/a pravico zagovora v s/ovenskem jezika ("Jorma/istično d/akocepstvo oko/i vprašanja, zakaj zakteva po s/ovenščini pred dotičnim sodiščem menda ni apravičena, samo dokazaje, kako krivična je sedanja „ rešitev" tozadevnega do/oči/a č/ena 7/J. $ Višek dvo/ičnosti pravosodstva in kričeča diskriminacija pa je v tem, da sta ki/a s/ovenska m/adinca oksojena, čeprav sta „kaznivo dejanje" samo namerava/a zagrešiti — nemškonaciona/ističnim in neonacističnim podira/cem uradnik dvojezičnik napisov pa se niti /as ni skrivi/, čeprav so s svojim vanda/izmom ok Taje/starma dejansko, organizirano in pred očmi po-/icije krezokzirno krši/i ce/o vrsto zakonov. Seveda; takrat je š/o — vsaj tako je ki/o vedno spet s/išati — za izraz „vo/je /jadstva". Aoroški S/ovenci pa po tej /ogiki in predvsem taki praksi torej ne smemo imeti svoje „vo/je /jadstva". Nemški naciona/isti niso ki/i kaznovani, čeprav so se korih proti zakona in proti spoštovanja mednarodne pogodke,* ko se S/ovenci korimo za izpo/nitev č/ena 7, pa se naša korka krimi-na/izira in se nas sodi. A/i ni ok vsem tem naravnost nesramno, če se Avstrija, ki sama tako krezokzirno izvaja kričečo diskriminacijo ter množično tepta č/ovekove pravice, postav/ja v pozo tožnika napram dragim državam? Dražka, ki dopašča takšno dvo/ičnost, je gni/a in mora/no propad/a. Tatedensenadatjujevatpotitičnih procesov, ki jih avstrijske obtasti uprizarjajo proti pripadnikom siovenske narodne skupnosti na Koroškem z namenom, da bi ustrahovate našega čtoveka in kri-minaiizirate našo pravično borbo za do-siedno izpoinitev pravic, ki so nam zajamčene v državni pogodbi. S tem vprašanjem so se baviii tudi udeieienci seminarja ZSO v žetezni Kapii in je predsednik dr. Franci Zwitter v svojem referatu tozadevno med drugim nagtasi! nasiednje: Procesi, ki stojijo pred nami, so motivacija za akcijo, ki je sposobna, da mo-biiizira vse naše ijudi in demokratične site. če je težko mobiiizirati ijudi za stvari, ki jim niso btizu— saj je četo pristaše manjšin včasih težko prepričati o pomenu dvojezičnih napisov za manjšino, Potitični procesi ogrožajo demokracijo še manj razumevanja za take zahteve pa ima npr. avstrijski demokrat, ki čestokrat ne razume niti borbe za enakopravnost siovenskega jezika pred sodišči in uradi, češ saj vsi znate in razumete tudi nemški jezik — toda vsi iskreni demokrati in ztasti steherni naš čtovek pa se zaveda nevarnosti potitičnih procesov za obstoj in nadatjnji razvoj demokracije. Ti procesi namreč dejansko ogrožajo demokracijo, saj so vsi obtoženi samo zaradi tega, ker so se za opozoriio javnosti na nerešeno manjšinsko vprašanje postužiti obtike in načina borbe, ki se jih postužuje ves demokratični svet. Teptanje demokratičnega načina izražanja nacionatnih a!i sociainih zahtev pa je zadeva, ki je demokratično nastrojen čtovek ne razume, zaradi česar je pripravtjen, da gre v borbo za obrambo demokratičnih pravic, ki so danes ogrožene tukaj, jutri pa že tahko kje drugje. Zavedajmo se, da topot ne smemo mirovati: danes gre za pravice demokratičnega izražanja nacionatnih zahtev, jutri pa za sociatne in osnovne demokratične pravice! Zato ne moremo in ne smemo bititihiinmirni, ko postavtjajo na zatožno ktop naše tjudi, ki kakor Setani niso storiti nič drugega kakor da so preprečiti nepotreben, nedemokratičen akt, ki je v osnovi naperjen proti pravicam sto-venske narodne skupnosti. S tem pa na zatožno ktop niso postavtjeni tesetski fantje, marveč vsa naša narodna skupnost, ki je prav tako bojkotirata preštevanje in katere demokratično borbo hočejo s temi procesi kriminatizirati. Naša borba pa je upravičena, ker gre za uresničitev pravic, ki nam grejo po državni pogodbi. Zato se tudi upravičeno postav-ijamo v bran proti taki kriminatizaciji naše borbe in bomo v ta namen mobitizirati vse naše tjudi in apetirati tudi na avstrijske demokrate — kajti udarec, ki vetja danes nam, vetja tahko že jutri njim. Če je kje potrebna sotidarnost, potem v obrambi demokracije in njenega razvoja, tn če eno teto po preštevanju nekaj ugo-tavtjamo, potem to, da se prav ob našem vprašanju meri stopnja demokracije v naši državi. To pa je vzroka dovotj, da mo-biiiziramo ob procesih stehernega našega čtoveka in vse demokrate v Avstriji. Pri vseh teh procesih gre za izrazite potitične procese; saj obdotženci priznajo dejanje, te ne priznajo in ne morejo priznati kriminatnega nagiba, ki se jim podtikava, čeprav je dobro znano, da gre za zgotj potitična dejanja, za izraze potitične borbe, za potitična opozorita avstrijski in svetovni javnosti. Zato se bo ob teh procesih videto, ati je država pri-pravtjena tudi naši narodni skupnosti priznati pravico potitičnega izražanja svojih narodnostnih zahtev — ati pa hoče s kriminatizacijo teh dejanj kriminatizirati cetotno našo narodnostno borbo in na ta način pritisniti na našega čtoveka, da ktoni in se odpove nadatjnji borbi. Tako je treba gtedati na le procese z raztiko od procesa proti tajniku NSKS Wa-raschu. Tudi tam je što za potitično ozadje, toda za umetno konstruirano, v kotikor poticija in javno tožitstvo nimata drugih dokazov, ki pa jih očitno nimata, ker bi jih sicer vendar uporabita prt procesu. Tako pa je treba z vso resnostjo ugotovit!: na tak način se da onemogočiti in diskreditirati vsakega našega čtoveka, vsakega našega voditnega funkcionarja — šaj zadostuje, da nekdo nekaj trdi in to trditev podkrepi s kriminatnim dejanjem in že deta poticijska in sodna maši-nerija. tn kdo jamči, da bi tudi nastednja žrtev take obtožbe imeta srečo? Naš odgovor na take metode more in mora biti samo ta, da zahtevamo, da od govorni z vso natančnostjo preverijo vsa ozadja in vse okotnosti in če ne morejo dognati in dokazati, kar so neodgovorno razgtašati kot resnično že pred proce som, da potem ukrepajo brez obzira na osebe, pa naj so v še tako visokih funkcijah. To zahtevata ime in natoga pravne države, še prav posebno pa zahteva to potožaj naše narodne skupnosti, ki je upravičeno zgubita zaupanje v pravne ustanove, kjer je kaj takega mogoče Nedovoiimo da bi našo borbo kriminatizirati Vzporedno z valom političnih procesov proti pripadnikom slovenske narodne skupnosti na Koroškem se tudi na raznih drugih področjih trudijo, da bi naš upravičeni boj za narodno enakopravnost kri-minalizirali. V ta okvir predvsem spadajo tudi poskusi, da bi odgovornost in krivico za razne dinamit-ske atentate zvalili na Slovence in jih tako ožigosali za tiste, ki ogrožajo mir v deželi. Nekateri počenjajo to še .po ovinkih", drugi take atentate kar neposredno spravljajo v povezavo s Slovenci ter kričijo o slovenskem ekstremizmu in celo terorizmu, ne da bi za svoja nizkotna podtikavanja imeli vsaj najmanjši dokaz. V tej smeri se je v zadnjem času posebno .odlikovala" koroška FPO, ki je od notranjega ministra zahtevala kar posebno policijsko skupino s specialno nalogo preiskovanja takih atentatov. V katero smer je naravnana njena tozadevna gonja, kaže tudi izjava predsednika koroške FPO Ferrari-Brun-nentelda, ki je na nekem zborovanju v Podkloštru notranjemu ministru Lancu očital slabo informiranost o razmerah na Koroškem: ministrovo trditev, da pri slovenskih demonstracijah na Koroškem ne sodelujejo jugoslovanski državljani, je Ferrari-Brunnenteld zavrnil z opozorilom, da so na lansko odkritje partizanskega spomenika na Robežah pripeljali več kot 2000 udeležencev iz Slovenije. Slovenci in Jugoslovani smo v očeh teh ljudi torej nevarni elementi, proti katerim je treba nastopiti z vso ostrino policijske države. Toda .postopno izgrajevanje policijskega aparata pod pretvezo skrbi za varnost prebivalstva v svojem učinkovanju samo prispeva k še večjemu ustrahovanju prebivalstva," je poudaril tajnik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser v izjavi za Sin-dok v zvezi z zahtevami FPO. Skrbeti za varnost v deželi ne pomeni ustvariti specialno enoto s posebnimi pooblastili, kakor tega tudi ne pomeni stalna prisotnost neštetih žandarmerijskih patrulj na južnem Koroškem, kar predstavlja za nadzorovano prebivalstvo samo večji pritisk. .Skrbeti za varnost pomeni odpraviti vzroke stalne konfliktne situacije, to se pravi izgrajevati in priznati vse demokratične pravice, ki lahko zagotovijo mirno sožitje slovensko in nemško govorečega prebivalstva." Zanimiva knjiga o probtematiki južne Koroške Prihodnji teden bo javnosti pred-stavijena knjiga : nasiovom .Rcumpianungsgesprach Sudkam-ten", ki jo je izdai Siovenski znanstveni inštitut v Ceiovcu. V knjigi so zbrani referati in dokumentacija prostorsko-načrtovainega pogovora o južni Koroški, ki je bi) v začetku tega ieta na Dunaju v so-deiovanju Siovenskega znanstvenega inštituta in je pri njem sodeio-vata vrsta vidnih poznavaicev te probiematike. Knjiga, ki obsega 198 strani ter so posamezni referati in diskusije dopotnjeni s števii-nimi kartami in iiustracijami, stane 90 šiiingov in jo iahko naročite pri Siovenskem znanstvenem inštitutu, Cetovec, Bahnhofstrake 38. Podrobneje bomo o zanimivi knjigi še poročati. VeJiTra na^oji/enosf' Pri celovški Kleine Zeitung se zelo radi pohvalijo, da so naklonjeni koroškim Slovencem. Tudi na nedavnem diskusijskem večeru v Pliberku, kjer so razpravljali o vprašanju, „ali je sprava mogoča", je vodja celovškega uredništva Kleine Zeitung Heinz Stritzl očitek, da koroški nemški tisk s svojim poročanjem vnaša nemir med ljudstvo (tozadevni dis-kutant šolski ravnatelj Vauti je pri tem posebej navajal Kleine Zeitung), zavračal s trditvijo, da nudi njegov list vedno tudi Slovencem prostor za komentarje. Isti Stritzl od Kleine Zeitung je pred kratkim takole ..utemeljeval", zakaj njegov list ni objavil pismo bralke, ki je kritično pisala o zlorabljanju vsakoletnih proslav ob 10. oktobru za razpihovanje nacionalne mržnje in vnašanje nemira med pre- Perfidnost brez primere V č%s% se je ZKfMMj: TTtmister P<2%?r v zvezi z trzanj- šins^zfM vprašanje??! z?:e/?;I cele vrste izjav, ^i so Me vse izrav?!a?!e ?!a zioioče?! ?:a??!e?! — s potvarja??je??! dejstev zavajati do??!ačo in mednarodno javnost. Pri te?n se je značaj izjav vidno stopnjeval in dosegel pri zadnji naravnost perjidnost, šd ni?na pri?nere. Prvi dei te izjave je minister Pai?r izkoristi/ za ..popravo" skrajno slabega vtisa, ^i ga je ne^aj dni prej napravi/ z zagotovilom, da g/ede manjšinskega vprašanja med Avstrijo in /agos/avijo ni noken/? stikov. 5edaj je namreč „okža/ova/", da med zasedanjem OZN ni ki/o časa za da/jši pogovor z jKgosIotM?:s^;'r?! zananjim ?ni-nistrom Afiničem, katerema da ki rad pojasni/, da je Avstrija s sedmoja/ijsko zakonodajo izpo/ni/a svoje okveznosti iz č/ena 7 državne pogodke. (Pakko si predstavljamo, kako ki A/iniča razveseli/ s takšnim razodetjem, kakor tadi ni težko agotoviti, kakšen ki ki/ odgovor.) Toda minister Pakr tokrat ni ostal pri neresnični trditvi o izpolnjenem č/ena 7, marveč se je spozaki/ tako daleč, da je zatrjeval, da je kila sedmojalijska zakonodaja „v kar največji meri" oklikovana „v dogovora" s slovensko manjšino. Takaj pa je nesramnosti dovolj, gospod minister/ Zakaj ne pove resnice o pogajanjik, ki so potekala vendar pod čisto določenimi pogoji; da ne pride do preštevanja. Pod tem pogojem so kili slovenski predstavniki pripravljeni na pragmatično reševanje in ki kili potem, ko ki dosegli glokalno rešitev manjšinskega vprašanja, pripravljeni tadi sodelovati v sosveti/?. Toda čim so se pokazali prvi okrisi takik rešitev, so kila pogajanja prekinjena pod pritiskom nemški/? nacionalistov, kar je minister Pakr sam priznal, ko se je v Vidma srečal s predsednikoma okek osrednji/? organizacij koroškik 5/ovencev; „Pogovori nimajo več smisla, ker koroški nacionalisti vztrajajo pri preštevanja." Zakaj minister Pakr tega ne pove, zakaj raje govori neresnico/ Perjidnost pa je zlasti v tem, ko zdaj trdi, da je kila sedmojalijska zakonodaja oklikovana v sporazama z manjšino, s tem pa v javnosti skaša napraviti vtis, da manjšina sedaj odklanja celo „rešitve", ki jik je prej sama zaktevala in sooklikovala. Toda s tem si minister le sam piše spričevalo o svojik moral-nik vrlinak. Drugod reševanje pri nas pa zaostrovanje bivalstvo: „Sehr geehrte Frau . . .! Die Redaktion bestatigt den Erhalt Ihres Leserbriefes, der mittlerweile in einem Konkurrenzblatt (ne vemo, koga je s tem mislil, vsekakor pa smo predmetno pismo bralke objavili tudi v našem listu — op. ured.) erschie-nen ist. Obwohl wir den Leserbriefen sehr viel mehr Raum geben, als an-dere Blatter, ist es uns nicht immer moglich, sofort Einsendungen zu ver-offentlichen. So erging es uns in Ihrem Fali. Wir bitten Sie um Ver-standnis, da wir nicht nachhinken wollen und verbleiben mit besten Grulšen — Heinz Stritzl." Kaj je zdaj večje pri Kleine Zeitung: ali strah, da bi šepala za drugimi, ali naklonjenost napram Slovencem? V enem je šepavost na vsak način opaziti, namreč v tem, da dejanja šepajo za besedami. Uradna delegacija SR Slovenije je pred nedavnim obiskala avtonomno pokrajino Trident; to je bi) prvi obisk tej italijanski pokrajini ne le iz Slovenije, marveč sploh iz Jugoslavije. To je bilo med obiskom tudi vedno spet poudarjeno, prav tako pa je bila ob vsaki priložnosti naglašena tudi želja po sodelovanju pri čemer so se sklicevali na tesne zgodovinske vezi med obema deželama in v tej zvezi še posebej podčrtali skupni boj proti nacifašizmu. Delegacija, ki jo je vodil podpredsednik skupščine SR Slovenije Beno Zupančič, je med svojim obiskom imela tudi priložnost, da se je podrobneje seznanila z uresničevanjem avtonomije v skladu z juž-notirolskim .paketom". Vodja slovenske delegacije je tudi izrecno ČUDNO ZAVEZNfŠTVO: poudaril, da jim je obisk nudil priložnost .spoznati, kaj je zahtevala Avstrija od Italije za zaščito nemške manjšine na Južnem Tirolskem in to primerjati s tistim, kar daje Avstrija slovenski manjšini na Koroškem." Pri tem je podpredsednik slovenske skupščine tudi naglasil, da se vprašanja slovenske manjšine v Italiji in na Madžarskem pravično rešujejo, medtem ko se v Avstriji nenehno zaostrujejo. V luči takih ugotovitev se samohvalne izjave avstrijskih predstavnikov nedvomno razkrinkajo kot tisto, kar v resnici so: zavestne laži, namenjene zavajanju domače in mednarodne javnosti. Kajti kdor trdi, da sedanja ureditev predstavlja izpolnitev člena 7 državne pogodbe, namenoma govori neresnico. CIA in duhovniki Da se ameriška obveščevalna služba CIA poslužuje ne le vseh dopustnih, temveč tudi najrazličnejših nedopustnih sredstev v svoji nečedni dejavnosti, to je ne le več ali manj upravičenega ali vsaj sprejemljivega vohljanja po svetu, pač pa tudi rušenja njej in njenim gospodarjem neljubih sistemov (zrušenje demokratič- Neizpolnjene obveznosti Kljub Izjavam in obljubam avstrijskih politikov se položaj slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji ni izboljšal, ugotavlja ugledni beograjski dnevnik .Politika". List opozarja, da zakon o narodnih skupinah upošteva samo 13 dvojezičnih občin od skupno 35 na Južnem Koroškem, toda avstrijske oblasti niti določil teh zakonskih norm ne upoštevajo, saj je od 91 v omenjenem zakonu določenih krajev doslej le 9 krajev dobilo dvojezične napise. Politika piše, da avstrijske oblasti dopuščajo zastraševanje in pritiske na pripadnike slovenske manjšine na Koroškem s ciljem njihove asimilacije. Zato so koroški Slovenci prisiljen), da skupaj z avstrijskimi demokrati okrepijo borbo za zaščito človekovih pravic in uresničitev posebnih jamstev iz državne pogodbe. — Podobno neizpolnjevanje prevzetih pogodbenih obveznosti pa so v teh dneh ugotavljali tudi člani komisije zveznega izvršnega sveta SFRJ za ugotavljanje stanja grobov In spominskih obeleži) padlim v Z. svetovni vojni na ozemlju Avstrije. Omenjena komisija, ki opravlja svoje delo na podlagi člena 19 avstrijske državne pogodbe, je prejšnji in ta teden namreč ponovno obiskala Koroško, da pregleda še tista partizanska grobišča, ki jih ob svojem prvem bivanju pred meseci ni več utegnila obiskati. Kakor že tedaj, pa je komisija tudi tokrat prišla do zaključka, da skrb za partizanska grobišča na Koroškem v glavnem nosi Zveza koroških partizanov, medtem ko oblasti svoje tozadevne obveznosti iz državne pogodbe zanemarjajo ne samo glede vzdrževanja teh grobov, temveč celo tako daleč, da je prišlo že do cele vrste dinamitskih atentatov na partizanske spomenike ter skrunitev partizanskih grobišč. Čiani komisije, v kateri so zastopane vse jugoslovanske republike in obe avtonomni pokrajini, tore) vsi narodi in narodnosti Jugoslavije, pa so se med svojim bivanjem na Koroškem lahko na lastne oči prepričali tudi o tem, kako Avstrija .izpolnjuje" svoje pogodbene obveznosti glede položaja in pravic slovenske narodne manjšine. Osebni vtisi so bili gotovo bolj prepričljivi kot pa sladke besede iz ust predstavnikov deželnih in zveznih forumov. nega naprednega Altendejevega režima v Čilu je le eden izmed značilnih primerov), je Splošno znano. Po vseh teh praksah bi skoraj lahko rekli, da so njene metode postale že skoraj logične, pa čeprav so pogosto tudi zločinske. Dosti manj .logično" pa je, da stopajo v njeno službo tudi predstavniki katoliške cerkve. Samo leta 1976 je CIA .sprejela v službo" štirinajst duhovnikov in misijonarjev, ki so na njen račun vohuniti oziroma vohljali v deželah tretjega sveta. O tem so razpravljali celo v ameriški komisiji, katere naloga je nadzirati vladne operacije doma in v svetu. Iz krogov CIA pa se je zvedelo, da so si omenjeni predstavniki katoliške cerkve našli še nadaljnjih dvajset sodelavcev. Seveda pa ti .Kristusovi namestniki" na zemlji tega svojega nečednega posla niso delali zastonj; vsaj ne vsi. Iz samih krogov CIA se je zvedelo, da je ameriška vohunska služba v šestih ali sedmih primerih izplačala .osebju verskih skupnosti" plače in nagrade ali pa jim dala ustrezno pomoč za kritje stroškov pri opremljanju njihovih .ustanov". Kakor poroča rimska agencija .Rela-zioni religiose", je v šestdesetih letih večina duhovnikov in misijonarjev, ki jim je CIA poverila razne tajne naloge, delovala proti komunističnim in drugim naprednim organizacijam v tretjem svetu. Res zanimivo, kaj vse se lahko skriva pod duhovniško obleko... Siovenski umetnik iz Trsta Lojze Spaca! razstavija v Ce!ovcu V razstavni dvorani „Au!a stovenica" v Celovcu je bila v torek zvečer odprta razstava grafik znanega siovenskega umetnika iz Trsta prof. Lojzeta Spacaia. Ko je predsednik društva „Au!a siovenica" dr. Mirt Zwitter uvodoma pozdravi! števitne častne goste — med njimi so biii generaini konzu! SFRJ v Ceiovcu Mitan Samec in vicekonzu! Miian Miškov, čiani umetnostnega sosveta avie Božidar Jakac, Emitijan Cevc, Luc Menaše in Metita Steie-Moiina, preiat A!eš Zechner, predsednik ZSO dr. Franci Zwitter, tajnik SPZ Andrej Kokot, ravnatetj stovenske gimnazije dvorni svetnik dr. Pavie Zabiatnik, rav-nafetj Dežeine gaierije Newo!e in drugi — je navzočemu prof. Spacatu posebej čestifa! tudi k 70-!etnici. Umetnika in njegovo deto pa je v izbranih besedah predstavi! prof. Janez Tehovnik, katerega izvajanja je dopotni! še barvni fi!m, ki je g!eda!ce popeija! v svet Lojzeta Spacata. AULA SLOVENtCA CELOVEC, PAULfTSCHCASSE S — 7 Vas vtjudno vabi na razstavo grafik prof. Lojzeta Spaca!a Razstava bo odprta do 16. decembra 1977, in sicer od pone-deijka do petka med 13. in 17. uro. „Ža!osten primer Avstrije" Sedanja razstava je ie tretje srečanje z Lojzetom Spacalom; prvič smo ga spoznali leta 1950, ko je skupaj z drugimi slovenskimi umetniki iz Trsta sodeloval na skupinski razstavi v celovškem Domu umetnikov, ki jo je priredila Slovenska prosvetna zveza; leta 1961 se je predstavil s samostojno razstavo v celovški Galeriji 61; sedaj pa nam zanimiv prerez njegove umetniške ustvarjalnosti posreduje „Aula siovenica", ki se s to razstavo vključuje tudi v proslavljanje letošnje sedemdesetletnice umetnika. Slikar in gratik Lojze Spacal se je rodil 15. junija 1907 v Trstu kot prvi izmed treh otrok očetu kamnoseku in materi perici. Preživljal je težko mladost, saj mu je oče umrl, ko je bil Lojze star šele štiri leta. V tem času se je — kot se sam spominja — prvič srečal z barvami. Obiskoval je slovensko šolo v Sv. Jakobu v Trstu, ki pa jo je z enajstimi teti zapustil in se preživljal kot elektrikar, mizar, pleskar in trgovski pomočnik. Novo odločilno pot UmetnUt v svoj! ..dotavnic!" v življenju mu je odprlo sodelovanje v slovenskem narodnem gibanju; kot sin naroda, ki ga je hotel italijanski fašizem izbrisati iz zemlje, je videl izhod le v odporu. Po aretaciji poznejših bazoviških žrtev so zaprli tudi njega. Čeprav ga je moralo sodišče zaradi pomanjkanja dokazov oprostiti, je bil kontiniran za dobo 5 let, vendar je bil po treh letih izpuščen. Prav v času preganjanja se je začel intenzivno posvečati slikanju. V vojnem obdobju so znova sledila leta zaporov, taborišč in delavskih bataljonov po vsej Maliji. Po vojni pa živi Spacal v Trstu in deloma v Škrbini na Krasu ter v Piranu. Najprej se je Lojze Spacal poskusil v oljnem slikarstvu. Vedno bolj pa ga je prevzemala grafika, zlasti linorez in lesorez. Prav v grafiki je tudi dosegel svoj umetniški vrh. Poleg tega so ga pritegnili tudi tresko tehnika, tapiserija in kiparstvo. Od leta 1937 naprej, ko se je prvič predstavil javnosti s svojimi slikarskimi dosežki, je sle- dila dolga vrsta najrazličnejših skupinskih in samostojnih razstav širom po svetu, kjer je prejel tudi številna priznanja in nagrade, leta 1974 pa mu je bilo v Ljubljani podeljeno tudi najvišje slovensko kulturno priznanje — Prešernova nagrada za grafično in slikarsko delo. V izredno bogato in okusno opremljenem katalogu je o Lojzetu Spacalu zapisal Janez Zwifter-Te-hovnik med drugim tudi naslednje značilne besede: Ma/o^rferi je iff- iou/jgHs^i, a z-s^orert/njew ?M 77Mj/jMf77T, pOffZ? VSCgd Še !W- zenr/je — Z?M/ je pr/s/K^Miti svet%, % njegoug TMue-Z%MOSt fe/j<2 /ustnega ro-