CENTER ZA SOCIALNO DELO LJUBLJANA MOSTE-POLJE
Želimo pridobiti rejniške družine
Pomembna oblika varstva otrok in družine. ki jo izvajamo Cenlri za socialnn delo. je tudi rejništvo. Osnovni namen rejni.štva je. da se otrokom pri osebah. ki niso njihovi starši. omogoči zdrava rasl. izo-braievanje. skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo.
V rejništvo se nameščajo otroci po odločbi Občinske skupnosti socialnega skrbstva. Z rejniki se sklene rejniška pogod-ba. ki rejnika zavezuje ustrezno skrbeti za otroka, Občinska skupnost socialnega skrbstva pa redno plačevati rejnine in voditi nadzor nad delom rejniške dru-žine.
Re jništvo ima pri nas že dolgo-letno tradicijo in sega v čas po prvi svetovni vojni. Najbolj se je razvilo na področju občine Domžale. kjer je oskrba tujih otrok prehajala iz roda v rod. in se je v največjem obsegu ohra-nila vse do danes.
Tako imamo od 34 otrok. ki so treninno v rejniški oskrbi. na območju oboine Domžal 15 otrok. na območju naše občine 8 otrok. na območju občine Gro-suplje so 4 otroci. v ostalih slo-venskih občinah kot npr. Litija. Nova Gorica. Trebnje. Zgornja Sčavnica in Slovenska Bistrica pa 7 otrok.
Največ otrok je bilo namešče-nih' v rejniške družine zaradi neurejenih družinskih razmer — alkoholizem.          zanemarjanje
otrok. materialna ogroženost itd.. nekaj pa je tudi otrok mater-samohranilk. ki zaradi ne-rešenega stanovanjskega pro-blema ne morejo imeti otrok v svoji oskrbi. Ti otroci so v rejniš-tvo nameščeni v ranem otroštvu. včasih tudi iz porodnišnice in tu so posledice odtujitve matere in
otroka največje. ali pa se ču-stvene vezi sploh ne vzpostavijo. Zato si prizadevamo. da mati in otrok preživita skupaj vsaj čas porodniškega   dopusta.   vendar žal v Ljuhljani nimamo takega doma. kjer bi lahko vsaj za ta čas nastanili mater z otrokom. Rej-niških  družin,  ki  bi  bile   pri-pravljene sprejeti mater z otro-kom za čas porodniškega dopusta, pa žal tudi nimamo.
Od leta 1975 dalje je rejništvo priznann tudi kol samostojna poklicna dejavnost. In kakšni so pogoji?
Rejnica ali rejnik mora na podlagi rejniške pogodbe. skle-njene s pristojnini organom Ob-čmske skupnosti socialnega skrbstva imeti v rejniški oskrbi:
1.   tri otroke. nemotene v psi-hofizičnem razvoju ali
2.   dva otroka z lažjimi mot-njami v telesnem in duševnem razvoju ali
3.   enega otroka. ki je težje te-lesno ali duševno prizadet.
Če rejnica ali rejnik izpplnju-jeta te pogoje. se lahko uredi pri-java in se ureja izvajanje pokoj-ninskega in invalidskega zavaro-vanja. Izpolnitev pogojev za pri-dobitev lastnosti zavarovanca ugotavlja Občinska skupnost so-cialnega skrbstva na območju katere ima rejnica oz. rejnik stalno bivališče.
Kljub temu se za re jšništvo kot poklic odločajo le kmečke žene. ki ob delu na kmetiji ne morejo v
redno zaposlitev. Manj pa je za-nimanja za ta poklic v mestih. Razlog za to so verjetno slabše stanovanjske razmere (majhna stanovanja v blokih) in vse do leta 1986 tudi neustrezno vred-notenje dela rejnic.
Vendar pa se od 1. 9. 1986 dalje uporablja Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za določan je rejnine in o plačevanju rejnine. Ta sporazum je bil sprejet na skupščini Skup-nosti socialnega skrbstva Slove-nije maja 1986. objavljen pa je bil v Ur. 1. SRS št. 22/86.
Z določbami tega sporazuma naj bi rejništvu dali tisti pomen. ki je nujen za njegov obstoj. V 4. čl. Sporazum določa. da rejnina obsega povračilo materialnih stroškov za otroka (oblačila. prehrana. izobraževanje. vzgoja in razvedrilo rejenca) in plačilo za rejničino oz. rejnikovo delo.
In kakšne so rejnine?
Od 1. 9. 1986 so torej rejnine naslednje:
starost otroka mater.. stroški dol2mes.               53.600 din
odl—61et               41.300 din
od7—13 let             50.000 din
nad!41et                62.000 din
To je denar. ki je namenjen re-jencu. Rejnica pa ima od 1. 9. 1986 tudi svoj osebni dohodek — to je nadomestilo za njeno delo z otrokom. Za enega otroka je nagrada 24.000 din. V letoš-njem letu pa se bodo rejnine va-lorizirale.
K<» smo sprejeli omenjen spo-razum. smo upali. da bomo tako lažje pridobili nove rejniške dru-žine in to zlasti nilajše. tudi v mestnih središčih. kjer so mož-nosti izobraževanja rejenčkov večje. Zato si želimo. da bi pri-dobili rejniške družine za naše potrebe v naši občini. saj vemo. da bi bila tako premestitev otroka iz matične družine v rejni-ško manj boleča in tudi obiski slaršev otrok v rejniški družini bi bili zaradi bližine lahko pogostej-ši. Prepričani smo. da je tudi v naši občini. tako na vasi kot v mestu. dovolj družin. ki se čutijo sposobne sprejeti to lepo in hkrati odgovorno poslanstvo. Zato razmislite o tem in se ogla-site na Centru za soiialno delo Ljubljana Moste-Polje. Ob Ljubljanici 36/a.
Socialna delavka Zlata Rožaj