KNJIŽNICA
3V*s*a KAPLJA tf 6CUI
o
J II! 9 5

Celje - skladišče D-Per
214/1991
Pred zahtevnimi nalogami
Pogovor z direktorjem podjetja EMO
Na začetku leta je direktorske posle v našem podjetju prevzel 42-letni diplomirani elektroinženir Jože GUBENŠEK. V Emu je to že enajsti direktor v povojnem obdobju.
Jože Gubenšek je tesno povezan s podjetjem, njegovim razvojem in razvitostjo ter prvi od dosedanjih direktorjev, ki je zvest kolektivu od svojega prvega delovnega dne. Več kot dve desetletji njegovega uspešnega dela v našem podjetju pomeni tudi veliko izkušenj in dobro poznavanje Emovih težav.
V zadnjem času se v Emu vrstijo pomembne odločitve in dogodki. Ob tem je vloga direktorja zelo pomembna in odločilna, v uredništvu pa smo se zato odločili za pogovor z njim.
EMAJLIREC:
Razmere, v katerih smo delali v preteklem letu, nam niso bile naklonjene in tudi niso prispevale k utrditvi položaja našega podjetja. Kljub temu ste se odločili, da prevzamete krmilo podjetja v svoje roke. Prevzeli ste si veliko odgovornost in ogromno dela. Kaj je »botrovalo« k tej vaši odločitvi?
GUBENŠEK:
Objektivno izredno težki pogoji poslovanja v preteklem letu in ohranitev slabosti našega podjetja in preteklosti (velika zadolženost, slaba produktivnost, premala fleksibilnost itd.) so pogojevali visoko izgubo. To je vplivalo na osip kadra tudi na najodgovornejših delih v našem podjetju. Med poslovodji in najodgovornejšimi delavci, ki smo ostali je zaskrbljenost, za usodo Ema in delavcev narasla. To problematiko je gospod Drev, takrat glavni direktor Ema, uvrstil na dnevni red kolegija direktorjev in izjavil, da se ne bi več prijavil za direktorja. Zavedajoč se odgovornosti do podjetja, se je večina direktorjev odločila, da ne smemo prepustiti Ema in delavcev, temveč moramo storiti vse, da bi podjetje izvlekli iz najhujšega. Prav na tem kolegiju smo se z veliko večino odločilo, da za direktorja Ema kandidiram jaz.
EMAJLIREC:
Ste prvi direktor v zgodovini Ema, ki je povsem »zrastel« v podjetju. Dodobra poznate proizvodnjo, poslovanje, ljudi, probleme. V razvitem svetu pravijo, da je to velika prednost, pri nas pa praksa kaže drugače. Do lastnih ljudi smo veliko bolj kritični kot do tistih, ki pridejo od zunaj, iz drugih firm. Kaj menite o tem?
GUBENŠEK:
Resnica je, da je marsikaj, kar je v razvitem svetu prednost ali vrednota, pri nas lahko slabost ali ovira. Res pa je, da bomo morali nekatere vrednote spremeniti. Za primer kadrovanja veljajo strokovna pravila, ki so jasna. Vsako delo potrebuje določen čas uvajanja in spoznavanja novega okolja. Tembolj pa to velja za odgovorna, oziroma najodgovornejša delovna mesta.
EMAJLIREC:
Vsak dan se srečujemo z različnimi presenečenji v že skoraj kaotičnem stanju gospodarstvu v Jugoslaviji in vedno bolj izraženo socialno problematiko v Šloveniji. Veliko pomanjkanje dela, likvidnostni problemi, prestavljanje oziroma zamikanje izplačilnega dne in številne druge težave so povzročile tudi med člani našega kolektiva veliko ugibanj, dvomov in nezaupanja. V večini delovnih okolij vlada strah, da bodo delavci izgubili delo in negotovost pred prihodnostjo. V delovnem ozračju, ki je zastrupljeno z govoricami in stresi pa je težko uspešno delati.
Že precej časa govorimo o presežkih delavcev, veliko delavcev je na »čakanju«, skoraj nič ali zelo malo govorimo o tem, kako zagotoviti, oziroma pridobiti več dela in ohraniti delovna mesta. Že večkrat ste poudarili, da niste zagovornik odpuščanja za vsako ceno. Pa vendar, zapletena situacija, pogojena s prevelikimi stroški poslovanja, narekuje drugače.
Trenutno nam v bitki za preživetje ukvarjanje samih s sabo pobira veliko moči, srečni smo že, če zberemo do osemnajstega v mesecu potrebna sredstva za izplačilo osebnega dohodka. Kakšne so možnosti, da bi kljub vsemu še lahko našli nove programe in v njih zaposlili svoje potenciale. Se obeta kakšno izboljšanje?
GUBENŠEK:
Na tako zahtevno vprašanje bom moral svoj odgovor razčleniti na več miselnih sklopov.
Gospodarska situacija v Jugoslaviji in Sloveniji je zelo težka in se še slabša. Najtežje za vsako vodstvo je, da ni znanih pogojev poslovanja, niti za naslednji teden, kaj šele za trimesečje ali leto. Naše planiranje ne more biti eksaktno, temveč je lahko le verjetnostno s samimi predpostavkami. Na primer ne vemo, kaj se bo zgodilo z jugoslovanskim tržiščem, z valuto, s privatizacijo, z obrestno mero, z inflacijo, itd. Vsa ta vprašanja spadajo v domeno makroekonomske politike poslovanja države. Priča-
(Konec na drugi strani)
OSREDNJA KNJ. CELJE
Pred zahtevnimi nalogami
(Nadaljevanje s prve strani)
kujem, da se bodo ta vprašanja razjasnila z osamosvojitvijo naše republike. V nobenem primeru pa ni mogoče pričakovati, da bi se pogoji poslovanja v kratkem času bistveno izboljšali. Zato moramo iskati rešitve v danih razmerah, na tistih segmentih poslovanja, kjer imamo vpliv.
Strah pred negotovo prihodnostjo je prisoten v celi naši domovini Sloveniji in Jugoslaviji. V teh razmerah ni težko manipulirati z ljudmi in izkoristiti njihovo stisko. Zato odločno obsojam vsa neresnična pisanja o Emu in njegovem vodstvu ter to početje razumem kot nasilje posameznikov, ki ga je moč primerjati z nasilji najmračnejše zgodovine našega naroda. Ta vprašanja se ne bodo reševala s polemikami v časopisju, temveč na sodišču.
Res je, da je človekova ustvarjalnost maksimalna, če je le-ta sproščen (brez strahu), zato moramo pri sodelavcih strah čimprej zamenjati z optimizmom. Torej si moramo povedati, kje imamo prednosti pred konkurenco in se pogovoriti o naših slabostih, da bi jih lahko odpravili.
Nedvomno ima Emo velike prednosti, ki mu jih dajeta tradicija in kvaliteta naših izdelkov, ki jih tržimo širom po svetu. Kot slabost je na prvem mestu premajhen izkupiček, ki ga pridobimo za prodane izdelke, kot sistem pa smo predragi. To pomeni, daje naša perspektiva ugodna pod pogojem, da pocenimo poslovanje in izboljšamo kvaliteto na vseh področjih delovanja.
Družina Ema se razširja s tem, da odpira nova podjetja, ki bodo zaposlovala delavce dosedanjega Ema (npr. EMO-TRADE, EMO-EKO, Levček in druga). Zato sem prepričan, da za dobre delavce ne bo težav. Težje bo za delavce, ki ne bodo pripravljeni sprejeti izziva ter z delom dokazati svojo vrednost. Neomejene solidarnosti v podjetju ni več in vsak si mora zaslužiti osebni dohodek sam.
Problem čakanja na delo izhaja iz premajhne prodaje, oziroma zaradi krčenja jugoslovanskega tržišča. Jugoslovansko tržišče moramo v veliki meri zamenjati s tujim, kar bo od nas zahtevalo, da izboljšamo vse funkcije poslovanja. Ne smemo dovoliti, da bi na tržišče prihajali nekvalitetni izdelki, saj si samo s konkurenčnimi izdelki lahko pridobimo nova tržišča.
EMAJLIREC:
V poslovnem svetu je najvažnejši dobiček in temu cilju so podrejeni vsi ostali elementi. Tudi obseg proizvodnje. Tega pri nas nismo bili vajeni. V začetku letošnjega leta se je EMO preoblikoval v novo organizacijsko obliko. Je to prvi korak na tej poti, da bi bili odnosi med posameznimi deli tovarne kristalno jasni?
GUBENŠEK:
Brez dobička podjetje dolgo časa ne more živeti. Za EMO je značilno, da se z izgubami bori že več kot 15 let, in je, kot se nekateri šalijo, na umetnih pljučih. Tega fenomena Evropa ne pozna. Podjetje mora poslovati s pozitivnim rezultatom, sicer umre. To bo odslej veljalo tudi pri nas. Zato smo se prisiljeni organizirati tako, da bomo uspešni, da bomo preživeli. Organizirali smo deset sestrskih družb, ki so povsem samostojne glede poslovanja. Cilj vsake družbe je preživeti, ustvariti čimboljši standard svojim delavcem ter ustvarjati dobiček. Za doseganje tega cilja so odgovorni vsi delavci, predvsem pa direktorji podjetij. S tem je konec pričakovanja, da bo v primeru slabega dela pomagal nekdo drug. Prav tako je to konec sumov, da se del dohodka prenaša na druge dele podjetja. Eksistenca slehernega podjetja je odvisna od njegovega gospodarjenja.
EMAJLIREC:
Sodelovanje med novoustanovljenimi podjetji Ema, oziroma povezave, bodo verjetno še nekaj časa takšne kot dosedaj, v prihodnosti pa bodo podjetja poiskala tudi druge možnosti sodelovanja in s tem tudi naše medsebojne odnose postavila na tržna izhodišča ...
GUBENŠEK:
S 1. februarjem so podjetja začela poslovati samostojno. Medsebojne odvisnosti so postavljene na tržne osnove. Že dolgo je bilo znano, da se to mora zgoditi. Nekateri so se z vsemi silami trudili, da do sprememb ne bi prišlo in so jih pričakovali nepripravljeni. Še vedno nočejo ali ne morejo razumeti, da so vrženi v tržišče blaga, kapitala, znanja, kadrov, uslug, itd. ter, da se je treba boriti za trg in eksistenco. Prav tako ugotavljam, da je večina kadra sprejela realnost, ter se začela boriti za uspehe svojega podjetja z vso svojo kreativnostjo. Rezultat tega je, da smo kljub vedno težji situaciji, že drugi mesec izplačali OD v predvidenem roku. V naslednjem mesecu bo izplačilo OD po podjetjih, zato mora vsako podjetje samo zagotoviti finančna sredstva za OD.
EMAJLIREC:
Podjetja so dobila več veljave, več ustvarjalne svobode pa imajo tudi vsi tisti, ki so menili, da so njihovi programi nekako v senci osnovnega programa, to je proizvodnja posode. To bi vsekakor moralo ugodno vplivati na motivacijo in boljše rezultate poslovanja.
GUBENŠEK:
Sami ste dejali, kar je seveda res, da je eden od osnovnih kriterijev kvalitete poslovanja dobiček, kar je iz vidika Holdinga Ema bistveno. Res pa je, da je podjetje EMO-Posoda največje podjetje, z največ izvoza in z največjim številom delavcev, zato ima tudi največji vpliv na poslovanje. Nikakor pa ne bo podjetje EMO-Posoda neposredno vplivalo na poslovanje drugih podjetij, razen v primeru medsebojnega poslovanja.
EMAJLIREC:
Gospodarska kriza v Jugoslaviji in Sloveniji, poleg tega pa še zalivska vojna, ki pretresa svet, vnašajo v snovanje poslovnih načrtov mnogo neznank. Ne glede na to, kakšne bodo politične rešitve, moramo postati aktivni izvozniki. Še posebej v primeru, da bo Slovenija šla po poti popolne samostojnosti. Kakšni so naši načrti v prihodnje?
GUBENŠEK:
Na to vprašanje sem že delno odgovoril. Zato samo na kratko: Emo, oziroma vsa podjetja Ema, imajo možnost preživetja, če se bodo dokazovala in dokazala na tržišču. Delitev tržišča na domače in tuje bo dolgoročno izginilo in ga moramo razumeti kot zahtevno tržišče, saj vemo, da se bo Slovenija v najkrajšem možnem času vključila v Evropo. To pa je predvsem vključitev v politični, ekonomski, kulturni in tržni prostor te celine. Hočemo ali ne, moramo izdelovati izdelke za evropsko tržišče z upoštevanjem evropskih norm in upoštevanjem evropske kvalitete.
EMAJLIREC:
Eden temeljnih pogojev za prehod od planskega gospodarstva k tržnemu je urejena lastnina. Le-ta pri nas ni urejena. V zadnjem času je največ govora o tem, da je potrebno za družbeno premoženje najti lastnika. Ob tem pa se med delavci poraja strah, da gre za razprodajo podjetij in prehod družbene lastnine v privatne roke - privatno lastnino. Kako je s tem v našem kolektivu, oziroma na kak način bomo definirali lastnino in razdelili vrednost? V procesu lastninjenja je namreč lahko kaj hitro prezrto, da imajo delavci pravico do svojega deleža in to ne samo moralno, temveč tudi materialno.
GUBENŠEK:
Vemo, da je bil osnutek Zakona o lastninjenju v Skupščini zavrnjen in je sedaj pripravljen drugi osnutek. Glede na zakon, ki bo sprejet, vztrajam pri tem, da je treba storiti vse potrebno, da bo zagotovljena pravičnost do veh delavcev in upokojencev Ema. Takoj, ko bodo znani (potrjeni) pogoji lastninjenja, jih bomo predstavili kolektivu v »Emajlircu« ali »Informatorju«.
EMAJLIREC:
Za konec pa še tole: Kaj moramo storiti v tem času vsi zaposleni, oziroma kaj pričakujete od nas?
GUBENŠEK:
Sedaj, ko je celotno gospodarstvo v nezavidljivem položaju in iz dneva vdan preberemo v časopisju, kako propadajo do včeraj še dobre firme, je za nas v Emu edina alternativa, da moramo ohraniti in na novo osvojiti čimvečji del tržišča, zavedajoč se, da to pomeni ohranitev delovnih mest, sebi in svojim otrokom. Ne nasedajmo provokacijam posameznikov v podjetju in zunaj njega. Dokazali in potrdili se bomo z našimi dobrimi izdelki na tržišču. Naša usmeritev mora biti, da izdelujemo samo dobre izdelke, ki bodo potrjevali blagovno znamko firme doma in v svetu. Večina tistih, ki so v preteklosti zapustili naše podjetje, so spoznali, da so delali v dobri in relativno urejeni firmi. Mnogi od njih so se vrnili, ali se želijo vrniti. To spoznanje potrebujemo vsi, da se nam vrne v zavest in ponos, da smo člani tega kolektiva.
Viki KLENOVŠEK
Slovo od samoupravljanja
Razgovor s predsednico delavskega sveta EMO Lilijano Škornik
EMO sodi med tista podjetja, kj so med prvimi v Jugoslaviji uvedla delavsko samoupravljanje. Že 25. avgusta 1950. leta so prevzeli tovarno v svoje roke delavci, oziroma v upravljanje prvi izvoljeni delavski svet, ki je štel 97 članov, vodil pa ga je Franc KAČ. Na ta zgodovinski trenutek nas spominja tudi plošča na steni starega upravnega posloptja, v katerem je danes sedež strokovnih služb in vodstvo Posode.
Z zadnjim preoblikovanjem Ema v novo organizacijsko obliko pa smo v našem kolektivu po dobrih štirih desetletjih tako sklenili obdobje, ki kljub razvoju podjetja in dolgoletni uspešnosti na vseh področjih nima perspektive.
Kot zadnja je opravljala funkcijo predsednika najvišjega samoupravnega organa podjetja, Delavskega sveta, dipl. psihologinja Lilijana ŠKORNIK, ki smo jo zaprosili za kratek komentar preteklega leta.
ŠKORNIK:
Delavski svet se je na novo konstituiral v mesecu maju ter do konca leta zasedal na dvanajstih rednih ter dveh izrednih sejah. Ker sem funkcijo upravljanja poznala bolj po statutu kot iz prakse, smo prvo sejo izkoristili za svoj poslovnik, kar menim, da se je obrestovalo v dobrem delovanju naprej. Vsebine naših sej so bile zelo pestre: od obravnav dela komisij, pritožb sodelavcev, samoupravnih aktov, do poslovnih vsebin (plani, obračuni) in strateških odločitev (imenovanje poslovodij, ustanovitev novih družb). Na sestankih so konstruktivno sodelovali direktorji, predstavniki sindikata in tudi strokovne službe, ki so bile v preteklem letu pod velikim pritiskom naših zahtev in zahtev s strani zunanjih institucij.
EMAJLIREC:
Delo delavskega sveta je bilo v preteklem letu budno spremljano, sprejemali ste vse pomembne odločitve, ki so bile potrebne za preživetje tega obdobja in trasiranje poti za naprej. Ali so bile po vašem mnenju katere odločitve takšne, da bi jih bilo potrebno še posebej poudariti oziroma komentirati?
ŠKORNIK:
Ne bom naštevala odločitev, ki so si zaslužile poseben poudarek, ker je bilo pomembnostim zadoščeno v uro in več trajajočih razpravah. Delegatom to ne bo ostalo v lepem spominu. Tehtali so med dejstvi, stališči svojih delovnih okolij in lastnim prepričanjem. O pravilnosti odločitev bodo govorile posledice, zaradi pomembnosti pa ste dogodke lahko spremljali tudi v Emajlircu in na žalost premnogokrat v regijskem časopisju, kateremu verodostojnost ni bila ravno v čast.
EMAJLIREC:
Od nekaterih sodelavcev je bilo slišati očitke, da so si delegati delavskega sveta v izvedbi pomembnih nalog različno razlagali skupno dogovorjena merila in stališča in jih tudi delavcem različno posredovali.
ŠKORNIK:
Delavski svet se je odločal večinsko (več kot polovica članov) ali dvotretinsko, kar ne pomeni, da nismo dogovorov razumeli, ampak dopušča tisti slabi polovici »proti« drugačno stališče.
V spomin na samoupravljanje - Plošča vzidana v steno starega upravnega poslopja.
EMAJLIREC:
S pričetkom letošnjega leta smo v Emu uveljavili novo organiziranost. To pa je podjetniško prestrukturiranje, ki je usmerjeno v zaokroža-nje poslovnih jeder in programov kot samostojnih podjetij. Z registracijo posameznih podjetij smo v Emu tudi praktično končali obdobje samoupravljanja. Za nekatere je to povsem normalno in samoumevno, za druge to pomeni razočaranje ...
ŠKORNIK:
Občutki so različni, moj pogled pa je usmerjen naprej v obdobje, ki ga z reorganizacijo začenjamo. Zal je dediščina slaba (pomanjkanje kapitala, socialni pritiski), spremembe sistema pa ravno zaradi tega neob-hodne. Lastninjenje bo poleg gospodarskih sprememb poseglo tudi v naše vrednote. Uspeh bomo merili s kapitalom, profitom in v končni fazi višjim standardom. Ker je to pot, ki jo je razviti Zahod že prehodil, je dobro poznati njihove vrednote in spoznanja, do katerih so prišli: osnova za dobičkonosne naložbe je ZNANJE, družbena sprejemljivost pa odseva v ohranjanju čistega okolja in dostojnem življenju.
EMAJLIREC:
Zadnje čase se zelo radi spogledujemo z Zahodom. Vendar pa tudi tam delavci niso neupoštevani. Razvile so se različne oblike samoupravljanja ali participacije. Ali bomo podobne rešitve lahko zagotovili tudi pri nas?
ŠKORNIK:
Menim, da je zagotovljeno tisto, kar je pravnoveljavno. Iz ZDA je znan ESOP način delavskega lastništva, po katerem podjetje iz svojih dobičkov financira nakup delnic za zaposlene (ima davčno olajšavo). Zaposleni so tako motivirani, da povečujejo produktivnost in s tem vrednost svojih delnic, ki se jim v celoti izplača ob upokojitvi. Upravitelja sklada ESOP veže zakonska obveznost ravnanja v interesu zaposlenih. Pri nas je upravljanje v zakonu o podjetjih zagotovljeno lastnikom imetja ali od njih imenovanim osebam. Zaposleni pri nas se bodo imeli možnost vključiti v upravljanje z nakupom delnic (pod ugodnimi pogoji) v svojih podjetjih. Druge oblike pa so prepuščene dogovorom med lastniki in zaposlenimi.
EMAJLIREC:
Pri reševanju kočljivih situacij je nekajkrat prišlo do kratkega stika med sodelovanjem samoupravnih organov s Svobodnim in Neodvisnim sindikatom podjetja. Je bilo po vašem mnenju sodelovanje korektno?
ŠKORNIK:
Upravljanje, poslovodenje in sindikalno poslanstvo so tri različne zakonsko opredeljene in interesne pozicije. Do »kratkih stikov« bo vedno prihajalo; za prepir smo ljudje hitro motivirani, za sožitje pa je potreben razum. V preteklem letu smo upravljalci s sindikalno organizacijo sodelovali bolj načelno; preko zavzemanja stališč - dajanja predlogov. Poslovodna struktura - Šindikat pa sta imela tudi ciljne relacije iz cesarje razumljiv konflikt ob imenovanju generalnega direktorja. Kakorkoli že, delodajalci in sindikalni zastopniki ostajajo, samoupravljalci pa predajamo žezlo novim upravljalcem, ki bodo svojo funkcijo v celoti prevzeli konec leta 1993 (predviden zakonski rok za izvedbo privatizacije).
Viki KLENOVŠEK
Svobodni sindikat ne pristaja na vse
Zadnje čase se je v naši tovarni zvrstilo veliko pomembnih dogodkov in sprejete so bile številne pomembne odločitve za obstoj in nadaljnje delovanje Ema.
O tem, kako se je v ta dogajanja vključil Svobodni sindikat podjetja, s čim se ta čas ukvarja, kaj dela in kaj pripravlja v prihodnje, smo vprašali predsednika Svobodnega sindikata podjetja Milana Ramšaka.
»Svobodni sindikat podjetja šteje okoli 1700 članov, prepričani pa smo, da bo to število do junija naraslo na 2000, kar je tudi eden izmed naših ciljev. Gospodarska in politična kriza je huda in ljudje vse bolj spoznavajo, da je v tem času edino sindikat tisti, ki se zavzema za njihove pravice, ki izvirajo iz delovne zakonodaje in kolektivne pogodbe. Ugotavljamo, da bo branžna kolektivna pogodba podpisana do konca februarja. Ocenjujemo tudi, da je branžna kolektivna pogodba kvalitetnejša od splošne, predvsem pa je manj načelna, oziroma bolj konkretna v tarifnem in normativnem delu in bolj naklonjena delavcem. Prvenstvena naloga Svobodnega sindikata je, da do junija podpišemo z vodstvo podjetja kolektivno pogodbo.
V zvezi s pravkar izpeljano reorganizacijo podjetja ugotavljamo, da novonastala podjetja nimajo ključnih normativnih aktov, razen osnutkov statutov, ki pa se še vedno čuvajo kot neki tajni, strogo zaupni dokumenti in še niso bili dani v širšo obravnavo. Sindikat že od septembra lani opozarja vodstvo in strokovne službe na njihovo pravočasno pripravo, prav tako pa tudi na vključevanje Svobodnega sindikata, za kar pa pri strokovnih službah ni posluha. Prav zaradi takšnega načina dela je toliko nejasnosti, da v tem trenutku ni ne sindikata, še manj pa ostalim v kolektivu znano, na kateri naslov naj sindikat ali delavci pošiljajo zahtevke za varstvo pravic. Ravno to pa je v zadnjem času zelo aktualno, izpostaviti velja predvsem »čakanje na delo«, zmanjšanje števila zaposlenih, ohranitev delovnih mest ter izredno nizke OD, zaradi česar je socialna varnost večine članov našega kolektiva že močno ogrožena. V Svobodnem sindikatu se zavedamo resnosti položaja, v katerem je EMO (predvsem z likvidnostnega stališča), vendar pa ne pristajamo na tajne ukrepe, ki se nanašajo predvsem na skrito povečevanje OD delu strokovnega kadra mimo veljavnih samoupravnih splošnih aktov. Vse to pozvroča med delav-
Milan RAMŠAK, predsednik Konference Svobodnega sindikata podjetja EMO
ci nezadovoljstvo in nezaupanje do vodstva firme kot krovne organizacije, prav tako pa tudi do vodstev podjetij. Da ob tem pada motivacija za delo in so doseženi rezultati slabši kot bi sicer lahko bili, pa verjetno ni treba posebej poudarjati. Svobodni sindikat sicer ni proti povečanju OD strokovnim delavcem, vendar pa je
V	Sloveniji imamo od sobote, 16. februarja naprej novo stranko.
V	Celju, pri Mlinarjevem Janezu na Teharjih, so člani iniciativnih odborov iz vse Slovenije ustanovili Delavsko stranko Slovenije, ki ji predseduje Vlado Rančigaj, predsednik konference sindikata iz velenjskega Gorenja.
mnenja, da je ravno ta struktura pripeljala kolektiv na rob preživetja. Soglašamo pa, da se ustrezno nagradi kadre, ki bi prišli v podjetje z že priznanimi referencami in bi se njihovo delo kvalitetno odrazilo v izboljšanem položaju podjetja.
Pravkar je v obravnavi nova organiziranost sindikata, ki je usklajena z organizacijsko pretvorbo Ema in bo zaživela po letnih sejah, ki bodo opravljene v marcu. Pomembna novost je, da osnovne organizacije postajajo podružnice, ki tvorijo sindikat podjetja. Poudariti moram, da so bili interesi posameznih vodstev novih podjetij razbiti sindikat, onemogočiti njegovo prenovo, zmanjšati njegov vpliv in moč ter ga potisniti na rob dogajanj. Vendar pa bo sindikat kljub temu zastavljeno reorganizacijo udejanil, izpeljal zastavljeni program, pa čeprav bi se za to moral poslužiti kakšnih »skrajnih metod«.
Viki KLENOVŠEK
Delavska stranka Slovenije ni bila ustanovljena v želji po političnem llderstvu, ampak zaradi večjega uveljavljanja delavskih pravic. Prav zaradi tega je odprta za vse, ki živijo od svojega dela, ne glede na njihovo politično opredelitev, narodnost, sindikalno pripadnost ali svetovni nazor. Prav tako ni omejitev za vključevanje v stranko
Miro GOLČMAN -vršilec dolžnosti direktorja EMO - Hišna energetika
Delavski svet podjetja je na 3. izredni seji 31.1.
1991 imenoval za v. d. direktorja podjetja EMO -Hišna energetika Mira GOLČMANA, štiridesetletnega ing. strojništva, zaposlenega v našem kolektivu od 1. 6. 1977. leta dalje.
Do imenovanja za v. d. direktorja Hišne energetike je opravljal dela in naloge vodenja raziskovalnih nalog v službi strateškega razvoja razvojno tehničnega področja.
Miro GOLČMAN, ing. strojništva - v. d. direktor EMO -Hišna energetika
Ustanovljena delavska stranka Slovenije
LEVČEK PREVZEL BIFEJE
Osemnajstega februarja je prevzelo obratovanje naših bifejev pod svoje okrilje novoustanovljeno podjetje LEVČEK, ki ga vodi Edvard MIŠJA, sicer naš dolgoletni sodelavec. Podjetje, ki je bilo ustanovljeno na pobudo Svobodnega sindikata Emo, je zaposlilo tudi tri naše sodelavke, ki so pred časom že delale v bifeju, pa so s prenosom družbene prehrane prešle k zasebniku in ob prenehanju njegovega sodelovanja z nami tudi izgubile delo. Tako je z ustanovitvijo sindikalne okrepčevalnice LEVČEK rešen problem njihove brezposelnosti, nam pa se obeta pestrejša ponudba hrane in napitkov po sprejemljivih cenah.
Nova organiziranost EMA
S piS/im februarjem v EMO uveljavili novo organiziranost. Namesto starega EMA posluje deset novih podjetij in krovna organizacija. EMO. Ta je tudi lastnica osnovnih sredstev, medtem, ko so lastniki obratnih sredstev podjetja.
Nova organiziranost pomeni podjetniško prestruktuira-nje EMA, ki je usmerjeno v zaokroževanje poslovnih jeder in programov kot samostojnih podjetij oziroma družb, ki se bodo še razvijale. Z oblikovanjem podjetij oziroma družb, ki se bodo še razvijale. Z oblikovanjem manjših podjetij smo želeli doseči njihovo lažje upravljanje, večjo fleksibilnost in hitrejše reagiranje na vplive okolja.
lastništvo delovnih sredstev, s katerimi delajo, Delavska stranka pa se bo zavzemala za socialno pravično državo, za sodobno in učinkovito gospodarstvo ter pravice vseh zaposlenih da sodelujejo pri odločanju o temeljnih vprašanjih svojega socialnega in ekonomskega razvoja.
V svoj program so člani Delavske stranke Slovenije zapisali prizadevanja za visoko zaposlenost, podporo pluralizmu lastnin, a hkrati odločno nasprotovanje neupravičenega zasebnega prisvajanja In nekritičnega podržavljanja zdajšnje družbene lastnine. Prav tako so temeljne točke njihovega programa - čeprav menijo, da sam
program še ne pomeni nič in bo le delo pokazalo njihovo naravnanost-tudi skrb za stanovanjska vprašanja članstva, izobraževanje, odnos do otroka In družine ter varstva okolja. Program delavske stranke zajema tudi skrb za pravice delavcev iz drugih republik, načelno pa se bo stranka zavzemala za boljše življenje in medčloveške odnose.
Sicer pa je Delavska stranka Slovenije nastala zaradi tega, ker večina slovenskih delavcev doslej ni bila vključenih v politične stranke, njihova odsotnost v političnem življenju pa se vidi tudi v zanemarjanju in odrivanju delavske problematike ob rob ostalih političnih odločitev.
=2 Emo - Emo za nas
Ml ZA EMO - EMO ZA NAS
Čistilna naprava že obratuje
Kot vidite, ste svoj denar dobro naložili,
zato pričakujemo, da boste dvig vplačanih posojil odložili na kasnejši čas. Vsem tistim pa, ki se lani niste odločili za to obliko varčevanja in pomoči svojemu kolektivu pa sporočamo da
PONOVNO RAZPISUJEMO VPIS POSOJIL
pod enakimi pogoji, kot so veljali lani in pričakujemo, da se boste lažje odločili za najboljšo naložbo svojega denarja.
Od 5. januarja dalje čistilna naprava že obratuje.
Sredstva bodo vrnjena po 20 % obrestni meri v zagotovljenem razmerju do DEM, oziroma v skladu s pogoji pod katerimi je bila sklenjena pogodba o posojilu.
Za lažje razumevanje navajamo konkreten primer:
Pred 13 meseci vloženih 700,00 din je takrat velajlo 100 - DEM. Ta znesek oplemenitimo za to časovno obdobje z 20 % letno obrestno mero, kar pomeni, da se poveča za 21,67 DEM.
V 13 mesecih smo za 100 - DEM pridobili 21,67 DEM obresti. Glavnica in obresti znesejo skupaj 121,67 DEM (1 DEM je 9,00 din), kar je izraženo v naši valuti 1.095,00 din.
Za pred 13 meseci vplačanih 700,00 din posojila bomo danes dobili izplačanih torej 1.095,00 din.
5. januarja smo v EMO uresničili prvi del ekološke sanacije. Tega dne je namreč pričela obratovati čistilna naprava za odpadne dimne pline, ki nastajajo pri proizvodnji frit. Naprava, katere izgradnjo in tudi kasnejše aktiviranje je vseskozi spremljala vrsta problemov in zapletov omogoča temeljito čiščenje dimnih plinov oziroma zmanjšuje količino škodljivih emisij prahu in še zlasti problematičnega fluora.
Naprava deluje po suhem postopku, na kemični reakciji med hidriranim hidroksidom in škodljivimi plini v odpadnih dimnih plinih. V konkretnem primeru s spojinami fluora v plinastem stanju. Postopek delovanja naprave je sledeč: Dimne pline iz talilnih rotacijskih peči vodimo po skupnem cevovodu v čistilno napravo. Pred vhodom v čistilno napravo vpihavamo v skupni cevovod hidrirani kalcijev hidroksid.
Čistilna naprava se sestoji iz treh glavnih delov in to toplotni izmenjevalec, kemični reaktor in filter. Obstoječa naprava se sestoji iz dveh linij, ki so priključene na eden ventilator in od tod se odvajajo čisti dimni plini skozi 35 m visok dimnik v zunanjo atmosfero. V čistilni napravi vodimo dimne pline najprej skozi toplotni izmenjevalec. Namen je v tem, da se dimni plini pred vhodom v filter ohladijo na 125°C. Iz toplotnega izmenjevalca se dimni plini vodijo v kemični reaktor. Plini vstopajo v reaktor skozi rotirajoči profilirani boben v katerem se kotalijo keramične krogle. Iz reaktorja vodimo dimne pline v vrečaste filtre. Iz vrečastih filtrov pa vodimo očiščene dimne pline preko ventilatorja v dimnik in nato v zunanjo atmosfero.
Kemična reakcija med hidriranim kalcijevem hidroksidom začne teči že v skupnem cevovodu v katere vpihavamo apno v toplotnem izmenjevalcu, kemičnem reaktorju in filtru. V napravo se stalno dozira apno in se v enaki količini kot dozira tudi odvzema odpadek.
Da pa se doseže čim boljši izkoristek, to je poraba hidri-ranega apna je naprava narejena tako, da hidrirano apno kroži v notranjosti čistilne naprave. V sami napravi je okoli 1200 kg mešanice hidriranega apna in odpadka.
Upravljanje čistilne naprave se vrši iz enega mesta. Proces vodenja je programiran in se vodi avtomatsko. Program je tako sestavljen, da se naprava avtomatsko ustavi, če niso odpravljene okvare v naprej predvidenem času.
Pri obratovanju brez čistilne naprave je bilo emisije fluora do 600 mg F-/Nm3, oziroma do 15,0 kg F-/h, in skupna emisija prašnih delcev od 7,7 do 11,2 kg/h pri obratovanju povprečno 7 peči.
Z obratovanjem čistilne naprave je koncentracija fluora v kubičnem metru dimnih plinov padla na približno dva miligrama, vsebnost prahu pa se je zmanjšala s 500 na približno 10 miligrama.
Proizvodnja frit trenutno deluje s polovično zmogljivostjo, vendar pa tudi pri normalni (100%) ne bo problemov, saj je naprava projektirana tako, da je možnost še povečanje proizvodnje.
Vzporedno z rešitvijo problema očiščevanja dimnih plinov pa je bilo razrešeno tudi vprašanje odpadkov, ki nastanejo pri obratovanju čistilne naprave. V prihodnje bodo uporabljeni pri proizvodnji določene vrste frit.
Leto je naokoli. Zato smo dolžni posojilodajalce, ki so se vključili v akcijo januarja lani obvestiti, da bomo v teh dneh pričeli vračati sredstva, ki ste jih vplačali kot posojilo v razpisu »Ml ZA EMO - EMO ZA NAS«.
Evropska skupnost in standardizacija
V	dosedanjih dveh člankih o Evropski skupnosti smo povedali, da so najrazvitejše evropske države s postopnim združevanjem v razne skupnosti od I. 1951 dalje, z rastjo teh skupnosti in s postopnim večanjem števila članic skupnosti na 12 v I. 1986, krepile svoj gospodarski položaj in izboljševale kakovost življenja svojih državljanov, zlasti še v primerjavi s socialističnim in nerazvitim delom sveta. Sredstvo za to je bil skupni evropski trg, ki se je zaradi uveljavljene uporabe enotnih evropskih standardov prelevil v enotni evropski trg. Bistvena značilnost tega enotnega trga je PROST PRETOK BLAGA, STORITEV, OSEB IN KAPITALA med vsemi članicami Evropske skupnosti.
Poudarek je na besedi PROST, saj naj bi blago, storitve, osebe in kapital krožili med državami Skupnosti, kot da je v tržnem in še marsikaterem pogledu to le ena država, torej brez carine in mejnih kontrol, z istimi ali enakovrednimi standardi in atesti, z enakimi pravili obdavčevanja ali stimulacije ipd.
V	prizadevanjih za koristi in privilegije svojih gospodarstev in svojih državljanov pa so več ali manj vse države ubirale razne poti in stranpoti, cilj enotne Evrope se ni zadovoljivo bližal, Evropsko sodišče je letno obravnavalo do 1000 sporov.
Potrebno je bilo ukrepati. Svet (ministrov) Evropske skupnosti je kot njen najpomembnejši zakonodajni organ I. 1985 izdal Belo knjigo s podrobnimi opredelitvami nalog in rokov, ki bodo ob postopnem uresničevanju pripeljale do enotnega trga v začetku leta 1993.
Odprava ovir
Da bi uresničile načrt o PROSTEM PRETOKU BLAGA, STORITEV, OSEB IN KAPITALA, so si članice Evropske skupnosti v Beli knjigi opredelile za to potrebno:
-	odpravo fizičnih ovir,
-	odpravo tehničnih ovir in
-	odpravo davčnih omejitev.
Vsak od teh sklopov nalog ima svoje neposredne učinke navznoter, v Skupnosti, seveda pa se odraža njihov vpliv tudi navzven.
Prvo področje - odprava fizičnih ovir - obravnava predvsem vlogo mejnih prehodov med državami Skupnosti. Na njih se namreč z večih vidikov preverjajo potniki, blago, živina, transportna sredstva. Z odpravo ali poenostavitvijo nekaterih postopkov, ali s prenosom njihovega namena na izvore razlogov za take postopke, bodo mejni prehodi v mnogočem izgubili svoj
oviralni in s tem tudi stroškovni značaj. Vsekakor pa bodo še pomembni za zatiranje terorizma, zaradi preprečevanja prenosa mamil ipd.
Pristojnost in obveznost za odpravo fizičnih preprek leži predvsem na državnih institucijah kot so organi za notranje zadeve, carinske uprave, inšpekcijske službe ipd.
Podobna je tudi problematika v zvezi z odpravo davčnih omejitev, kar je predvsem stvar državnih, deželnih in drugih uprav, ki z obdavčevanjem in carinami zbirajo denar za skupne potrebe, obenem pa tudi podpirajo določene panoge, druge zavirajo, preprečujejo uvoz konkurenčnega blaga, prerazporejajo finančne tokove itd. Posamezna podjetja si sama pri tem ne morejo pomagati, saj organi Evropske skupnosti narekujejo njenim članicam, v kakšnem smislu morajo glede te problematike prirediti svojo zakonodajo.
Najpomembnejša pa je po presoji organov Evropske skupnosti odprava tehničnih preprek, ki bo prinesla ogromne prihranke - navajajo vrednosti 200 milijard mark in več letnih prihrankov. Zato si bomo.to področje malo podrobneje ogledali, zlasti še, ker se neposredno tiče tudi naših izdelkov, namenjenih na enotni evropski trg.
Tehnične ovire
Kaj pa sploh so tehnične ovire, ki preprečujejo PROST PRETOK blaga, storitev, oseb in kapitala, in jih je torej treba odpraviti?
S tem pojmom so mišljeni vsi tisti (predvsem) tehnični predpisi, standardi, normativi in drugi ukrepi, zaradi katerih bi se blago iz ene od držav Evropske skupnosti ne moglo ali ne smelo enakovredno uporabljati v drugi državi.
Na splošno so to pač razlike v standardih, pravilnikih in drugi tehnični regulativi posameznih držav, ki so nastale spontano (predvsem v zadnjih sto letih) zaradi različnosti industrijskega in kulturnega razvoja, tradicije in navad, geografskih in klimatskih razmer ipd. V bistvu gre za različne stopnje zahtevnosti glede določenih lastnosti ali značilnosti predmetov in te razlike so lahko ovira v meddržavni trgovini ter jih je zato treba odpraviti, kar pomeni, da je treba standarde in predpise poenotiti. Tako poenotenje pa predstavlja velik denarni prihranek (večje serije enakih izdelkov za širši trg, manj različnih preskušanj ipd.).
Seveda pa so lahko taki ukrepi rezultat načrtne protekcionistične gospodarske politike.
Nekaj primerov:
-	Neka država bi si lahko (zaradi zaščite svoje sicer nekonkurenčne proizvodnje) izmislila tak predpis, ki bi zahteval, da je uvoženo blago v določenih lastnostih znatno boljše od domačega, kar pa bi bilo težko dosegljivo.
-	Standardizirali bi obvezno uporabo avtomobilskih akumulatorjev samo s svinčenim okrovom, ker je pri njih industrija svinca pač močno razvita, težave pa imajo s sintetičnimi materiali (npr. ker nimajo zanje ustreznih surovin - lastne nafte ali zemeljskega plina).
-	Izdelali bi tak pravilnik, ki bi dopuščal uvoz surovega masla v kockah in ne v kvadrih, s težo v funtih in ne v kilogramih, z ovojem iz nekdaj uporabljenega pergamenta ipd., ker je pri njih tak način embaliranja že vpeljan. Vsi zunanji dobavitelji pa bi se mu morali prilagoditi, kar pa bi povišalo ceno njihovemu maslu in bi bili zato manj ali sploh nekonkurenčni v primerjavi z domačimi proizvajalci masla.
Če povzamemo:
Takšni diskriminacijski predpisi so lahko:
-	posledica objektivnih materialnih okoliščin, tradicije, industrijskega ter kulturnega razvoja ipd., torej nekako razvojno nujni, lahko pa so,
-	načrtno dejanje z namenom, da se zaščitita domače kmetijstvo, industrija, promet itd.
Odprava tehničnih ovir torej terja od vseh držav članic Evropske skupnosti, da razveljavijo vse obstoječe normative, standarde in drugo tehnično regulativo z opisanim učinkom in da ne uvajajo novih takih predpisov.
Predno pa se neustrezni predpisi odpravijo, je treba zanje pripraviti druge, primernejše, takšne, ki bodo sprejemljivi za vse države. In to preurejanje tehnične regulative je po izdaji Bele knjige in po v njej uveljavljenem »novem pristopu« od 1.1985 v velikem razmahu. Lahko bi rekli, da kar vre v številnih odborih in komisijah, ki take usklajene predpise pripravljajo.
Pričakovati je mogoče, da bodo do 1.1.1993 sprejeti (ali vsaj izdelani) v veliki večini evropski standardi kot:
-	(pravi) standardi EN ali ENELEC,
-	harmonizacijski dokumenti HD ali
-	predstandardi ENV.
Vse države članice Evropske skupnosti jih morajo potem še prevzeti za svoje in razveljaviti vse državne standarde, ki so v nasprotju z njimi; to ne velja za predstandarde, kajti istočasno z njimi se smejo uporabljati tudi državni standardi, ki so v nasprotju z njimi.
Rafko Ajdnik, dipl. ing.
Inovacijska dejavnost v letu 1990 v EMO Celje
	Novi predi.	I	M	Tl	KP PAP	SP	NI	SKUPAJ	Gospodarska korist	Pos. nadomestilo	PN/GK %
PROGRAM DOM	87	1	3	27	25	34	26	116	3.388.505,70	90.612,50	2,67
PODROČJE ORG. IN INFORM.	5	-	-	-	6	-	-	6	112.649,00	12.707,80	11,28
PROGRAM EO	6	—	-	5	3	14	4	26	25.293,00	8.762,30	34,60
PROGRAM KEMIJA	2	-	-	-	1	-	-	1	6.531,00	606,00	9,27
PROGRAM »ON«	2	-	-	-	- -	-	-	-	-	-	-
PROGRAM TRANSP.	13	2	1	4	9	7	-	23	1.881.064,00	59.217,00	3,14
Skupaj:	115	3	4	36	44	55	30	172	5.414.342,70	171.905,60	3,17
Pomembnejše inovacije:											
1. VARJ. STEN IN STROPOV					1				1.198.663,00	15.642,00	1,30
2. SPREMEMBA ŽAR. IN LUŽENJA					1				903.953,00	5.926,00	0,65
3. K-SVS									480.018,00	• 7.830,00	1,63
4. NAPRAVA ZA TEM. EMAJLIRANJE		1							31 2.408,00	10.847,00	3,47
5. SPREMEMBA VLOŽKA					1				221.808,00	4.024,50	1,81
6. AVTOMAT ZA KOLESA					1				164.512,00	6.043,00	3,67
7. IZMENLJIVI VLOŽKI					1				117.936,00	4.179,00	3,54
8. FORM. NOVIH NORMATIVOV					1				105.000,00	1.714,00	1,63
Adolf ŽVIŽEJ
Spremembe in dopolnitve zakona o delovnih razmerjih
Skupščina Republike Slovenije je na svojem zasedanju dne 30. januarja 1991 sprejela spremembe in dopolnitve zakona o delovnih razmerjih (Ul. I. RS št. 5/91), kije pričel veljati 16. februarja 1991.
Spremembe in dopolnitve zakona o delovnih razmerjih bistveno spreminjajo položaj delavcev, katerih delo ni več potrebno. Zveza svobodnih sindikatov je skupaj z drugimi slovenskimi sindikalnimi organizacijami oblikovala številne pripombe in predloge ter jih uveljavljala v skupščini, vendar so bile sprejete le nekatere. Razvojno socialni program, ki smo ga zahtevali kot predpogoj za sprejem sprememb in dopolnitev zakona o delovnih razmerjih, pa bo po zagotovilih republiškega izvršnega sveta predložen na naslednjem zasedanju Skupščine Republike Slovenije konec februarja meseca.
S spremembami in dopolnitvami zakona o delovnih razmerjih je odpravljena dosedanja ureditev presežkov delavcev in nadomeščena z novo ureditvijo, ki uvaja individualne in kolektivne odpuste delavcev.
Po dosedanji ureditvi je bil delavec, ki je bil z dokončno odločbo o uvrstitvi med presežne delavce, v delovnem razmerju v podjetju oz. organizacije še do 2 leti po spremenjenih določbah zakona delavcu preneha delovno razmerje v 6 mesecih od dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja.
Zelo je tudi spremenjena vloga in naloge sindikata v postopkih odločanja o pravicah delavcev, katerih delo postane začasno ali trajno nepotrebno.
Vloga sindikata je večja kot dosedaj.
Spremenjene določbe zakona o začasnem prenehanju potreb po delu delavcev (začasni presežki) so boljše od dosedanjih. Trajanje začasnih presežkov je omejeno na največ 6 mesecev, v postopku sodelujejo sindikati in za določanje delavcev, katerih delo ni več potrebno, zakon določa kriterije.
1.	O začasnem prenehanju potreb po delu delavcev še vedno odloča poslovodni organ, če gre pa za večje število delavcev pa organ upravljanja. Pred sprejemom odločitve pa mora pristojni organ zahtevati mnenje sindikatov in ga skupno s predstavniki sindikatov obravnavati.
Te določbe pomenijo, da sindikat sodeluje v postopku odločanja o začasnem prenehanju potreb po delu delavcev; te vloge do sedaj sindikat ni imel. Vendar te določbe zagotavljajo
sodelovanje sindikata le, če sindikat oblikuje pripombe, predloge in svoja stališča k predlogu odločitve o začasnem prenehanju potreb po delu delavcev. Če sindikat ne oblikuje svojih stališč, pristojni organ pač sprejme svojo odločitev brez sodelovanja sindikatov.
Hkrati opozarjamo tudi na določbo, da se tudi za določanje delavcev, katerih delo postane začasno nepotrebno, uporabljajo kriteriji delovne uspešnosti, strokovne izobrazbe, delovne dobe in socialnih razmer. Dosedaj določanje začasnih presežkov delavcev ni bilo vezano na nobene kriterije.
2.	Postopek in način določanja delavcev, katerih delo postane v podjetju oz. organizaciji trajno nepotrebno (trajni presežki delavcev) je skoraj enak kot po dosedanjih določbah zakona.
Obstoj trajnega prenehanja potreb po delu delavcev ugotavlja poslovodni organ, ki je dolžan med drugimi obvestiti tudi sindikate o razlogih za prenehanje potreb, o številu in kategorijah nepotrebnih delavcev in o roku, v katerem bo tem delavcem prenehalo delovno razmerje.
Organ upravljanja je dolžan sprejeti program reševanja presežkov delavcev, ne glede na to ali gre za individualne ali kolektivne odpuste delavcev. Zakon določa vsebino programa, pri čemer pa zakon nima več določb o pravicah delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno - dokup delovne dobe, odpravnine, prerazporeditev, prekvalifikacija ali dokvalifikacija in podobno - vse te možnosti zakon predvideva, če so opredeljene v programu reševanja presežnih delavcev.
Pri pripravi in sprejemu programa je podjetje oz. organizacija dolžna zagotoviti sodelovanje sindikatov.
Po sprejemu programa poslovodni organ oz. organ upravlja, če gre za večje število delavcev, odloči o prenehanju delovnega razmerja delavcev in njihovih pravicah iz programa.
Spremembe zakona pa prinašajo veliko novost v postopek sprejemanja programa. Sindikat sodeluje v postopku priprave in sprejemanja programov s svojimi stališči, pripombami in predlogi, ki jih je organ upravljanja dolžan
obravnavati pred sprejemom programa. Če organ upravljanja pri sprejemu programa ne upošteva stališč, pripomb in predlogov sindikatov, lahko sindikati sprožijo spor pred arbitražno komisijo. Spor je možen le, če gre za kolektivni odpust delavcev.
Rok za sprožitev spora je 8 dni od sprejema programa, arbitražna komisija pa mora odločiti v 8 dneh po imenovanju. Če arbitražna komisija ne odloči v tem roku, se šteje, da je program sprejet, v nasprotnem primeru odločitev arbitražne komisije spremeni oz. dopolni program za reševanje presežnih delavcev.
Enak položaj kot sindikati imajo tudi organi v podjetju oz. organizaciji, ki predstavljajo delavce (delavski svet, svet in podobno).
S to določbo, ki sindikatom (pa tudi drugim organom, ki predstavljajo delavce) omogoča tako vlogo pri pripravi in sprejemu programa reševanja presežkov delavcev, v pravno ureditev uvajamo soodločanje delavcev, preko organov, ki jih predstavljajo ali preko sindikatov. S tem se začenjajo uresničevati naše kongresne zahteve po uveljavljanju soupravljanja in soodločanja delavcev namesto dosedanjega samoupravljanja.
3.	Sodelovanje sindikatov v podjetju oz. organizacij pri določanju začasnega prenehanja potreb po delu delavcev oz. pri pripravi in sprejemanju programa reševanja presežkov delavcev zahteva ustrezno usposobljenost.
V kratkem bo pripravljena komentirana izdaja sprememb in dopolnitev zakona o delovnih razmerjih s konkretnimi napotki za delovanje sindikatov. Prav tako bo pripravljen program usposabljanja za delo sindikalnih predstavnikov pri sprejemanju teh odločitev v podjetjih oz. organizacijah.
Pripominjamo, da spremembe in dopolnitve zakona o delovnih razmerjih veljajo za delavce v gospodarstvu, v družbenih dejavnostih in drugih negospodarskih dejavnostih.
Vsi presežni delavci, ki so uveljavili pravice po dosedanji zakonski ureditvi, ohranijo te pravice nespremenjene - torej ostanejo v delovnem razmerju dokler čakajo na uresničitev ene izmed pravic, vendar do največ 2 leti.
4.	Vsem predsednikom sindikata v podjetjih svetujemo, da v vseh primerih, ko ocenijo, da sami niso sposobni se vključiti v razprave in odločanje o začasnem ali trajnem prenehanju potreb po delu delavcev, nemudoma obvestijo ustrezni sindikat dejavnosti in območno organizacijo ZSSS ter se dogovorijo za ustrezno strokovno pomoč in sodelovanje. S tem se krepi strokovna in moralna odgovornost vseh oblik organiziranosti sindikatov, še zlasti pa sindikatov dejavnosti. Uspešni smo le, če aktivno delujemo in sodelujemo pri pripravljanju in sprejemanju odločitev. Potem, ko so odločitve-četudi brez sodelovanja sindikatov sprejete - so možnosti, da bodo sindikalne zahteve upoštevane ali sprejete, zelo majhne.
Predsednik Sveta ZSSS: MIHA RAVNIK
S teamskim delom do kvalitetnih rezultatov
Izdelava kalupa za Elanovo smučko MBX
V	tem kratkem članku vam želim predstaviti izdelavo dveh kalupov za Elanovo najnovejšo smučko MBX. Smučko je med drugim na žrebanju »Podarim dobim« predstavil novi direktor Elana. Po njegovi izjavi je povzročila v svetu pravo MBXomanijo.
Strokovnjaki Elana so se na posvetovanju o Avtomatiziranih tovarnah, ki sva se ga udeležila z ing. Stepišnikom, pritoževali, da v Jugoslaviji takšnega kalupa nihče ni sposoben narediti. Tako so jim prvi kalup za dolžino 207 cm ravno takrat delali v orodjarni firme Audi v Ingol-stadtu. Za naju je bil to izziv, da se problema lotimo pri nas.
V	začetku predstavniki Elana emovsko ponudbo niso jemali preveč resno, potem pa, ko smo jim na razgovor prinesli iz plastičnega materiala narejeno konico smučke, ki je bila izdelana 4-osno, če zanemarimo minimalno spreminjanje pete osi, se je sodelovanje zače-
lo.	Za dolžino 185 cm smo kalup naredili pri nas. Oblikovali so jo v Elanu na HP računalniku s programskim paketom l-DEAS. Mi smo dobili geometrijo ploskev na disketi. Naš strokovnjak je te ploskve obdelal s pomočjo Tektronix računalnika na STŠ v Celju, s programskim paketom ANVIL 5000 in to še predno je opravil tečaj za NC (Numerical Control) obdelave. Iz Tektronixa smo prenesli splošno obliko NC
programa na osebni računalnik v EMO. Pri nas smo definirali kako je potrebno predelati splošno obliko NC programa za večosni stroj, ki je v Orodjarni. Na osnovi teh zahtev smo naredili propro-cesor za 3, 4 in 5-osne NC obdelave. Tak poprocesor stane okoli 12.000 DEM, generator poprocesorjev pa celo nekajkrat več. Rešiti je bilo potrebno še prenos podatkov iz osebnega računalnika na NC stroj, saj je imel program za polovico srednjega dela smučke nekaj nad 17.000 vrstic. Tudi to smo uspešno rešili z lastnim programom, ki smo ga naredili za ta namen.
Vrednost opravljenega dela ne moremo ocenjevati samo z denarjem, ki ga je EMO dobil za izdelavo kalupov. Oceniti je potrebno tudi izkušnje, ki smo jih pridobili, stranski produkt pa sta še programa za prenos podatkov na NC stroj in poprocesor za 3, 4 in 5-osne NC obdelave. Za primerjavo naj povem, da so na raznih strokovnih srečanjih ljudje presenečeni, ko jim povemo, da smo prepričani, da smo sami naredili poprocesor za 5-osne NC obdelave. Najprej so vedno prepričani, da smo pri tem uporabljali generator poprocesorjev. Danes lahko tako izdelamo poprocesor za poljuben večosni frezalni stroj. Tako smo za potrebe Prvomajske oz. Brodarskega instituta iz Zagreba do faze testiranja pripravili zelo zahteven poprocesor za fre-
zalni stroj AG 400 s krmilnikom CNC-1600. Sistem, ki je bil razvit za ta stroj je možno relativno hitro predelati za stroja Maho in Deckel ali za podoben stroj z računalniško vodeno vrtljivo in nagibno mizo.
Kdo je pri delu sodeloval? Poleg avtorja članka sta iz ERCA na tem delala ing. Bizjak Matija in ing. Jan Rajko, v Orodjarni so pomagali vsi od tehnologije z vodjem ing. Jamšek Cvetom, vodjem proizvodnje Jeršič Ferdom, do mojstra Gubenšek Jožeta, še posebej pa oba operaterja na stroju Kunst Franci in Robič Roman. Uspeha pa seveda tudi ne bi bilo, če ne bi direktor Orodjarne, ing. Stepišnik izziv tako samozavestno sprejel in nam stal ob strani tudi takrat, ko se nam je rezultat izmikal iz rok.
Danes, ko gledamo na opravljeno delo ugotavljamo, da lahko le s teamskim delom pridemo do kvalitetnih rezultatov. Pri tem projektu smo npr. zelo dobro sodelovali v samem ERCU, zelo dobro smo sodelovali z ekipo v Orodjarni in zelo dobro smo sodelovali s STŠ v Celju. Kakor hitro bi nekdo v tej navezi odpovedal, rezultata ne bi bilo. Na žalost se nam je izmuznil pričakovani reklamni učinek. Firma Elan je zašla v težave in mediji niso spremljali prodora nove smučke na trg s takšno intenzivnostjo, kot smo pričakovali. Zato tudi mi nismo mogli doseči pričakovanih reklamnih učinkov.
V EMO smo prvič izdelali orodje brez papirnatih načrtov.
Kaj na koncu ta rezultat pomeni za nas? Pomeni, da imamo dovolj lastnega znanja, da smo vse probleme rešili. Pomeni tudi, da smo prvič v EMU naredili zahteven izdelek brez papirnatih načrtov. Podatke smo s pomočjo magnetnih medijev (disket) ali pa direktno preko ustreznih kablov le prenašali iz računalnika na računalnik, vsak računalnik v verigi pa je s pomočjo programa in strokovnjaka, ki je delal z njim, podatke ustrezno predelal. S tem smo pre-
stopili v novo obdobje, ki mu je botrovala večletna strategija nabavljanja sodobnih obdelovalnih strojev in razvoja kadrov. Pri tem seveda ne smemo ostati. Takšen način dela nam omogoča, da industrijski oblikovalci načrtujejo izdelke zelo zahtevnih oblik, ki jih lahko potem s pomočjo opisanega postopka in z obstoječimi obdelovalnimi stroji izdelamo, ali pa naredimo zanje potrebna orodja.
Anton ŽLIČAR, dipl. ing.
KEGLJAVKE EMO ŽE SEDMIČ DRŽAVNE PRVAKINJE
Po zmagi nad Kristalom (+200 kegljev) in zmago nad Varteksom (+ 288) so kegljavke EMO brez poraza osvojile naslov državnih prvakinj.
Na svoje majice in klubsko zastavo si bodo prišile sedmo zvezdico prvakinj in peto zaporedno zmago v jugoslovanskem prvenstvu. Zadnji uspeh so dosegle: Tanja Gobec, Marika Kardinar, Metka Lesjak, Sonja Mikac, Jožica Šeško, Mira Grobelnik, Ljuba Tkalčič, Biserka Petak, ekipo pa je vodil trener in predsednik kluba Lado Gobec.
Emajlirec
Glasilo podjetja v družbeni lastnini EMO Celje, ki ga prejemajo vsi člani tega kolektiva brezplačno. Ureja ga uredniški odbor.
Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema Jože Kuzma. Naslov uredništva: Celje, Mariborska 86, telefon 32-112, interna 262. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji CETIS Celje.
Smučka MBX - najboljša med najboljšimi.
Spoj mladosti in izkušenosti: Perspektivni športniki Celja - Alenka Ramšak, Sonja Grivič, Vesna Filipčič, Jana Verdnik, Katja Ledinek, Mitja Gobec, sedijo »stara garda«: Lado Gobec, Sonja Mi-kac, Marika Kardinar, Biserka Petak.
Podpredsednik društva RŠD EMO sprejema zlato plaketo za podjetje EMO ob 100-letnici športa v Celju.
Zlata plaketa za EMO ob 100-letnici športa v Celju
Ob 100-letnici organizirane športne dejavnosti v Celju, je bilo za športne, strokovne in organizacijske dosežke nagrajeno veliko športnikov in športnih delavcev, kakor tudi najuspešnejši športni kolektivi. S področja organizacije in sodelovanja na področju rekreacije, je zlato plaketo prejelo tudi naše podjetje. EMO je v tej svoji zgodovini imel posluh za razvoj in negovanje športnih aktivnosti. Kot številčen kolektiv z delovno intenzivno dejavnostjo, se je zavedal pomembnosti ukvarjanja čimvečjega števila svojih delavcev s športom. Seveda vedno ni bilo najboljših pogojev, kakor je to značilno tudi za trenutno stanje. Zaostreni pogoji gospodarjenja pogojujejo zmanjševanje izdatkov tudi za izvajanje rekreativne dejavnosti. Vendar moramo nekje postaviti mejo, saj vemo, da sta zdravje in dobra telesna pripravljenost in premagovanje vseh fizičnih in psihičnih naporov, ki jih je v današnjem času vedno več, izredno pomembna.
Prepričani smo, da bo EMO še naprej opravičeval ime za podjetje z dobrimi športniki in rekreativci, in da bo še v naprej omogočal optimum organiziranega sodelovanja svojih delavcev v rekreaciji.
Kegljavke EMO - naš ponos
Štiri sezone so minile, odkar nosi Kegljaški klub Celje naše ime EMO. Tako kot je že v navadi za ta skromen, delaven in žilav kolektiv, tudi v pretekli sezoni ni manjkalo odličnih uspehov. Predvsem so ime »EMO« doma in v svet ponesle kegljačice. Pod strokovnim vodstvom neumornega trenerja (tudi predsednika kluba) ing. Lada Gobca ne popuščajo in vedno znova osvajajo lovorike, na katere smo lahko EMO kot sponzor kluba izredno ponosni.
SVETOVNO PRVENSTVO INNSBRUCK - AVSTRIJA
KARDINAR Marika
Zlata medalja ekipno, bronasta dvojice, 4. mesto kombinacija, 9. mesto posamezno.
Pregled rezultatov v letu 1990:
I. EKIPNO - ŽENSKE
1. ČLANICE
-	naslov državnih prvankinj (četrtič zapored in skupaj šesti naslov),
-	zmagovalke jugoslovanskega pokala,
-	2. mesto svetovni pokal ekipnih državnih prvakov v Oggersheimu v ZRN.
2. MLADINKE
- 2. mesto v Sloveniji
II. DVOJICE
1. ČLANICE
Republiško prvenstvo 1. mesto Kardinar M. - Mikac S., 3. mesto Gobec T. - Petak B.
Viceprvakinje svetovnega pokala: Metka Lesjak, Biserka Petak, Tanja Gobec, Ljuba Tkalčič, čepijo: Silva Razlag, Lado Gobec, Marika Kardinar, Mira Grobelnik, Sonja Mikac.
Državno prvenstvo
1.	mesto Kardinar M. - Mikac S., 3. mesto Grobelnik M. - Šeško J., 4. mesto Gobec T. - Petak B.
2. MLADINKE
Republiško prvenstvo
2.	mesto Založnik A. - Ramšak A.
Državno prvenstvo
2.	mesto Filipčič V. - Založnik A.
III. POSAMEZNO
1.	ČLANICE
Republiško prvenstvo
I.	Kardinar M., 2. Mikac S., 3. Šeško J., 4. Gobec T.
Državno prvenstvo
3.	Mikac S., 8. Kardinar M.
2.	MLADINKE
Republiško prvenstvo
4.	Filipčič V.
Državno prvenstvo 3. Filipčič V.
3.	PIONIRKE
II.	kategorija - 2. mesto Razlag A.
IV. kategorija - 1. mesto Grivič S., 2. mesto Ledinek K., 3. mesto Kmeta M.
MIKAC Sonja
Zlata medalja ekipno, bronasta dvojice, 5. mesto posamezno, 6. mesto v kombinaciji.
ZVEZNA LIGA POSAMEZNO
1. mesto Kardinar M., 2. mesto Mikac S., 8. mesto Gobec T.
RAZGLASITVE ŠPORTNIKOV
KK EMO - najboljši kegljaški klub v Sloveniji..
Ženska ekipa - najboljša ženska ekipa v Celju, v Sloveniji in Jugoslaviji.
Mikac Sonja - najboljša kegljavka v Sloveniji.
Kardinar M. - najboljša športnica Celja, 3. najboljša športnica Slovenije.
MOŠKI
Ni bilo vidnih uspehov.
- Nareks S. sodeloval na posameznem državnem prvenstvu (22. mesto) in nastopal za reprezentanco Slovenije.
PIONIRJI
I. kategorija -1. mesto v Sloveniji Gobec Mitja, IV. kategorija - 2. mesto v Šloveniji Hrastnik Boštjan.
ZAHVALA
Sporočila sodelavcev
ZAHVALA
Vsem članom delovnega kolektiva EMO, še posebej pa sodelavkam in sodelavcem podjetja POSODA (boutique program) se ob mojem odhodu v pokoj iskreno zahvaljujem za prisrčno slovo, tople besede in dragoceno darilo, ki mi bo drag spomin na nje in na dneve, ki sem jih prebila med njimi.
Še posebej hvala Sojč Anici, ki mi je bila vedno v pomoč na delovnem mestu.
Ob boleči izgubi dragega očeta
Alojza OROŽA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz Orodjarne za denarno pomoč in izraze sožalja.
Žalujoča hči Alenka
Vsem v kolektivu pa želim še veliko sreče, zdravja in uspehov pri nadaljnjem delu.
Marta BOROVNIK
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage žene in mame
Jožice HRŽENJAK
upokojenke podjetja POSODA
se iskreno zahvaljujeva sodelavkam in sodelavcem vlačilnice in priprave proizvodnje za izraze sožalja, denarno pomoč, darovani venec in spremstvo na njeni zadnji poti.
Žalujoči mož Janko in hčerka Lilijana
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža Ernesta KAMPOŠKA
se vsem sodelavkam in sodelavcem kleparskega oddelka in ZSSSI. zahvaljujem za izraze sožalja, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoča žena Tilčka s hčerko Darjo in in vnukinjo Ano
fetfoto vest
Upokojil se je naš Vasa Atanackovič
V	EMO je prišel leta 1974 kot izkušen serviser za gorilce in samostojno prevzel servisiranje gorilcev na področju Vojvodine. Servisno izpostavo s priročnim skladiščem rezervnih delov je imel doma v Rumenki pri Novem Sadu in je bil sam praktično: serviser, skladiščnik in administrator. Seveda so tudi ostali člani družine sodelovali, saj je bilo potrebno beležiti telefonska naročila tudi ko njega ni bilo doma in sprejemati stranke na domu. Tudi drugi sodelavci servisa EMO, ki so prihajali na to področje, so bili pri njih vedno dobrodošli.
V	decembru smo se zbrali na pogostitvi, katero je pripravil ob odhodu v invalidski pokoj in ob tej priliki je nastal spodnji posnetek.
Atanackovič
. 2. 1936) PE SERVIS, v EMO od 9. 1974-19. 6. 1990
Kadrovske vesti
OD 1. 1. 1991 -31. 1. 1991.
Sprejeti na delo:
JAGER Andrej, ŠTANTE Boris in PEČNIK Robert - vsi Kemija; REDNJAK Silvo, MIKOLIČ Bojan, DROFENIK Mirko, FIŠER Jurij, PAVIČ Dušan in PONDELAK Jože-vsi Radiatorji; KERŠ Darko -Kotli; ŠKORJANC Bojan - Kontejner; LAH Tanja - DOM.
Iz podjetja so odšli:
ŠTUBLER Anton, DRAČ Marko, LEDNIK Magdalena in PRAT-NEKER Dragica - vsi DOM; ŠEKORANJA Alojz - Orodjarna; CME-REŠEK Marjan - Kotli; BOSNER Ivan - SIT; MIHELČIČ Boris, RODIČ Helena in BRAČUN Marta - vsi DSSS; MALEŠAKOVIČ Zenu-din - DOM.
Skrb, delo in trpljenje tvoje bilo je življenje bolečine in trpljenje si prestal zdaj boš v grobu mirno spal.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi dragega moža, atija, tasta, brata in strica
Antona LIPOVŠKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, znancem, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in denarno pomoč ter številno spremstvo k njegovemu preranemu večnemu počitku.
Iskrena hvala godbi na pihala tovarne EMO ter govorniku za ganljive, a resnične besede ob slovesu.
Žalujoči vsi njegovi
Naše črne točke
Dne 19. in 21. 12. 1990 so bili obravnavani naslednji kršitelji dolžnosti in delovnih obveznosti: PROGRAM TIKO
HROVAT Gregor - neopravičen izostanek z dela - javni opomin;
GAVRIČ Gavro - malomarno opravljanje delovnih nalog - javni opomin;
ŠNAJDER Andrej - predčasna zapustitev delovnega mesta in odhod iz podjetja-javni opomin;
RAZVOJNO TEHNIČNO PODROČJE
VENKO Vili - večkratno zapuščanje podjetja med delovnim časom - prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 6 mesecev.
PROGRAM DOM
GERŠAK Ivan - neopravičena izostanka z dela - javni opomin;
ZVONAR Vili - povzročanje zastoja v proizvodnji - javni opomin;
VODEB Peter - prihod na delo v vinjenem stanju - prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 6 mesecev;
VIDEC Vendelin - prihajanje na delo v vinjenem stanju - prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 12 mesecev ter obvezno zdravljenje stanja zasvojenosti z alkoholom;
Dne 30.10.1990 je bil iz programa DOM obravnavan NOVAK Anton, roj. 1.1.1944, kateri opravlja dela delovnega mesta mletje, skladiščenje emajla. Izrečen mu je disciplinski ukrep: prenehanje del. razmerja odloženo za dobo 6 mesecev.
Dne 1. 2. ter 4. 2. 1991 so bili obravnavani naslednji kršitelji dolžnosti in delovne obveznosti: EMO - POSODA, d. o. o.
KOS Ivan - prihod na delo v vinjenem stanju, prinašanje alkohola v podjetje - javni opomin; KRANJEC Milan - neopravičen izostanek z dela - javni opomin;
TEMNIK Milan - neopravičen izostanek z dela - javni opomin;
MASTNAK Franc - prihod na delo v vinjenem stanju, odklonitev opravljanja alkotesta - prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 12 mesecev;
EMO - HIŠNA ENERGETIKA, d. o. o.
BANJEGLAV Bogdan - neopravičen izostanek z dela - javni opomin;
MENART Matjaž - neopravičen izostanek z dela - javni opomin.
i
EMO - KEMIJA, d. o. o.
FISTRIČ Juraj- povzročanje zastoja v proizvodnji, neopravičen izostanek z dela - javni opomin; EMO - kontejner, d. o. o.
DROVENIK Mirko - neopravičen izostanek z dela - javni opomin;
STATENŠEK Ivan - neopravičen izostanek z dela - javni opomin.
Pravna služba
Sporočila sodelavcev
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža in očeta
Petra HVALA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz podjetja KOTLI Šentjur za izraze sožalja, denarno pomoč, darovano cvetje in govorniku ter spremstvo na njegovi zadnji, prerani poti.
Žalujoča žena Krista s sinovoma Damjanom in Matejem ter ostalo sorodstvo
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage mame
Neže UŽMAH roj. FRECE
se iskreno zahvaljujeva sodelavkam in sodelavcem oddelka (program DOM) za izkazano pomoč, darovano cvetje in izraze sožalja.
Žalujoči hčerki Pavla in Jožica
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta Alojza LESJAKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavkam in sodelavcem iz montaže in kleparskega oddelka za izraze sožalja in izkazano pomoč, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
_Žalujoči hčerki Milica in Zofka z družino
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage sestre
Jožice HRŽENJAK
se iskreno zahvaljujem sodelavkam področja za ekonomiko - računovodska služba za izraze sožalja in darovano cvetje.
Žalujoča sestra Rozalija KUKEC
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje drage mame Josipe LUGARIČ
se iskreno zahvaljujem za izkazano denarno pomoč vsem sodelavkam in sodelavcem oddelka montaže.
Marija OGRIZEK
SPOROČILO
Vsem nekdanjim sodelavcem, prijateljem in znancem sporočamo, da nas je zapustil
Silvo PIŠOTEK invalidski upokojenec EMO
Od njega smo se poslovili v torek, 26. februarja 1991 na pokopališču v Laškem.
POSLOVILI SO SE
V zadnjem času se je od aktivnega dela v podjetju poslovilo kar nekaj sodelavk in sodelavcev in tako smo zabeležili nekaj poslovilnih trenutkov.
Kot običajno ob takšnih priložnostih se ožji sodelavci zberejo na krajšem srečanju; predajo spominska darila in pokramljajo o skupnih delovnih letih.
Franc LEŠEK (30.10. 1934) - VZDRŽEVANJE, elektro obrat. Zaposlen v EMO od 11.3. 1965 do upokojitve 30. 11. 1990.
Fanika PINTER (15. 2.1936) - POSODA, obrat predelave kovin, oddelek ročajnica in vtisko-valnica. Zaposlena v EMO od 15. 2. 1963 do upokojitve 15. 2. 1991.
Marija OGRAJENŠEK (2. 4. 1936) - Hišna energetika, radiatorski oddelek. Zaposlena v EMO od 8. 5. 1969 do upokojitve 3. 4. 1991.
Magdalena LEDNIK (27. 1. 1945) - POSODA, obrat emajlirnica, oddelek dekoriranja. Zaposlena v EMO od 15.11.1960 do upokojitve 31. 12. 1990.
Marjan CVEK (20. 1. 1936) - INTE, Služba družbenega standarda In splošnih zadev - zavarovanje podjetja. Zaposlen v EMO od 12.10. 1950 do upokojitve 30. 11. 1990.
Roman JELER (6. 9. 1935) - Posoda, boutique oddelek. Zaposlen v EMO od 8. 1. 1951 do upokojitve 21. 12. 1990.
Jože DEKLEVA (19.8.1929)-Orodja in naprave. Zaposlen v EMO od 1.6.1964 do upokojitve 30. 9. 1990.
Zvone LONČAREVIČ (1. 5. 1933) - Orodja in naprave. Zaposlen v EMO od 13. 5. 1949 do upokojitve 2. 12. 1990.
Sporočila sodelavcev
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam pripravljalnega orodja ter vodjem obrata emajlirnice (program DOM) za izkazano pozornost ob slovesu ter dragoceno darilo, ki me bo ob pogledu nanj vedno spominjalo na ta prelepi čas in dneve, ki smo jih prebili skupaj.
Vsem skupaj želim v prihodnje še veliko delovnih uspehov, zdravja in osebnega zadovoljstva.
Jože SMODEJ
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem Univerzala za prelepo darilo, ki mi bo v lepem spominu. Darilo bom negovala in se spominjala našega skupnega dela v dobrem in slabem.
Želim vsem srečno in veliko uspehov v novem letu 1991.
Viktorija KOVAČ
Ob odhodu v pokoj se prav lepo zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem dekor oddelka, poslovne enote emajlirnica (program DOM) za izkazano pozornost in tople besede ob slovesu ter dragoceno darilo, ki mi bo trajen spomin na nje in na čas, ki smo ga v dobrem in hudem prebili skupaj.
Vsem v kolektivu pa želim v prihodnje obilo sreče, zdravja in uspeha pri delu.
Magda LEDNIK
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz elektro obrata, kakor tudi vsem ostalim iz vzdrževanja za dragoceno darilo, ki mi bo trajen spomin na dneve in leta, ki smo jih ob delu, v dobrem in slabem preživeli skupaj.
Vsem v kolektivu pa želim veliko sreče in uspeha pri nadaljnjem delu.
Franc LEŠEK
Ob odhodu v pokoj se srčno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem boutique programa za dragocena darila, ki me bodo spominjala na leta skupnega dela. Zahvaljujem se tudi vsem bivšim sodelavcem emajlirnice.
Pri nadaljnjem delu jim želim veliko uspeha pri delu in srečno leto 1991.
Roman JELER
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem barvnega mlina in emajlirnice ter vsem ostalim za izkazano pozornost ob slovesu, darilo in zbrani denar.
Mirko PODGORŠEK
Ob mojem odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem službe nabave in vsem, ki so prispevali za dragoceno darilo, ki me bo spominjalo na dneve, ki smo jih preživeli skupaj.
Vsem v kolektivu želim še obilo delovnih uspehov, zdravja in osebnega zadovoljstva.
Rafko GREGORC
Izid žrebanja novoletne prodaje iz skladišča EMO
Dobitnike nagrad je izžrebal alpinist Franček Knez.
Seznam dobitkov in nagrajencev:
1.	nagrada: Petdelna grt. Galaxal posode - kupon št. 672, Ambrož Rado, Partizanska 15, Žalec.
2.	nagrada: Tridelna grt. Galaxal posode - kupon št. 610, Ulčan Vida, Valvasorjeva 21, Šmartno pri Litiji.
3.	nagrada: Aromat pekač - kupon št. 402, Črep Srečko, Zidanškova 8a, Šentjur pri Celju.
4.	nagrada: Boutique mini set - kupon št. 623, Tomažič Drago, Letenje 56/b, 64294 Križe.
5.	nagrada: Boutique mini set-kupon št. 460, Travner Karmen, Oblakova 26, Celje.
6.	nagrada: Jedilne skodele - kupon št. 750, Kresal Marija, Velika Ševnica 10, Trebnje.
7.	nagrada: Jedilne skodele - kupon št. 585, Veber Jože, Trnovlje 246 b, Celje.
8.	nagrada: Jedilne skodele - kupon št. 408, Trobiž Jožica, Šmartno v R. dolini 23, Šmartno.
9.	nagrada: Jedilne skodele - kupon št. 622, Vengust Vida, Cesta talcev 44, Vojnik.
10.	nagrada: Jedilne skodele - kupon št. 701, Kralj Anton, Trg svobode 30, Trbovlje.
Humor
»Si naredila šoferski izpit?« vpraša Majda prijateljico Alenko.
»Ne,« odgovori Alenka.
»In kolikokrat si sedaj že padla?«
»Saj to je tisto! Ker še nisem padla, nimam izpita.«
XXX
»Mamica,« je rekla mala Katja, »jaz pa vem, zakaj je naš očka tako debel! Veš, medtem, ko si ti šla v trgovino, je naša podnajemnica očka v spalnici položila na posteljo, ga slekla in napihovala!«
XXX
»Sl se res poročila?«
»Res!«
»Skom pa?«
»Kakšen pa je?«
»Po vsaki tekmi drugačen!«
XXX
»Dragi, za vikend bomo šli pa smučat!«
»Daj no mir, saj več, da smo skoraj brez denarja in da je to predrago. Zakaj te pa zdaj drži za smučanje?«
»Zdravnik mi je svetoval več svežega zraka!«
»A tako! No, od danes dalje
boš spala na terasi!«
*
XXX
»Soseda, imaš moža doma?«
»Ja, ampak je ves pobit...«
»Kaj pa mu je?«
»V službi je tako nerodno padel, da je ves podplut in še nogo si je zlomil. Zakaj pa sprašuješ?«
Nič, nič, kar tako ... Gostilničar me je vprašal, če kaj vem, kako je tvoj mož včeraj prišel domov?!«
XXX
»Ali veš, da sem izgubila 75 kilogramov odvečne teže?«
»Kako ti je pa to uspelo?«
»Moža sem nagnala od doma!«
XXX
»Natakar, prinesite mi nekaj, česar nisem imel še nikoli...«
»Smem priporočiti možgane z jajci?«
XXX
»Že cel teden nisem nič jedel!«
»Prebava?«
»Ne, denarnica!«
XXX
»Deklica, pri naših sosedih so dobili naraščaj. Pri tej priložnosti bi ti radi povedali, kako pride do otroka.«
»Ni mi treba,« jim odgovori na pol odrasla hčerka.
»Pri teh tankih stenah, bi vam lahko to že pred devetimi meseci povedala.«
XXX
»No, Janezek, če skozi okno gleda ena punca, je to ednina ali množina?«
»Ednina, šica učiteljica.«
»Dobro. Kaj pa, če skozi okno gleda petnajst punc, kaj je to?«
»Po moje ne more biti drugega kot kupleraj« se odreče Janezek.
XXX
»Maja, ali je poštar že prišel?«
»Še ne, mami, ampak diha in sope pa že težko.«
XXX
»Naš novi kolega v pisarni nima nobenih pravih manir in vzgoje. Že desetkrat me je poljubil, preden se mi je končno predstavil.«
XXX
Ona: »Kaj bova dela danes zvečer?«
On: »Imam idejo!«
Ona: »Pusti to! Raje delajva tisto, kar znaš!«
XXX
Gost vpraša mlado vdovo:
»Zakaj pa ste dali žaro pokojnika v stekleno posodo?«
»Ah, veste, vedno je tako rad gledal skozi okno.«
XXX
V disku dve prijateljici gledata ansambel.
Pravi prva:
»Poglej bobnarja. Ta mora biti v postelji res dober.« Nato druga:
»Jaz bi dala prednost klarinetistu. Poglej samo kako dobro zna s prsti.«
XXX
Tuhtata dva v gostilni:
»Kdor potegne krajšega, tisti bo plačal naslednje pivo.«
Gostilničar:
»Takoj si zaprita gumbe na hlačah. Pri nas se to dela z vžigalicami.«
XXX
Mati skuša razložiti hčerki, kaj pomeni beseda adaptacija. »Če neko tujo osebo iz čiste ljubezni do bližnjega vzameš k sebi, da osrečiš to bitje in sebe tudi, to pomeni adaption.«
Aha, mami, potem me je naš Vlado včeraj trikrat adaptiral.«
XXX
»In zakaj ste izmed vsega, kar bi lahko delali, izbrali za poklic prav vlamljanje v tuja stanovanja?«
»Ker delo samo ni tako slabo, le živci močno trpijo ...«
XXX
Miša hvali svojega novega fanta, kako je pameten, saj študira psihologijo. Suzana jo nekaj časa posluša, potem pa jo vpraša:
» Dobro - pa se tvoj novi lahko tudi poglobi v sočloveka?«
»Seveda,« se srečno nasmeji Miša, »vendar vedno le za nekaj centimetrov.«
XXX
»Ali ti veš, da je prepir lahko tudi zdravilen?«
»Ja, seveda. Samo končati se mora v postelji.«
XXX
K navdušenemu lovcu pride na obisk kolega in gostitelj mu ponosno razkazuje svojo zbirko lovskih trofej. Na stenah je množica rogov, natlačenih živali in glav. Nenadoma vzklikne gost:
»Za boga - tu imate vendar nagačeno žensko glavo! In še smeji se ...«
»Ja,« zadovoljno pravi gostitelj, »to je moja tašča. Do zadnjega trenutka je mislila, da jo fotografiram!«
V zakonski postelji žena kritično pogleduje svojega moča.
»Oh, ja,« vzdihne, »prej svoje čase, pred desetimi leti si me elektriziral kot Gilbert Becaud, si me ljubil kot Roger Moore, poljubljal kot Rock Hudsan, razdražil moja čustva kot Michael Douglas - in kaj je danes ...?
Mož zagodrnja: »No ... lahko te ugriznem - kot Lassie!«
ČUH KAtere straw;e DEMOKRAT, liberalec,
Sl, SOCIALIST,
PRENOVITELJ KRŠČANSKI PE/WRAT...AS
Sem CLAW SoClALWO OC|ROŽEWIR, LAHKO TA TOM ¿LAN KLJPA NEZAPOSLENIH