106
Odgovori.
O  besedah „kuga", „Diža", in „sud" in še nekte-
rih drugih.
Kug-a je med Muro in Dravo znana beseda v pomena Viehseuche. Slovenski ljud v ti pokrajini pravi od kuge, da ponoči pride v podobi šternastega teleta, ktero se pri vratih kravjega hleva postavi in s svojo sapo živino okuži. Sternasto ali spreglasto je vse jedno, in pomeni „schwarz-gelbfleckig". Za koreniko pa jaz imam sanskritski glagol čhu ali khu, kar pomeni laedere, ferire, toraj bi kuga in čuma iz edine korenike izhajale.   Kadar veliko
1 j u d i pomira, se pravi pri nas „p o m o r j eu Še ni davno mi je kmet, kterega sem vprašal: „kadaj ste kapelo sv. Roka zidali?" odgovoril: „ljudi pripovedujejo, in tudi letno čislo kaže leta . . . ., ko je bil velik pomor". In iz zgodovine je znano, da je vladala v tem letu bolezen, ktero Nemci „Pest" imenujejo. Latinsko-nemško besedo pestiš — Pest izpeluje ostroumni Pott iz perdo ali pa gerškega pertho, vervvusten, zerstoren, vertilgen, toraj je v pomenu enaka beseda z besedama kuga in čuma, ako je korenika teh besed chu ali khu. Eichhoff pa postavlja koreniko b a d h , schlagen, schaden, b a d h a Unheil, horvat. beda, litv. beda.                                                                          ____
Ime Diže izpeljujem iz korenike du, dyu, bevvegen, digati, movere, toraj D i ga po prestopu glasnika g v ž. Diža zn die sich bewegende. V kanjuški dolini na »turškem imamo rečico Digič, na Moravskem pa teče Dija. Namesto An iz raje pišimo An is ali A nas, ker rimski pisatelji imajo Anisus ali pa An asu s. Zavoljo oblike is in as primeri lastne imena: Boris,Lelis, Bera s, Jeras itd.
Zavoljo sud, gerade, sem jaz te misli: S ud je iz tiste korenike, iz ktere soditi, suditi. Izvirni pomen je: richten, Richtung geben, pomen soditi, judi-care je že tropišk.
Rezjan pravi: mizo sud i! richte d en Tisch her, dečke auf! Sud bi toraj izvirno pomenilo: g e richte t, gelenkt, in v tem tiči pomen „geradeu.
___________          Da v. Terstenjak.
Epidemija se pravi latinski: morbus in populo versans; ali bi bilo daleč zaorano, ako bi jo imenoval: p o ha javno, ali p oh aj no, ali zahaja v no bolezen?— Beseda ,,Epi-demie", za ktero se še prava slovenska beseda iše, me je vpotila opomniti, da naši slovenski pisavci v zadregi le pre-radi samo po nemškem jeziku slovenske pomenke izdelavajo, kar je dostikrat prav napačno. Od več besed se spomnim samo besede „pohiševavec*% kar bi ,,Hausirer* pomeniti imelo. Ako bi bil tisti, ki je „pohiše v a v ca" pervi na popir spravil #), pred poiskal, kako se ,,Hausireru Qv pomenu tergovca) latinski, gerški ali talijanski pravi, bi ga bil slovenski drugače kerstil — morebiti „teržinaru ali kaj podobnega.                                                                       J. D.
*) „Novicew rabijo besedo pohiševavec za „Hausirer;' po slov-niku „Juridisch-politische Terminologie fur die kroatische, ser-bische und slovenische Sprache". ki ga je po c. k. ministerstvu pravosodja poklicani odbor na Dunaji 1853 na svetlo dal ; ondi stoji za slovenski jezik „pohiševavec", za horvaški „kaearac"3 za serbski „pokucarw, — „Teržinartt je vsak tergovec in ne zaznamuje tistega, ki edini ima pravico po hišah kupčevati. Res je pa tudi, da „po hiše v a vec" ne zaznamuje določno tergovca; ali pa ga zaznamuje beseda ,:Hausireru??    Vred.