V. b. b.
Naroča se pod naslovom
»KOROŠKI SLOVENEC"
KUgenfurt, Viktringer-Kiug M.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov:
Pol. in gosp. društvo
Klagentun, Viktringer-HiHi' 26.
Lisi
poiitiRo» gospodarstvo to prosveto
Izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno: 1 šiling.
Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25
Pozamezna številka 10 grošev.
Leto \?.
Dunaj, 9. decembra 1925.
St. 49.
Kdo |e v Avslriji veleizdajalec?
Znano je našim čitateljem, da Heimatbund prireja po Koroški protestna zborovanja proti baje obstoječi jugoslovanski nevarnosti, katere obstoj si je zamislil Heimatbund sam. Stvar je tako daleč dozorela, da se zdi celo socialdemokratom preneumno in zato oni zahtevajo razpust Heimatbunda in „Freischar Karaten". Freischar je sklicala na podlagi tega 28. novembra svoj izredni občni zbor, Heimatbund pa 3. decembra, na katerem se je razpravljalo o začasnem položaju, o stališču k zahtevi po razpustu, o bodočih smernicah, o preiskovalni komisiji, o šolskem vprašanju itd. Heimatbund pravi v svojem vabilu na občni zbor, da je odvisno od občin, ali prodre domoljublje ali pa bo Koroška slovenska stranka močnejša. To je posledica predvsem shoda v Št. Jakob v Rožu.
Zadeva postaja vedno bolj opasna. Zato se hočemo s to stvarjo natančneje baviti in pre-dočiti našim čitateljem, kaj pravi „Arbeiter-wille". Državni poslanec Klimann je stavil 19. nov. v parlamentu na ministra vprašanje, v katerem navaja, da je izjavil soc. dem. poslanec Anton Falle na nekem zborovanju v slovenskem delu Koroške, da je treba slovensko manjšino na Koroškem ščititi. S tem je Falle zagovarjal Avstriji sovražne interese, ščitil slovenske pomagače in dal dobrodošel povod za grozeča stremljenja proti enotnosti Koroške. ToječistonavadenLandes-v e r r a t (veleizdaja) in vlado vprašuje, je-li pripravljena odločno zavrniti veleizdajniško počenjanje posl. Falleja.
List naprej pojasnjuje, da nemški nacijo-nalci iz strankarskih razlogov stalno vzdržujejo prebivalstvo mešanega ozemlja južne Koroške v napetosti. Stalno se razširjajo novice, da se pripravlja ponovni vpad Jugoslovenov in v dokaz navajajo članke ljubljanskih listov. V zadnjem času je ta propaganda sploh zavzela nevarne oblike. Prirejali so se shodi in nastopi nemškonacijonalne mladine v slovenskih vaseh, kjer so se slišali divji hujskaški govori. Nemškonacijonalni pobalini so se čutili poklicane, da motijo slovenske prireditve in shode. Tako se je peljala 9. avgusta približno 40 mož broječa četa mladih ljudi pod vodstvom bivšega stotnika Majer-Kajbiča in nadporočnika Arnejca z avtomobili iz Celovca v slovensko vas Loče pri Beljaku, kjer je vdrla med igro v gledališko dvorano, vprašala po oblastvenem dovoljenju, nadzirala prireditev in pela nemško-nacijonalne pesmi. Del te čete je ostal vsled poškodbe avtomobila v Porečah, kjer je uprizoril znani pretep judov. Organizacija „Freischar Karaten" (koroških četnikov) ima v zvezi z drugimi hakenkreuzlerskimi or-ganizavijami na tem ozemlju vojaške vaje. Povelje za eno teh vaj se nahaja v naših rokah. Imenovani list je dotično povelje, ki je zelo zanimivo, obelodanil. Povelje predpisuje za to vajo potno opremo s skodelicami, ker se bo kuhalo za celo kompanijo skupaj; železnica dovoli 50% popusta, popoldne se udeleže vsi protestnega zbora v Št. Jakobu itd. „Arbeiter-wille" pravi, da se mora hakenkreuzler-ska stranska vlada takoj odstraniti. To se more zgoditi na le tedaj, če se takoj sestane deželni zbor in v javni seji zavza-
me k tem dogodkom svoje stališče. Cim prej se to zgodi, tem bolje.
Dalje govori list o shodu v Št. Jakobu, na katerega so bili vabljeni tudi delavci. Ker ni bilo več mogoče, da bi se delavcem udeležba odsvetovala, je šel na shod poslanec Falle. O shodu samem in o poteku smo pisali mi že v predzadnji številki.
Nemški nacijonalci so že tako navajeni, da opravičijo vsako pobalinstvo hakenkreuzler-jcv s tem, da se sklicujejo pri tem na obrambo domovine. Vsak odpor proti nacijo-nalističnim pre.stopkom je veleizdaja. Pod okriljem tega plašča je mogel po drž. posl. Klimannu ustanovljeni Heimat-schutz pred leta sistematično pleniti skladišča orožja in oropati deželo. Gospodje Klimann, Grailer in dr. Angerer naredijo pa tudi iz kratkega govora g. Faleja na zborovanju veleizdajo. V to svrho se mu podtikajo izjave, ki so sicer ob sebi razumljive, a jih Falle ni podal. V čem bi obstojal zločin, če bi Falle v resnici rekel, da je treba slovensko manjšino ščititi? Od kdaj je v Avstriji varstvo narodne manjšine veleizdaja? Varstvo narodnih manjšin ni v Avstriji samo zakonito zajamčeno, temveč se samo ob sebi razume. AH vé g. Klimann, kako orožje je stisnil irredenti v roke, ko je varstvo slovenske manjšine proglasil za veleizdajo? Domobranski polkovnik Klimann, hàkenkreuzler Grailer in nepreračunljivi dr. Angerer so tukaj iz strankarskih vzrokov res izdali interese dežele. Vlada bo morala na vprašanje teh gospodov odgovoriti, da v Avstriji varstvo manjšin ni veleizdaja, temveč resnično obstoji in je samo ob sebi umevno.
Nemškonacijonalna oobalinstva. ki dovajajo jugoslovanski irredenti vedno svežo hrano, bo naša (soc. dem.) stranka tudi v bodoče brezobzirno pobijala kljub Klimannu in tovarišev in to v interesu deželne enotnosti. Stranka ne bo dovolila, da se žrtvujejo interesi dežele strankarski potrebi nemških nacijonalcev.
Dne 29. novembra je soc. dem. stranka imela v Št. Jakobu v Rožu v odgovor svoj shod, na katerem je zavzela svoje stališče proti rovarenju Heimatbunda in Freischar. Iz njih lista posnemamo, da se ga je udeležilo okrog 500 pristašev, četudi ni bilo na razpolago brezplačnih avtomobilov in vozov in treh šilingov potnine, ki so zborovali na prostem v snegu.
Kaj je tedaj v Avstriji veleizdaja: Zaščita slovenske manjšine. Veleizdajalec je tisti, ki manjšino ščiti, ali pa povdarja, da je treba določbe o varstvu manjšin spoštovati. Primerjajmo s to interpelacijo pisanje nemških listov, izjave ministrov in vse drugo, oa vidimo, da so izjave in vsa pisarijo o pravicah, katere baje slovenska manjšina na Koroškem uživa, grda laž, poslanci vladne stranke sami proglašalo za veleizdajo ono. kar ie ustavno in zakonito zajamčeno.
B POLITIČNI PREGLED a
Avstrija. Poštni uradniki ne bodo štrajkali, ker se razdeli med nje Vs odstotka čistega dobička, ki ga bo imela poštna uprava; nagrada vendar ne bodo presegale 120 Š. Značilno je, da hočejo poštni uradniki vsako leto štrajkati ravno okrog božiča, ko je naj večji promet. — Zelo zostren politični položaj se je ublažil, ker je vlada podaljšala zakon o brezposelnih podporah do 1. julija 1926, zato pa soc. demo-
krati delovanje v parlamentu ne bodo ovirali. Brezposelnost silno narašča. Vlada bo nudila le največ
1	30.000 osebam podporo. — Za priključitev k Nemčiji so se ogrevali v seji zveznega sveta govorniki vseh strank kar po vrsti. To je bilo povodom razgovora o možnosti vzpostavitve kontrole. Kršč. soc. dr. Hugel-man je povdarjal, da je treba delati na to, da dosežejo Avstrijci obnovo svojega gospodarstva, potem se ustvarijo pogoji, da se Avstrija pridruži nemški domovini. Velenemec Bierbaumer je izvajal, ka končna rešitev države tiči samo v priključitvi k večjemu nemškemu gospodarskemu torišču. — Vlada je prišla z novim načrtom, kako štediti, da se zadosti uradniškim zahtevam. Predvsem je treba dobiti denar za 28% uradniške nagrade. Zato se vpokliče vojaške novince nekoliko kasneje, opuste se nekateri uradi, podpore gledališčem, poenostavijo se razna zvezni obrati in uradovanja. Na ta način namerava prihraniti vlada 15 milijonov šilingov. Dalje se odpusti še 20.000 uradnikov in podaljša sprejemna zapora tudi za leto 1926. — Društvo narodov obravnava sedaj avstrijsko gospodarsko vprašanje. V to svrho so odpotovali v Ženevo odposlanci naše vlade. Na seji gospodarskega ddbora se je poročalo, da se pri sosednih vladah ni dalo doseči posebnih ugodnosti in da država rabi predvsem kredite za narodno gospodarstvo. Sklep odbora pravi, da se mora produkcija zvišati, zato dobi kmetijstvo posebne kredite. Dolgoročni dolgovi se reorganizirajo in porabijo za prehrano, a sosedne in druge države naj bi sklenile z Avstrijo ugodne pogodbe, carinske pogodbe naj države, ki jih še niso sprejele, takoj odobrijo. — Poroča se, da so se pojavili ponarejeni šilingi. Spoznajo se po drugem zvoku ter so lažji. Zliti so iz cinka, cina, antimona in svinca.
Francoska. Briand je sestavil koncentracijsko vlado zmernih republikanskih strank brez socijalistov. Loucheur je prevzal finance in izdelal nov sanacijski načrt, ki ga je parlament odobril. Vladni delovni program obsega podpis in izvedbo locarnske pogodbe, vpeljavo starega volilnega sistema, delavsko zavarovanje, reformo armade, nov finančni zakon, nova pogajanja v odplačilu dolga z Ameriko in Anglijo. Francoaski frank si je že nekoliko opomogel, ker denarni velikaši računajo, da do znatne oddaje premoženja ne pride. V ostalem se poveda obtok bankovcev za 6,5 milijarde frankov in davki se zvišajo za poprečno 50 odstotkov.
Locarnska pogodba se je i. decembrem svečano podpisalav Londonu v dvorani Foreign Officea. Podpisali so pooblaščenci vseh vlad, ki so pogodbo sklenile. Navzočih je bilo tudi 200 novinarjev. V Lo-carnu so zvonili vsi zvonovi. Vsi govorniki so povdar-jali, da sedaj ne bo več vojne. Po podpisu so se vršili zasebni razgovori med delegacijami. Nemci so zahtevali, da se jim vrne nemška jugovzhodna Afrika ali Kamerun in Malmedy, zasedbena armada pa se mora znižati do 80 na 40.000 mož. Zadnji dve zahtevi nista bili sprejati. Nemčija mora najeti na Angleškem in v Ameriki posojilo 1 1 milijard in zastaviti za posojilo železnice. Posojilo se porabi za reparacije. Kel-morajnska cona se izprazni do konca januarja 1926.
Strahotne razmere v Bolgariji. V kratki dobi vladanja Cankova, Rusova in Vlkova je bilo ubitih 18.000 ljudi. Bolgarija ima samo 4% milijona prebivalcev. Belgijski minister Vanderweld je podal strašno statistiko o političnih umorih. Poleg tisočev kmetov in delavcev so bili pod vlado Cankova ubiti: 4 ministri, 13 poslancev, 7 županov, 21 advokatov,
2	zdravnika, 2 inženerja, 1 tehnik, 13 učiteljev,
3	dijaki, 6 gimnazijcev in dva duhovnika. Koledar Cankovega režima je ves, krvav. Ne mine dan brez skrivnosti, umora ali aretacij. Opozicija je določena za klavno živino. Šole in
bolnice so postale ječe. narodni denar služi za kovanje verig in okovov, a Cankov in vlada pleše ta mrtvaški ples nad golo, opustošeno, izmozgano zemljo.
Vojne priprave Turčije. Turčija se oboro-žuje z mrzlično naglico in to radi tega, da bo rešila mosulsko vprašanje z oboroženo silo, ako bi padla odločitev Društva narodov za njo neugodno. Iz Evrope prihajajo dnevno v Malo Azijo velike množice municije. Turško časopisje izjavlja, da je vilajet Mosul za Turčijo temeljni činitelj obstoja za bodočnost in je mogoče rešiti obstoječe potežkoče na ta način, da se vrne to ozemlje Turčiji. Vsaka druga rešitev pomenja vojno.
Razne politične vesti. Angleška kraljica mati je umrla. — Nešmka vlada je po podpisu locarnske pogodbe odstopila. — Na Češkoslovaškem sestavljajo novo vlado. Švehla ni imel sreče in Šramek za njim istotako ne. — Druži napredujejo in ogrežajo zopet Damask. — Španski diktator Primo de Rhera bo menda dovladal. Kralj želi drugo vlado. — Beograjski parlament je odobril predložene dvanajstine. Ob tej priliki je Štefan Radič v skupščini prvič govoril.
11 DOMAČE NOVICE B
Orjuna namerava oborožen vpad na Koroško. Pod tem naslovom piše ,,Die Stunde“: „Na Koroškem vlada že nekaj tednov med nemškim prebivalstvom veliko razburjenje zaradi alarmantnih vesti, ki so se razširile o bližnjem četniškem vpadu slovenskih organizacij. Namen tega slovenskego vpada je, s silo razveljaviti plebiscit, v katerem so se Korošci izrekli za Avstrijo, ter izsiliti z orožjem priklopitev Koroške k Jugoslaviji. Središče te agitacije je baje „D r u-štvo za vzdrževanje Slovencev v Avstriji", ki ima svoj sedež v Ljubljani. Glasilo pro t i a vst r i j s k e propagande je „K oroški Slovene c“, ki jma svoje uredništvo na Dunaju in ki se v več sto/isoč izvodih brezplačno razpošilja med prebivalsvo Koroške. V zadnjem času se je vedno bolj določno govorilo o bližnjem oboroženem vpadu na Koroško. Dejansko se baje opaža živahnejša delavnost onih društev, ki imajo izvesti vpad. Tej povečani agitaciji služi kot pretveza tudi trditev, da obstoji med Jugoslavijo in Italijo dogovor, pa katerem naj bi pripadla Jugoslovanom v slučaju razdelitve Avstrije tudi takozvana glasovalna cona B s Celovcem vred. Pod pretvezo tega dogovora, ki pa po mhenju političnih krogov sploh ne obstoji, se v zadnjem času vrše živahne priprave za vpad slovenskih tolp na Koroško. Za izvedbo tega vpada je baje določena „Orjuna“, ki je vojaško organizirana in ki je bila v zadnjem času bogato preskrbljena z orožjem in municijo. Šele pred kratkim se je vršilo razvitje prapora, pri katerem so morali vsi člani Orjune priseči, da tako dolgo ne bodo počivali, dokler ne bodo razvili svojega prapora severno Celovca. V zadnjem času je Orjuna ponovno priredila — alarmne vaje, h katerim je moral priti vsak član na določeno znamenje v polni vojaški opremi in za tri dni preskrbljen z živili." Beograjski dopisnik lista „Die Stunde" zatrjuje, da mu je vojaški ataše neke evropske zapadne države potrdil, da namerava, kakor je izvedel iz zanesljivega vira, Orjuna izvesti oborožen napad na Koroško že v prihodnjih dneh. Ta vojaški ataše je nato interveniral pri jugoslov. vladi in jo, sklicevaje se na mirovne pogodbe, pozval, naj vse potrebno ukrene, da se ta vpad prepreči in da tudi za bodoče napravi konec nevarni propagandi, ki je naperjena proti Avstrija. „Die Stunde" je dobila nato od jugoslovanske strani sledečo izjavo:	..Vesti
o nameravanem četniškem vpadu so znane tudi nam, saj že 3 do 4 tedne krožijo v avstrijskih provincijal-nih listih. Teh vesti pa ni smatrati za tragične in ne pomenjajo drugega kakor papirnato vojno obmejnih publicistov. Vesti o bližnjem četniškem vpadu na Koroško že zato ni mogoče smatrati za resne, ker tak vpad tehnično ni izvedljiv v jugoslovanski državi, ki je država miru in reda, in ker stoji na jugoslovanski meji zadostno število vojaštva, ki bi vsak poizkus prekoračenja jugoslovanske meje energično zatrlo, ako bi ga hotele izvršiti oborožene formacije." V tem smislu je odgovoril na stavljeno vprašanje v parlamentu tudi dr. Waber. — Te vesti trosijo vsenemški krogi na Koroškem z gotovimi nameni. Dobili so zasluženo klofuto. Mi se takim neumnostim seveda smejimo in pomilujemo one revčke, ki to verjamejo.
Še ni dosti. Deželna zveza vsenemške zveze za Koroško je zborovala v novembru s Spittalu in poslala deželni vladi brzojavko, ki se glasi: Zbor sve-
čano in najodločneje protestira proti strašanskim prestopkom Slovencev tu in onostran meja napram domovini zvestemu prebivalstvu in naši domo\ini in poživlja deželno vlado, da ukrene vse potrebno, da se na vsak način ohrani enotnost dežele kot del velenem-ške domovine. — Da odvrne Heimatbund pozornost od drugih varžnejših stvari, si je zamislil baje obto-ječo jugoslovansko nevarnost, na katero niti sam ne veruje. In proti po Heimatbundu namišljeni nevarnosti protestirajo sedaj Nemci sami. Blagohotni zaščitnik Heimatbunda pa je g. deželni glavar Šumi sam, kakor ugotavljajo socijald.rnokrati, ker rabi stransko vlado. Znano je splošno, da se brez Heimatbunda na Koroškem sploh nič ne da doseči. Lahko bi navedli več slučajev.
/25 letnica rojstva pesnika Franceta Prešerna, ki se je rodil 3. decembra 1800, se je proslavljala po celi Sloveniji. Proizvode velikega pesnika poznamo tudi koroški Slovenci, kajti kdor ne pozna Prešerna, ne more biti omikan Slovenec. Proslavam se v duhu pridružujemo tudi mi. Prešeren ostane na veke slovenski predstavitelj prosvetljene dobe in največi pevec slovenskega naroda, ker je kot prvi ustvaril pesniški slovenski jezik in dvignil našeo poezijo na svetovno višino.
Naša deca. Nemška „Cillier Zeitung", ki piše tako, kakor bi bila glasilo avstrijske vlade, kaj rada povdarja. da uživamo mi koroški Slovenci večje pravice kot Nemci v Jugoslaviji, piše spet v nekem članku o šolski mladini sledeče: Najžalostnejši pojav je ta, da najveoji del naših otrok dorašča, brez da razume dušo svojih starišev. Oni ne razumejo več starišev, ker v šoli ne čujejo tega, kar je povzdignilo nekdaj stariše in kar soada med kulturno dobrino vsakega naroda. Mladina nič ne ve o krasni preteklosti svojega naroda, o svetovni vlogi nemštva od padca rimskega imperija pa do sedanje dobe. Ce se fovori o teh stvareh z otroci, se mora vsak odrasli čuditi njihovem neznanju zgodovinskih dogodkov. Otroci nam postajajo tuji. Oni razumejo sicer še naš jezik, znajo ga še govoriti, ali duha tega jezika ne razumejo več. Bistvo lastnega maternega jezika gine, tujega ne zaipopadejo in tako odrašča naša mladina: duševno razdvojena in zaostala. Naši otroci ne znajo več čitati gotice; ako hočejo pisati nemško besedo, jo morajo pisati z latinico. Stariši v mnogih slučajih nimajo sredstev, svoje otroke podučevati doma j in če jih mislijo poslati v nemške inozemske šole, se jim to zabranjuje. — Za nas koroške Slovence ni to jadikovanje nič novega. Odkar smo na Koroškem, so nam Nemci vedno odtujevali to, kar nam je najdražje, to je našo mladino. Slovenski otroci ne razumejo samo dru-ha svoji starišev, ne razumejo tudi svojih učiteljev, ki ne znajo niti slovenske besede ali samo toliko, da se znajo norčevati iz slovenskega jezika. Pri nas smo že vajeni tlačanstva in zato ne kričimo, tudi sedaj ne, ko nimamo za svoje otroke slovenskih šol. Gornje vrstice priobčujemo samo vsled tega, ker za naše razmere izredno dobro pašejo.
Dragi! K temu članku, ki smo ga priobčili v 47. številki, smo pisali: Od tu je poročevalec „Tages-pošte" poročal v Gradec, da 1. decembra pridejo Srbi. K temu nam piše g. Scheichelbauer, da je on oficijelni poročevalec „Tagespošte“ na Koroškem in da s tem poročilom ni v nobeni zvezi. To pojasnilo vzamemo na znanje. Zdi se nam pa to popolnoma nepotrebno, ker nismo govorili o oficijelnem dopisniku, ampak o nekem dopisniku, ki jh ima list vendar lahko več. Če bi g. Scheichelbauer pisanje našega lista zasledoval, bi moral vedeti, da se nanaša ta stavek na poročila o občnem zboru ..Landsmannschaft", ki smo ga omenili v 46. šte\ilki in ki je prišlo proti volji ..Landsmannschaft" v „Tagespošto“.
Sodaliteta ima prihodnji kvaterni četrtek svoj sestanek v Celovcu od 10. uri ter vabi svoje ude.
Povest. Z začetkom 1, 1926 pričnemo priobčevati daljšo, velezanimivo zgodovinsko povest iz viteških časov, ki se odigrava predvsem v slovenskem delu Koroške. Nato opozarjamo naše čitatelje že zdaj in poživljamo vse druge, ki se za koroško zgodovino zanimajo, da si list pravočasno naročijo, ker poznejšim naročnikom nikakor ne bomo mogli ustreči s prvimi številkami.
Naši shodi. Iz raznih krajev prihajajo pritožbe, zakaj naša stranka zdaj molči in ne prireja shodov. Odgovarjamo, da ni kazalo prire-
jati shodov ob razburjeni dobi plebiscitne obletnice in tudi zadnji čas ne, ko je Heimatbund na raznih krajih hujskal nemškutarijo zoper našo stranko, jo oboroževal in pripravljal na pretepe. Jugoslovanov 1. decembra ni bilo, a vendar bi prišlo do pretepom, ker bi celo morali plačati mi: pri sodnijah bi bili obsojeni našinci in oproščeni pretepači. Imamo žalostne izkušnje. Ko se razburjenost poleže, bodo naši poslanci šli spet med ljudstvo in nihče nam ne bo mogel očitati, da bi poznali ljudi samo tedaj, ko so volitve, drugače pa ne. Šta zmiraj na delu, ki ni lahko.
»Mladi junak/* Kdo ne pozna tega lepega lista, katerega tretja številka je ravnokar izšla?! Vsebina je tako zanimiva, da ga otrok ne more odložiti preje, dokler ga popolnoma ne prečita! Stariši, ki ne veste, kako bi napravili svojemu otroku veselje — naročite pri upravi »Koroškega Slovenca" ta list, pa bodete imeli vi in vaši otroci z njim toliko veselja, da si tega niti predstavljati ne morete. Celoletna naročnina znaša 2 šilinga.
Velikovška okolica. Obrtnik nam piše: »Dobil sem letos vigredi ček od davkarije v Velikovcu za 600 šilingov davka kot predplačilo za leto 1925. Ker se mi je zdela svola pre\isoka, sem šel tja in tam rri je uradnik izračunal, da je znesek še prej prenizek kot previsok in v potrdilo temu so' mi poslali nekaj tednov navrh »žovnirja". Začetekom no\en bra sem dobil zopet ček za 314 šilingov. Blagajna pa od prve operacije še slaba, je začela štrajkali in sem moral iti k „Dr.“. Leta je dognal, da mi ni treba nič plačat, ampak da imam še cd prejšnjega plačila v dobro krog 100 šilingov. Vprašamo pa sedaj? Kako je urejen naš davčni sistem? Kdaj se je že čulo, da se more davkarijo izročiti pra nemu zastopniku? Ali niso to v vedo vrženi stroški? Kdo je tukaj kriv? Haken-kreuzleri napravite red najprej tukaj!
Dobrla vas. (V slovo.) Izgubili smo gosp. kaplana Jakoba Mošic, ki se je s 1. decembrom preselil kot župnik v St. Jur na Žili. Pet let je blagi gospod deloval nri nas v težavni in razburjeni poplebiscitni dobi. V pravem pomenu besede je bil res desna roka našemu bolnemu g. proštu, ki se popolnoma lahko zanesel na svojega kaplana. Najboljši spomin si je zapustil pri naši mladini, kateri je bil voditelj pri izobraževalnem društvu in pri Marijini družbi. Radi miroljubnega in taktnega nastopa mu celo nasprotniki niso mogli odreči svojega spoštovanja. Radi tega je bila ločitev res težavna. Želimo g. Mošicu, da pri svojih ožjih rojakih Zilanih in pri svojih ljubljenih čebelicah tam gori v Št. Jurju deluje dolgo, dolgo let zdrav in srečen in da ga božji blagoslov podpira; naj tudi na Podjunčane ne žabi!
Zahomec pri Žili. Vodstvo krščanskih so-cijalcev je hotelo pri nas napraviti shoa. Prin-cipijelno ne nasprotujemo kršč. socijalcerr, saj imajo isti kulturni in gospodarski program. V narodnem oziru pa nas loči jezik. Svoje glasove smo pri nas večinoma oddali naši koroški slovenski stranki in slovenska poslanca bomo radi sprejeli v svojo sredino. Bližnja Bitrica je oddala veliko glasov za »Einhcits-liste". Tja naj gredo landbiindlerje m haken-kreuzlerje spreobračat, saj se jih menda ne bojijo.
Dobrla vas. (Volitev župana.) Ker je naš dosedanji župan gosp. M. B r u g g e r demisioniral, se je vršila dne 28. novembra vona volitev, pri kateri je bil izvoljen g. Blaž Krajnc pd. Ruš v Podgradu (pristaš nemške stranke). Navzočih je bilo od 22 odbornikov le 18!	10 jih je glasovalo za, 8 prazne gla-
sovnice. — Na isti obč. seji je bil stavljen od nemške stranke predlog, naj se dobrolska župnija prekrsti iz samoslovenske v dvojjezično, a ne slovensko-nemško, ampak nemško-slovensko. Sklicevali so se na ljudsko štetje, češ, da imajo Nemci večino. Kdor pozna Dobrlo vas z okolico, se mora smejati temu predlogu. Pri glasovanju ni bilo niti v lastni (nemški) stranki navdušanja za tako novost. Še voli in krave bi se morale smejati, ko bi bile zraven. Samoobsebi umevno je, da so odborniki slovenske stranke odločno protesti-reli in ugovarjali, a seve ni nič zaleglo. Visoki gospodi se nižji ne smejo upreti, četudi jim je bilo zelo sitno, da so morali sprejeti tak predlog. Sicer je zelo dvomljivo, je-li sploh dobil večino a protokoliralo se je seve z „da“. Ni jim za župnijo, vero ampak za čim hitrejšo ponemčenje. Hajl!
Apače. Poročati moramo žalostno novico, da je nas dne 1. decembra prerano zapustil veleposestnik Janez Jagovc iz Hmelš. Umrl je, kot more umreti le mož poštejnak, s smehljajem na ustih rekoč obiskovalcem: „Saj pridete vsi za menoj !“ A zguba tega predobrega in ljubeznivega prijatelja in ntomejno zvestega somišljenika nas hudo zadene, pred vsem že zato, ker je on tekom enega leta žalibog že peti pokojnik, kakoršnih kremenitih značajev naša majhna zagorska župnija še bolj pogreša. Kot župan je pred 5 leti skrbel za občino, bil je mnogoleten član občinskega in šolskega odbora, usmiljen do slehernega, ki ga je kaj poprosil in požrtvovalen za vse dobro. Toda neizprosna smrt ga je nam vzela. — Bodi mu tudi Bog milostljiv sodnik! — Preostali domači se zahvaljujejo vsem, ki so se dne 3. decembri tako številno udeležili pogreba, zlasti Selanom, Šmarječanom, Ga-ličanom in drugim poljancem onstran Drave. — Na kvaterno nedeljo dne 20. t. m. bo pri nas posvečenje novega bronastega zvona, in sicer bode začetek ob 10. uri. Prijatelje apaške župnijske cerkve vljudno vabimo k tej vestii cerkevni slavnosti.
Škocijan v Podjuni, (Smrti.) V Timenici so 1. decembra pokopali Martina Skrutl, nekda-nieera Kotnika. Mož je bil spreten zidarski mojster. Ob poti so našli zmrznjenega, kar je povzročil najbrž v preobilici zavžiti alkohol. — V mladosti 24 let je v Celovcu umrla Po-begnova Helena Pušnik na Selu na posledici pljučnice. Bodi njima Bog milostljiv sodnik!
H DRUŠTVENI VESTNIK S
Našim društvom!
Veliko preglavice dela voditeljem naših društev vprašanje: Kaj naj na prihodnjem društvenem shodu govorim, kaj naj predavam, da me moji društveniki ne bodo samo radi poslušali, temveč imeli tudi kaj dobička. Saj je pa tudi predavanje za društvo hrana, brez katere ne more uspevati. Nam vsem se pa godi dostikrat tako, da sredi med drevesi pogosto ne vidimo gozc^i samega. Snovi za govore je veliko in raznolična je. Z vrsticami, ki jih nameravamo napisati, hočemo pokazati na obširno polje, kjer je vse polno cvetlic. Nekatere bodo ugajalo bolj po svoji lepoti, drguge po zdravilni moči, ki jih imajo kakor rastline naših polj in travnikov. Upamo s tem ustreči voditeljem naših društev, opozarjajoč jih na to in ono, ne da bi jim kaj novega povedali, pa tudi vsi cenjeni bralci naj spoznajo, kakšna zakladnica so nam naša društva. Velikega pomena so za našo izobrazbo — prave ljudske univerze.
Govori naj nudijo ali pouk ali zabavo ali pa tudi oboje ob enem. Samo poučni govori bi sčasoma poslušalce utrdili ter bi liki težki hrani brez druge primesi, postali sčasom zopemi. Samo zabavni pa bi ne redili, marveč pospeševali ono duševno plitvost, ki je sploh le preveč že znak naše dobe. Tudi tukaj velja torej rek: Sprememba je dobra začimba.
Glavni namen naših društev je, da vzgajajo trdne verskonravne značaje. Narod naš naj ima može in žene nepremakljive v verskem prepričanju kakor skale naših gor in kristalnočiste v nravnem življenju kakor naši bistri potoki. Čo smo to dosegli, ali nismo dosegli vse? Značajni bodo potem tudi naši otroci. V naših hišah bo vladala razumnost, marljivost, ljubezen, mir, zadovjnost. Vsaki slovenski dom bo košček izgubljenega raja. In ni-li to, po čemur stremimo? Poučni govori naj se naslanjajo na važne sočasne dogodke ali na verske resnice, ki se v svojih posledicah dajo neposredno praktično uporabljati za rane našega časa. Le en vzgled o sv. krstu. Na Dunaju ukaže učiteljica v šoli, da se otroci popolnoma slečejo. Nato jih uči o spolnem življenju. Ko stariši ugovarjajo proti takemu počenjanju z otroci brez njih vednosti ali proti njih volji, prestavi sicer šolska oblast učiteljico, jo pa obenem poviša za ravnateljico. Kako se naj otroci vzgojujejo, to imajo po naravnem zakonu vendar določiti stariši. In ker je dete pri sv. krstu postalo otrok sv. Cerkve in otrok božji, se mora vršiti vzgoja po določilih cerkvenega zakonika. Kajpada ima tu tudi država važno besedo, toda le v gotovih mejah ne pa izključno. Šolski zakoni nekaterih držav prepuščajo v istini šolsko vzgojo popolnoma starišem in Cerkvi ter pridržujejo državi samo nadzorovalno pravico.
Kot poučni govori služijo izvrstno življenjeisi vrlih mož in žen, kajti vzgledi vlečejo. Da se spominjamo prednikov, ki so nam kazali pot ter se neustrašeno borili za naše dobrine, to zahteva od nas tudi že čut hvaležnosti in lastna čast. Kdor časti svojce, časti sebe. Obilo takšnega gradiva nam nudijo Drobtinice in Koledarji Družbe sv. Mohorja. Sploh so zgodovinski govori mikavni, zlasti kadar go-
vornik kaže, kako tesno zvezani so pojavi naših dni s preteklostjo ali polpreteklimi dogodki.
Katoliška Cerkev se nima sramovati zgodovine. Le oglejmo si črne pega ali raztrgana mesta na njeni obleki in vzljubili jo bomo videč, da peklenska vrata, ki so se zaganjala z vso silo v njo, niso mogla doseči več nego to. Zanimava je zgodovina, ki pove, kaj je dalo navidezen povod, da so nastale krive vere, kako so se širile in kaj uče. Vsepovsod pridemo v stik s krivoverci. Nadvse važno je, da pozna katoličan kolikor mogoče natančno veliki prepad, ki nas loči, in veliki zaklad, ki ga imamo mi in oni ne. Ni mogoče, da bi se že v šoli vse nudilo otroku, kar potrebuje pozneje. Kje se pa naj to uči? Ne poznam boljšega odgovora nego je ta: v društvu.
Dobre priprave je treba za govore vzete iz pri-rodoznanstva ali naravoslovja. Zato bodo pa za nje poslušalci vselej prav posebno hvaležni. Z napeto pozornostjo poslušamo govornika, ki opisuje razmerje med našo zemljo in drugimi svetovi; zemlja je med njimi kakor kamenček na produ. Ali ne strmimo tudi, če mislimo, da je v kaplici pitne vode vse polno živih bitij? Kako čudovit mora biti njih mehanizem, ker se gibljejo sama, se hranijo in množijo. To delajo, čeprav so drobcena tako, da jih s prostim očesom niti ne vidimo, ter prekašajo vsak stroj in naj si bo ta še tako dovršen. Skoraj dihati si pa ne upamo, če na drugi strani zvemo o neizmerni velikosti svetovnega prostora, ko slišimo, da je potrebovala svetloba do nas od nekaterih zvezd na tisoče let, čeprav je „blisko-vito“ hitra, tako hitra, da premeri v eni sekudni 300.000 km. (Človek bi potreboval blizu 7 let, da bi prehodil to, kar svetloba preleti v eni sekudni!) Razume se, da je treba take stvari predavati počasi ter dati poslučalcu časa, da se poglobi v te nenavadne pojme. S čistodrugačnimi čustvi posluša kukavico tisti, ki pozna zanimivo življenje te potepenke naših spomladnih gozdov, kakor oni, ki samo šteje, kolikokrat mu še bo prvič zapela. Tudi gledamo, bi rekel, z drugimi očmi recimo hrast, ko smo zvedeli, kako tudi on diha in pije, pije toliko, da ne zadostuje na leto 50 sodov vode za njegovo žejo. Dalje, koga ne bo zanimalo spoznati tudi rastline, ki lovijo živalice, da se hranijo z njih mesom?
Med zabavne govore štejemo v prvi vrsti potopise. Ni treba potovati daleč in že vidimo marsikaj, kar je drugačno nego pri nas ter nas zanima. Niti ni treba, da govornik potuje sam, ko imamo vendar veliko zanimivih knjig, ki opisujejo tuje kraje in ljudstva, tuje razmere in navade. Če pa pripovedovalec kraje, ki jih opisuje, še kaže na skioptičnih slikah, potem bo pač lahko vselej čas, ki je odmerjen za društveni shod, prekratek.
Potem čakajo pa še naši pesniki in umetniki, da se seznanimo z njimi. „Krst pri Savici" z razlago ali „Mutec osojski" z zgodovinskim razmotrivanjem, kdo ne bo to rad poslušal? Slika ,,Zadnja večerja" Leonarda da Vinci, koliko ima ona povedati našemu razumu, našemu srcu!
Potrgal sem s temi vrsticami ob potu par cvetk, samo mimogrede. Koliko jih imajo lepših in zanimivejših celi travniki in vrtovi naši! Treba samo stegniti roko ter trgati. Povežimo jih v šopke. Pokažimo jih. Ugajali bodo starim in mladim. In naša društva bodo postala vir omike in veselja, večjega in lepšega kakor ga nudijo — ples in pijančevanje.
Šmihel nad Pliberkom. V nedeljo dne 13. decembra se vrši v društvenih prostorih reden društven sestanek. Sestanek je namenjen v proslavo 125. letnice rojstva škofa Antona Martina Slomška. Člani in prijatelji društva prisrčno vabljeni!
Sele. Naše izobraževalno društvo priredi na 3. adventno nedeljo po svilni maši ob 8. uri dopoldne in na praznik sv. Štefana popoldne ob 2. uri pri Ma-žeju lepo ljudsko igro „Pred vaškim znamenjem". Sodeluje pevski zbor. Kdor pride, mu ne bo žal!
Šl. Jani v Rožu. Kakor drugod se je tudi v našem društvu začelo sedaj v zimskem času živahnejše gibanje. Knjižničar bo imel zopet dosti posla. Le pridno zahajajte v knjižnico, ker se vam nudi dosti gradiva za pouk in zabavo. Tekom te zime dobimo tudi še nekaj knjig iz zapuščine rajnega g. župnika. — Tudi na odru se že dalj časa nismo pojavili. Zato bomo uprizorili na Štefanovo lepo ljudsko dramo ..Lovski tat" in že naprej vabimo vse, ki želijo v božičnih praznikih pošteno zabavo. — Na Siovestrovo zvečer pa namerava društvo prirediti pri Tišlarju božičnico, na katero so vabljeni predvsem otroci v spremstvu svojih starišev in seveda je nam tudi vsak drugi dobrodošel. Otrokom se bodo po možnosti delila božična darila in prosimo radovoljnih prispevkov. Vsak dar se s hvaležnostjo sprejme. Za pobiranje darov so določeni gg. Bluml, Gabriel in Švajger Anton za
Št. Janž, pd. Briclnova in Gašperjeva za Podsinj» vas. Tedaj vsi na delo, ker le v slogi je moč!
Škocijan. V nedeljo dne 29. nov. po prvi službi božji je priredilo naše bralno društvo lepo uspeli shod. Ker je govornik izostal, je po pozdravu predsednika Erjavčevega Mihaela g. župnik Poljanec mladino vzpodbujal, da se naj kot bodoči gospodarji in gospodinje resno zavzamejo in zanimajo za pravo napredno gosnodarstvo.. Davki so zmiraj hujši, socijalna bremena, kmečka bolniška blagajna in nameravano starostno zavarovanje bodo težko in hudo obtežila posestnika, in kot poslanec ne more g. župnik kmečki mladini dovolj na srce položiti, da se gospodarstva resno in napredno oprime. Drugače je nevarnost, da bo celo pri nas, ko imamo vendar še dobro zemljo in pridne delavne ljudi, propadla kmetija za kmetijo. Osebno priznanje in zahvala se je izrekla odbornikom za njih neustrašeno delovanje, posebno pri zadnji igri.
^GOSPODARSKI
Seja deželnega kulturnega sveta dne 5. novembra 1925. Socijalno zavarovanje.
(Konec.)
Mehoracije.
Srtavib. svetók PoiCz .poreča: Po do.oSbah pravi melioracijskega tenda se imortgo vodne zadruge podpor ati s prispevki ati pcsojli do 50% P0.tr ebnii s,, roško v, alko država da enako svoto. Rodpj.aii se smejo le varnejša pedjapa, Ikatterjh iposamnik ne bi zmogel in kjer je večina ljudi za medkiraeijo (osukerpe barja ati blata).
Izvedita se biodo dea;
V Šmanjeti		za šilingov 90.000	posojil» °/. 40
v Londskronu ....	360.000	50
v Wall ondorfu		45.000	40
v Obergottesfeldiu . . . .	25 COO	40
tpri Kabcimt		45.000	25
tLangwveser potok ....	12.500	25
v iDomačalah 		36.000	40
v Se ih-Gospa sveta . . .	22.000	40
razne matle meiki.aciiji za maje zaduuge tn Buehschekkn	. . . .	80.000	40
K1 -a n č n i k opozarja,	'da se	v Šmarje-ti
izgorniji posestniki mso piiudruždi, naj se j'.h 'piJaobi.
P .ur iz ipojasni'Jije da se jih zdaj ne potrebuje, bodo že pozneje prišli in plačali vtič.
Prememba pristojbinske postave.
Dr. L em is eh poroča: Mlmisurstvo pošilja nek predlog, ki je ugoden iza gospodarje. Spremenila se bo nekoliko (postava iz l. 1835. Po ti stari postavi so do odane ze.o hude kazni, ako kedo ni izpolnili pristtjUimskih predpisov, če je pa kedo zakrivi norednosei pri plačevanju carine, postava m '.'alvo stroga. Pri canni je treba hiuide namere, da se kaznuje, pri pristojbinah pa niti nevednost ne ostane brez kazni. Za carimske prestopke so določene ile denarne Ikaizni, za prestopke pri prislcjbi)-mah se določuje zapor.
Pri car,nskih prestopkih se kaznuje samo ■dejanje, pri pirisbcjihiini že poizkus in vendar se računa v carini iz dosti večjimi zneski kakor pri pristojbinah. Bilo je do zdaj tudi mogoče, da se je stranka pogajala z uradnikom, ki je plačilo odmeril, to se je plačalo lin postopanje se je ustavilo. Pri tem pogajanju so se morebiti godili neredi. Pri carini se predvidevajo le kazni v meri 2 do 1000 šfingov. pri pristojbinah pa se določuje kazen na 5—.10.000 šilingov. Kmetijske organisacize zahtevajo, da se te stvari ne obravnavajo samo od u-radimika, da se ves spravi pred sodlsče, kjer se stranka 'lahko- z odvetnikom zagovarja.
Železniški vozni red.
Radi voznega reda se pritožujejo: Z ila ni, da se v poSdnevu ne pride v Ceovec, vsled tega se mora prenočevati. Prebivavoi Krške d o Itine, da se ne pride na Zgornjo Štajersko, Trza ni (Feiidkireihen), da 17 ur od 5. zvečer do pol enaj-tsih predlpodnem ni vlaka v Trg; naj bi se tudi par Ibrzovlaikov zopet vedlo po Glinjski dedni. Ro-žani se pritožujejo, da ni zveze z Bel:alkom, ker be1 jaški vlak iiz Celovca vselej par minut poprej odide, predino pride vlak ij Roža v Celovec.
Kirsch.n.ex tir odloži te ipri-tožbe Kelozituisikemu svetu.
Kmetje in davčni uradi.
V Šmohorju itn v Katicah so se vršlifi veliki kmečki sestanki radi krivičnih davkov im pristojbin, ki se od kmetov zahtevajo. Gospodarske razmere so ma Žili iposebno neugodne. Ljudje žrebet ae morejo prodati, kislo seno mirna cene, posebno (težavne so irantnere v Lesni dolini.
Borza. Dunaj, 7. decembra 1925. Dolar 7,09; nemška marka 1,686; angl. funt steri. 34,34; franc, frank 0,27; dinar 0,1252; poljski zloti 0,91; švicarski frank 1,362; čehoslov. krona 0,209 šilingov.
fó RAZNE VESTI
Drobne vesti. Od 1. januarja 1926 naprej se sme računati samo v šilingih več, država pa bo gledala, da bo do tega časa samo ta denar več v prometu. — Inozemske delavce, ki so že od 1. jan. 1923 v naši republiki, se po novem zakonskem osnutku o zaščiti domačega delavstva ne smejo izgnati. — Število brezposelnih se je na Koroškem pomnožilo 21. nov. za 318 na 2998 oseb. — V južni Italiji je divjalo pretekli teden hudo neurje. — Banca Italiana je poslala iz Palerma svoji podružnici v Turinu zavoj bankovcev v vrednosti 950.000 lir. Čez deset dni došli zavoj je bil napolnjen s posušenim kruhom. — Grška mora plačati Bolgarski 142.000 funtov odškodnine za vpad na bolg. ozemlje. Komisija je izrekla grško krivdo. — Nemški državni zbor je sprejel iocarn-sko pogodbo.
Proti nespodobni žensk! noši. Znano je, da k sv. Očetu ne sme nobena ženska, ki ne bi bila strogo dostojno oblečena. Zdaj se je storil v Rimu korak naprej: dne 21. avg. je zaukazalo papeževo državno tajništvo predstojništvom vseh rimskih bazilik (večjih cerkev, ki jih romarji obiskujejo), naj poskrbe, da se ob vratih zavračajo vse ženske, ki ne bi bile primerno oblečene. Prvi dan, ko se je odlok razglasil, je bilo v Rimu 3000 romarjev in se je menda precej žensk ob cerkvah zavrnilo. Morebiti se polagoma le spametujejo razne norice.
To je jablana! Kmet Edwin Reynolds v Falmouthu v Cornwaidu na Angleškem ima na svojem vrtu jablano, ki mu je dala letos 14.000 jabolk, ki so tehtala skoraj 1300 kg. Jablana je staraTO let in je skoraj 10 m visoka. Pred Stirimi leti je je bil lastnik še bolj vesel, ker mu je takrat vrgla 16.000 jabolk.
Danajsko gospodarstvo. V Dunaju imajo socijalni demokrati večino. In ta se baha, kako gospodari: država je beračica, mesto Dunaj pa ima bilijone gotovega denarja v bankah. Dunajski občinski odbornik Doppier stvar pojasnjuje: Država je izgubila največji davek — davek na hišno stanarino, s katerim bi velemesto Dunaj zdatno donašalo k stroškom države. Država mora skrbeti za 85.000 invalidov, za 31.000 vojaških vdov, za 78.000 vojaških sirot, za 25.000 očetov in mater padlih vojakov, vse to stane državo 490 milijard na leto. Dunajska občina pa je zaprla tretjino šol, ker ni več otrok, in si s tem zelo olajšala šolsko breme. Ko država skrbi za vojne sirote, je občina zaprla dve sirotišnici, in ker država plačuje invalide, se je občinsko breme za siromake zdatno znižalo. Država daje za podpore malih ljudi, ki so prišli ob svoj denar (Kleinrentner), 40 milijard. Dunajska občina pa je odpravila svoje upnike s tem, da je vse dolgove plačala z ničvrednim papirjem, sama pa si je ohranila brez dolga vse naprave, ki so se bile nekdaj ustvarile s temi posojili: elektrarno, tramvaj i. dr. Tako je občina obogatela na stroške ljudstva. Občinska podjetja so vredna 7 bilijonov in se sebi obrestujejo, a le za občino, ne za ljudi, ki so svojčas svoj pošteni denar posodili občini. Občina je upnikom za vse to plačala 530 milijonov ničvrednih papirnatih kron. Dunajska občina je pred vojno doplačevala za mestno policijo 1 milijon kron in plačuje ravno toliko državi še danes, in država ponižno sprejema ta donesek, s katerim se občina norčuje. Dunajske velike teatre je morala prevzeti
država: gospodarstvo teh teatrov izkazuje 19 milijard primanjkljaja, 1,26, se bo primanjkljaj dvignil na 43 milijard. Dunaju za to svoj teater ne donaše ničesar, nasprotno pobira 6 milijard davka, država pa vse plačuje! Tako gospodarstvo je obžalovati in svetovali bi vladi, naj zapre pasivne teatre in naj pusti Dunaj brez policije, ako občina ne stori svoje dolžnosti. Saj razbojniki ne bodo prizanašali občini in morebiti se potem poboljša. Tu se uresničuje bajka o ježu in lisici, ki ga je vzela v svojo luknjo.
Anton Martin Slomšek.
(Za 1251etnico njegovega rojstva.)
Pred kratkim je minulo 125 let, odkar se je rodil eden največjih mož, kar jih nam je dala slovenska mati, Anton Martin Slomšek. Ker so Slomškove besede in njegovo delo prave smernice zlasti nam koroškim Slovencem, ker je Slomšek v posebni zvezi z zgodovino koroških Slovencev, te obletnice tudi mi, čeprav v pozni uri se je spominjajoč, ne smemo pre-zieti.
Anton Martin Slomšek se je rodil 26. novembra 1800 na Slomu pri Ponikvi na Štajerskem kot sin dobrih kmečkih starišev. Po obisku ljudskih in srednjih šol je stopil v celovško bogoslovnico. Pastiroval je na več krajih na Štajerskem, bil Spiritual v celovškem bogoslovju, na to zopet v dušnem pastirstvu na Štajerskem. Leta 1846 je postal lavantinski škof v Št. Andražu na Koroškem. Leta 1858 je premestil sedež škofije v Maribor, kjer je leta 1862 umrl.
O lujdstvo slovensko, ko se spominjaš danes tega velikega, svetega moža, izgovarjaj to ime spoštljivo! V ljubezni do tebe in slovenske domovine nikdo ne prekosi Slomška. Tebi je služil, za te je delal, tebe učil, za te trpel in danes moli za te v nebesih. Slomšek je bil tvoj zvesti prijatelj, tvoj modri učenik, tvoj preblagi dobrotnik, tvoj oče, poln najsrčnejše ljubezni do tebe. Slomšek je tudi naš svetnik in molimo, da ga sv. Cirkev postavi na oltar kot našega zavetnika in vzornika.
Le škoda, da Slomška tako malo poznamo. Ravno Slomškovega duha potrebujemo, ki nam bi svetil v današnjih težavnih dneh. Tako lepo pravi o njem dr. Anton Medved:	..Opazujmo Slomškovo
življenje! Mogočno nas morejo ganiti njegove čednosti. Posnemajmo njegov zgled! Slomšek je vzor lepega krščanskega življenja. Mladeniči najdejo v njegovi mladosti neomadeževano obnašanje; možem bode svetila, kakor jasno solnce, njegova resnoba in marljivost; duhovnik bo strmel nad apostolsko gorečnostjo v vzvišenem stanu. Za vse Slovence in Slovenke so Slomškove čednosti čaroben šopek rajskih cvetlic, ki s svojo dražestno vonjavo in lepoto razveseljujejo srce in oko ...“
Za časa, ko je stopil v javnost Slomšek, so bile razmere celega slovenskega naroda tako tužne in žalostne, kakor so dandanes razmere pri nas na Koroškem. Nihče se ni potegoval za slovenski narod, nihče ga ni branil. Slovenski rodoljubi so bili redki, narodnih delavcev je bilo zelo malo. Narodna zavest je bila povsem neznana stvar! ..Domovina je bila,“ kakor pravi dr. Medved, „kakor omamljen bolnik, proti kateremu že smrt vihti svojo koso.“
Ob Slomškovem nastopu se pa začne lepo gibanje. Kmalu je imel večje število narodnih mož, izhajati so začeli časniki in poučne knjige v slovenskem jeziku. Vzbudila se je narodna zavest in up v boljši) bodočnost.
Slomšek je bil pravi branitelj premoženja slovenskega naroda. Kakor ima vsaka družina svoje premoženje, tako ga ima tudi vsak narod. In narodovo premoženje je njegova vera, njegov jezik, njegova zemlja in njeno bogastvo. Slomšek se je boril zlasti za sveto vero krščansko in za jezik slovenski. Pri vsem svojem delovanju ni hotel delati krivice nikomur. Le pravico je hotel. Za svoje nemške vernike je bil zelo skrben, da so slišali božjo besedo v svojem jeziku. Le za verske in narodne odpadnike je imel besede največjega pomilovanja in najostrejše graje. Vsem nasprotnikom pa je zaklical:	„P ustite Slovencem dve reči, ki
so nam drage kakor svetle oči: sveto katoliško vero in pa besedo materino!"
(Konec pride.)
: Inserirajte v Koroškem Slovencu! :
Za tiskovni sklad so darovali:	Janez Sturm,
Vernberg, 1 Š; neimenovan, Podkrnos, 20 g; Kroš-čan 1 Š; poslanec Vinko Poljanec 40 Š; neimenova* 10Š; Janez Ogris, Bilčovs, 60 g; neimenovana 1 Š; Nande Rožič 1 Š; Joško Nachbar 1 Š; neimenovan, Gorce, 1 Š; vesela družba pri Kometterju v Borovljah: Franc Kropivnik 2 Š; Valentin Kometter 2 Š; Štefan Krajner 1 Š; T. Brodnik 1 Š; Valentin Verlič 1 Š; P. Krajner 1 Š; na ..Koroški dan“ nabrala vesela družba pri Kralju na Holmcu 100 dinarjev. Darovalcem naša iskrena zahvala.

Tovarniška zaloga usnja
Julijus Blass
Celovec, Novi trg štev. 4
ima v zalogi vse kožne izdelke ter kupuje in prevzema v delo sirove kože.
k. '	^
Cementni strešni
žlebniak
najnovejiega sistema
izdeluje doma in izven doma
JOSIP WUTEJ
v Gluhem lesu, posta : St. Veit im Jauntale.
157
Proda aii zamenja sa posestvo
Obsega nad 18 ha lepega gozda, nad 3 ha nji) in travnikov ter paše na planinah za 10 goved Razun-tega servitutne pravice na steljo, pašo in les. Lastni vodovod in mlin. Proda se z živim in mrtvim inventarjem ali prež njega. Zamenja se tudi za primerno posestvo v Jugoslaviji. Vse druge pove:
France Grafenauer, £“«1;
polla: Egg bei Hermagor, Zilska dolina.
Vabilo.
Slovensko kat. izobraževalno društvo za Podljubelj in okolico priredi v nedeljo 13. decembra ob V-iS. uri popoldne v Delavskem domu v Podljubelju igro
Veriga
Vsi prijatelji poštene zabave vabljeni I
ODBOR.
Vabilo	«z
na igro
Lovski tat
drama v 5 dejanjih
ki jo uprizori izobraževalno društvo za Št. Janž in okolico na Štefanovo dne 26. decembra ob 1/93. ur! popoldne pr! Tišlarju v Št. Janžu.
Vsi od blizu in daleč prisrčno vabljeni !
ODBOR.
Lastnik: Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdajatelj in odgovorni urednik: ŽinkovskV Josip, typograf, Dunaj, X., Ettenreichgasse 9.
Tiska Lidova tiskarna Ant. Machàt in družba (za tisk odgovoren Jos. Zinkovsky), Dunaj, V., Margaretenplatz 7.