9 lil i ni LETO XI ŠTEVILKA 98 APRIL 1983 4 Usposabljanje delegatov teče m. Odbor za družbenopolitično raževanje pri občinskem idikalnem svetu Vrhnika |b ^daljuje z uresničevanjem dvojega programa družbeno-d [olitičnega usposabljanja de-fSatov vrhniških delovnih Janizacij. Tako je v soboto, 4.1983 organiziral seminar Vodje delegacij in namest-"'ke delegacij za zbor združena dela SO Vrhnika. Pro-ič tam seminarja je bil nasled- — politični sistem socialistična samoupravljanja, predava-Pca Ljudmila Berčič, f delegacije, vloge delegacij delegatov, predavateljica Odmila Berčič, nacionalno vprašanje r fih p' !jK 0 in graditev jugoslovanske federacije, predavatelj Drago Flis, — zagotavljanje pogojev za delo delegacij — nekatere neposredne naloge vodij delegacij, predavateljica Marina Jereb. Seminar je trajal od 7.30 do 15.30 in se ga je kljub temu, da so bila vabila poslana v vsako organizacijo, od 60 vabljenih vodij udeležilo samo 20! Morda je bila tako slabemu obisku kriva sobota, dela prost dan? Toda morda se bodo prav tisti, ki se seminarja niso udeležili, potem izgovarjali, da ne morejo delovati, ker se jim pri delu in izobraževanju za opravljanje te funkcije ne pomaga in so prepuščeni samim sebi? Tokrat bi bilo tako mnenje neupravičeno. Z. T. Gradnja novega vodovoda, kot pravijo izvajalci, dobro napreduje. Pripeljali so že »konstrukcije«, ki bodo nosile cevi čez Ljubljanico, Ljubijo in Bistrico in bodo v kratkem zaceli že z montažo. Tudi na najzahtevnejšem »terenu«, polagajo še zadnje metre cevovoda in računajo, da bodo v maju zabetonirali še preostale jaške. Ob 27. aprilu — dnevu OF, 1. maju — prazniku dela in 6. maju — občinskemu prazniku iskrene čestitke vsem delovnim ljudem in občanom Skupščina občine Družbenopolitične organizacije in Samoupravne interesne skupnosti f ■p la. i« OBČINSKI PRAZNIK 6. maj — osvoboditev Vrhnike S maja sta bili osvobojeni Vrh-.** in Borovnica in na ta dan snujemo občinski praznik. yi letos ga bomo svečano praz-?yali z vrsto prireditev. Osrednji tgodek pa bo slavnostna seja Urinske skupščine in družbeno-u'ttičnih organizacij. 6. maja ob y'Uri v Cankarjevem domu na j/hniki. Slavnost se bo pričela z ^slovansko himno. Prisotne bo pozdravil predsednik občinske skupščine Andrej Vidovič, sledil pa bo slavnostni govor. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi Cankarjeve plakete, srebrna priznanja OF in državna odlikovanja. Nato pa se bo slovesnost nadaljevala z recitalom »Balada o trobenti in oblaku«. Torej, srečajmo se na prireditvah, posvečenih občinskemu prazniku! Zapomnite si datum 10. maj — Titova štafeta se bo dogajalo 10. 5.83? Naj-j^ji dogodek za mlade v naši občini k^di za ostale. Ponesli bomo Ti-(l* štafeto mladosti skozi našo ob- Mladinci že pripravljamo spre-LJJStefete. Občani, pridite na mani-S^cijo. Pokažimo, kdo in kaj smo, SJažimo, da je za nas prava pot — ^*va pot samoupravnega sociali- A>bimo se na sprejemu Titove r;'ete mladosti 10.5.1983 ob 16.30 8d Domom JLA! Pot bo štafeto vodila po Voljčevi, Ulici 6. maja, po Tržaški cesti čez Lošco, skozi Verd in Bistro do Borovnice, kjer se bo ustavila pred šolo ob približno ob 17.40. Iz šole pa jo bo pot vodila mimo borovniškega viadukta, skozi novo vas proti Podpeči. Prosimo vse lastnike hiš in hišne svete, katerih stanovanjske hiše stojijo ob poti po kateri bo šla štafeta, da izobesijo zastave, očistijo okolico in pozdravijo štafeto mladosti. M. K. Program prireditev ob praznovanju občinskega praznika in dneva mladosti 21. 4.1983 ob 18.00 uri 16. revjja otroških in mladinskih pevskih zborov v OŠ Ivana Cankarja na Vrhniki. 22. 4. 1983 ob 19.00 uri 16. revija odraslih pevskih zborov v Cankarjevem domu na Vrhniki. 23. 4. 1983 do 30. 4. 1983 lokalna mladinska delovna akcija na Pokojišču 6.5.1983 ob 16.00 uri promenadni koncert Pihalnega orkestra po ulicah Vrhnike; ob 17.00 uri slavnostna seja zborov Skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij v Cankarjevem domu. 10. 5. 1983 ob 16.30 sprejem Štafete mladosti. 15. 5. 1983 od 8,—13.00 ure množično streljanje z MK puško v Matjaževki. 21. 5.1983 zaključek mladinske športne olimpiade in slavnostna seja občinske konference ZSMS ob Dnevu mladosti. 18. 6. 1983 ob 10.00 uri odkritje spominskega obeležja uspešnih napadov XIV., XV. in XVII. divizije pri štampetovem mostu. FINANCIRANJE KOMUNALNEGA GOSPODAR-_STVA_ Dogovarjanje z Ljubljano Na konferenci so mladi pregledali aktivnosti in delovanje zadnjih šestih mesecev in se dogovorili za vrsto pomembnih aktivnosti do konca oktobra. Financiranje komunalnega gospodarstva je že vrsto let pereč problem v naši občini. Na eni strani gre za uvedbo finančnih virov, ki so v drugih sredinah postale običaj srednjeročnih obdobij, na drugi strani pa za problem velikega odliva delovne sile v druge občine in s tem tudi sredstev, ki Jih ti delavci združujejo iz dohodka TOZD (osnova BOD) in jih v obliki povračil prispevajo za obnovo in razvoj kolektivnih komunalnih naprav v kraju sedeža TOZD oz. OZD, probleme In potrebe po teh storitvah pa rešujejo v kraju bivanja. Zaradi neenakopravnega položaja teh delavcev so primestne občine, kjer je dnevna migracija velika (Grosuplje, Domžale, Litija, Kamnik, Vrhnika) pregledale že pri sprejemanju Zakona o komunalnih dejavnostih domicilni princip združevanja sredstev v te namene, vendar predloga predlagatelj zakona ni sprejel, ampak dopustil (39. člen Zakona) možnost sporazumevanja. Zaradi omenjenih razlogov so primestne Komunalne skupnosti predlagale poseben samoupravni sporazum (podoben stanovanjskemu) o razdelitvi sredstev za delavce, ki se dnevno vozijo na delo. Za realizacijo tega sporazuma je Zveza komunalnih skupnosti SRS imenovala posebno komisijo, ki jo sestavljajo predstavniki treh ljubljanskih občin, Mali (Litija), Preskar (Domžale), Modrijan (Vrhnika) in pred- stavnik zveze. V aprilu 1983 je predlagani posebni samoupravni sporazum o razdelitvi sredstev za vzdrževanje in obnovo skupnih komunalnih naprav, ki jih delavci združujejo v obliki povračil iz dohodka TOZD za delavce, ki se dnevno vozijo na delo, obravnaval Koordinacijski odbor za stanovanjsko in komunalno problematiko pri Mestni konferenci SZDL Ljubljana. Menili so, da je treba Samoupravnemu sporazumu dodati še pisno obrazložitev in preveriti veljavnost. Predstavniki primestnih občin oziroma pobudniki pa se morajo zaradi dodatnih obrazložitev udeležiti sej občinskih konferenc SZDL ljubljanskih občin. Višina prispevka (1,10 odstotka v Ljubljani) pa mora biti vsaj enaka v vseh občinah, ki se bodo sporazumevale, da bo sporazum obravnavan v vseh OK SZDL Ljubljane in regije. Medobčinskih SZDL in komunalnih skupnostih in da je potrebno ponovno preveriti izpolnjevanje dogovora o skupnih temeljih planov udeležencev medobčinskega sodelovanja za obdobje (1981—85). Pri tem je potrebno poudariti, da gre za okrog 25 odstotkov dodatno pridobljenih sredstev (domicilni princip), ki bodo namenjeni za programe komunalnih skupnosti in za enakomernejšo razdelitev oz. obremenitev dohodka posameznih TOZD oziroma OZD. Prostorska preobrazba k s vrhnika 8.5.1983 KRAJANI VRHNIKE! V nedeljo, 8. maja 1983, se bomo odločali o prostorski preobrazbi krajevne skupnosti Vrhnika. Glasovanje bo po odločitvi volilne komisije potekalo na trinajstih voliščih, od 7.00 do 19.00 ure. Pravico glasovanja imajo vsi polnoletni krajani, ki so stalno prijavljeni na območju krajevne skupnosti Vrhnika. ODLOČITEV O PREOBRAZBI KRAJEVNE SKUPNOSTI JE IZREDNO POMEMBNA ZA NADALJNJI RAZVOJ SAMOUPRAVNIH ODNOSOV IN ŽIVLJENJA NA VRHNIKI, ZATO Z UDELEŽBO NA REFERENDUMU DOKAŽIMO SVOJO SAMOUPRAVLJAL-SKO ZAVEST IN PRIPADNOST SVOJEMU KRAJU! AKCIJSKI ODBOR Referendum — naša obveznost Redka je priložnost, ki tako poveže vse ljudi enega mesta, da bi zbrali dovolj moči za premišljeno odločitev, kakršna je referendum o drugačni samoupravni organiziranosti. Bili pa bi skregani sami s seboj, če bi se zdaj začeli prepričevati o nepotrebnosti početja za spreminjanje odnosov v krajevni skupnosti, v kateri živimo. Velikokrat, vse pogosteje, smo se namreč srečevali z omejeno pametjo, da je nevarno »izpuščanje zadev iz rok« in da zato ne gre dovoljevati, da bi se uveljavila široka pobuda občanov pri urejanju skupnih zadev. Zavoljo tega, ker smo malo storili za razvrednotenje takih naziranj, smo počasi prihajali do spoznanj, kateri in kako globoki tokovi ter procesi so pravšnji, da nas potisnejo naprej. Prej kot to smo zmoto dojeli, da je smisel politične akcije za preobrazbo krajevne skupnosti v njeni drobitvi? Zaradi tega so vznikali občutki ogroženosti v »svoji oblasti«, kar je samo po sebi porajalo odpor do kakršnegakoli razmišljanja, da bi spremenili obstoječe razmere. Zato smo izgubljali veliko časa in moči ter se raje zatekali k nepomembnim polemikam okrog poteka bodočih meja med no-vonastalimi krajevnimi skupnostmi, se kregali zaradi obrobnih vprašanj, ustvarjali nezdravo vzdušje, špekulirali, kar nas je končno razdvajalo in slabilo. Očitno smo tudi tako vendarle zoreli in začeli razumevati resnico, da se mora socializem razvijati na podlagi človekovega hotenja. S tem smo oslabili omahovanja in dvome glede celovitega družbenega smisla krajevne skupnosti. To je dosti več, kar na prvi pogled prinaša zasnovano preoblikovanje krajevne skupnosti. Okoliščine vplivajo na naloge krajevne skupnosti in tudi sodobni način življenja razkriva smisel urejanja naših vsakdanjih problemov v sicer ozkih mejah kraja, kjer živimo. V tem času, na kar redkokdaj pomislimo, je volja že izčrpala moči, in volja more biti koristna le takrat, ko gre v korak z razumom. Zato tudi zdaj ni več pomembno, da smo v svoji zaletavi preproščini iskali vzroke za razčlovečenje medsebojnih odnosov, predvsem ali pa zgolj, v velikosti krajevne skupnosti, pri tem pa prezrli vplivanja privatizma potrošniške družbe, ki z vso silovitostjo gnete našo duševnost. Zato so se vezi med nami velikokrat rahljale in trgale, veliko ljudi je osamljenih. Najpomembnejši razlog za to je dejstvo, da krajani še vedno ne morejo neposredno vplivati na možnosti in sredstva svojega življenja ter dela v prostoru, v katerem živijo. To je odsev premalo razvitih socialističnih samoupravnih družbenih odnosov. Potemtakem si je ne le želeti, ampak je potrebno zato vse storiti, da bodo vsi ljudje z lastnim ravnanjem vplivali na razvoj vsega spleta družbenih odnosov in se ob tem delu zbliževali, se med seboj spoštovali, si pomagali. Taka naj bi bila osnovna namera predlaganega preoblikovanja zdajšnje samoupravne in prostorske organiziranosti vrhniške krajevne skupnosti. Nič lepšega se rie more zgoditi kot to, da v novih krajevnih skupnostih spet oživimo čut in prakso socialistične solidarnosti med ljudmi, da bomo skupaj laže urejali skupne probleme, nesebično delali in postali človeku človek. To je tako veliko, da referendum sodi šele v začetek ustvarjanja pogojev za spremembo našega načina življenja, za izboljšanje medsebojnih odnosov in nas samih. Priložnost pač, ki je redka v življenju in ni je zapraviti. 8. maj — odločitev za tri krajevne skupnosti Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. I. SRS št 2377), 75. in 121. člena Statuta občine Vrhnika (Ur. I. SRS it. 31/79 in 5/82) ter 36. člena Statuta KS Vrhnika je skupščina krajevne skupnosti Vrhnika na seji dne 5. 4.1983 sprejela SKLEPo razpisu referenduma o prostorski preobrazbi krajevne skupnosti Vrhnika Volilna komisija krajevne skupnosti določi volišča, imenuje volilne odbore, spremlja njihovo delo in po referendumu pripravi poročilo o izidu referenduma ter ga predloži skupščini krajevne skupnosti. 1. člen Skupščina krajevne skupnosti Vrhnika razpisuje referendum za območje cele krajevne skupnosti, na katerem se bodo občani krajevne skupnosti izjavljali o prostorski preobrazbi sedanje krajevne skupnosti. Območje sedanje krajevne skupnosti Vrhnika se razdeli na tri dele in se ustanovijo tri krajevne skupnosti: (glej skico) 1. Krajevna skupnost CENTER, "ki obsega območje znotraj meje, ki poteka od mostu na Ljubljanici po Cankarjevem trgu. Stari cesti, Voljčevi cesti do Tržaške ceste in po njej do mostu na Hribovskem potoku (pri IUV) od tega pa po Hribskem potoku do izliva v Ljubljanico in po njej do mostu čez Ljubljanico na cesti Vrhnika — Borovnica. 2. Krajevna skupnost BREG, ki obsega območje znotraj meje, ki poteka od mostu na Ljubljanici, po Cankarjevem trgu in Stari cesti do hišne številke 22, od tod po poti na Trojico do meje s krajevno skupnostjo Stara Vrhnika, nadalje pa po meji s krajevno skupnostjo Li-gojna in Sinja gorica do Ljubljanice ter po njej do mostu čez Ljubljanico na cesti Vrhnika — Borovnica. 3. Krajevna skupnost VAS, ki obsega območje znotraj meje bodočih krajevnih skupnosti CENTER in BREG in znotraj meje sedanjih krajevnih skupnosti Stara Vrhnika, Zaplana, občine Logatec in krajevne skupnosti Verd. Skupščine novih krajevnih skupnosti se pooblaščajo, da s svojimi statuti določijo imena in sedeže krajevnih skupnosti. 2. člen Referendum bo v nedeljo, dne 8.5.1983, od 7. do 19. ure na volilnih mestih, ki jih določi volilna komisija krajevne skupnosti Vrhnika. 3. člen Za izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju delegatov v skupščine. 4. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku za območje krajevne skupnosti Vrhnika. 5. člen Na referendumu se glasuje neposredno, tajno, z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: »Krajevna skupnost Vrhnika GLASOVNICA Na referendumu, dne 8. 5. 1983 občani krajevne skupnosti Vrhnika odločamo o preoblikovanju sedanje krajevne skupnosti v tri z delovnim naslovom CENTER BREG in VAS. ZA glasujem PROTI Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se s preoblikovanjem sedanje krajevne skupnosti strinja oziroma obkroži besedo »PROTI«, če je proti predlogu.« 6. člen Ta sklep velja z dnem objave v Uradnem listu SR Slovenije. Vrhnika, dne 5. 4. 1983 Predsednik skupščine krajevne skupnosti Vrhnika Tomaž GROM, I. r. SEZNAM VOLIŠČ št. 1 ISKRA. TOZD Antene St. 2 DOM UPOKOJENCEV St. 3 GOSTILNA TURŠIČ Št. 4 DOM KS VRHNIKA Št. 5 DOM KS VRHNIKA Št. 6 DOMJLA št. 7 DOMJLA št. 8 Sejna soba OK SZDL št. 9 MENZA IUV Št. 10 VRTEC HRIB Št. 11 CANKARJEV DOM št. 12 GOZDNO GOSPODARSTVO Št. 13 PAP (GUMICA) Idrijska c. brez Doma upokojencev, Butanjeva c; Kurirska pot, Dom upokojencev; Dobovičnikova c, Ob potoku: Na klancu, Petkovskova c, Stara cesta; Cesta gradenj, Ul. 6. maja, Tržaška do Št. 30; Na Klisu; Na Klisu; Cankarjev trg, Delavsko naselje, Part. tabor, Jelovškova c, Robova c; Gradišče; Voljčeva c, Hrib, Part. klanec, Tržaška od št. 30 naprej; Kopališka, Lošca, Mocilnik, Mrakova, Pot v Močilnik, Sušnikova c, Usnjarska c; Kolodvorska c, Ljubljanska c, Sivkina c; Opekarska c. MEJA MED KRAJEVNIMI SKUPNOSTMI MINI ANKETA Za tri krajevne skupnosti Približuje se 8. maj, ko se bodo krajani krajevne skupnosti Vrhnika na referendumu odločali za prostorsko preobrazbo krajevne skupnosti v tri manjše, bolj »življenjske«. Kaj o tem menijo krajani, smo skušali zvedeti v naši anketi Ivanka širok Včasih je bila Vrhnika že razdeljena na tri dele: Hrib, Vas in Breg. In ravno med vojno se je pokazalo to kot učinkovito. Terenski odbori po teh zaselkih so kar tekmovali med sabo, kdo bo uspešnejši. Res so bili tedaj drugačni časi, šlo je za obstoj naroda in za življenje nasploh. Zdaj je naše življenje le drugačno, ljudje kot da se nočejo združevati. Včasih so bili med sabo bolj povezani, bolje smo se razumeli. In verjetno bi bilo potem, ko bomo imeli tri manjše krajevne skupnosti, spet tako. Če drugega ne, bi v manjšem okolju le laže organizirali takšne akcije in tudi laže uresničili svoje načrte. ena prevelika in nato seje povečala množičnost in s tem je prišla tudi aktivnost. Mladina se je zavedla te akcije o prostorski preobrazbi KS, zato smo se že takoj tako organizirali. Veliko mladih je v Ljubljani in le tako v ožjem okolju lahko mlade bolj zbližaš. Tako naj velja tudi za vse ostale občane. Gotovo je v manjšem okolju laže delovati in tudi interes je večji. Kljub temu da smo se razdelili, se še vedno dobimo tudi vsi skupaj ob pomembnejših akcijah. Franc Kovač Vidim prednosti. Te pa so: v tej krajevni skupnosti bi se angažiralo več ljudi kot doslej. Druga reč je, da bi krajani bolj videli samega sebe v teh akcijah, saj so še zmeraj pripravljeni sodelovati v akcijah, ampak »videti« se morajo v njih. To pa je laže doseči v manjših sredinah. Saj gre za asfaltiranje nekaterih cest, javno razsvetljavo, kanalizacijo na posameznih področjih, itd. Pavla Maksimovič Primož Rus Franc Kovač Polde Rapuš Pavla Maksimovič Včasih je bila naša krajevna skupnost le manjša. Sedaj pa je že prevelika, saj se med sabo skoraj še poznamo ne. Če pa se ne poznaš med seboj, tudi ne moreš dobro delovati. Čeprav si nekateri razlagajo preobrazbo KS tudi tako, da se bo administracija še bolj širila, mislim, da temu ne bo tako, saj gre za to, da se angažira čim več krajanov. Pač delamo zase in za skupnost. In ni vse samo v profesionalnem opravljanju funkcij. Poglejmo samo druge manjše KS, kako se vse hitro »zmenijo«! Tako bi moralo biti tudi pri nas. Primož Rus Mladinci smo že organizirani v treh osnovnih organizacijah v KS Vrhnika. Videli smo prednost, saj je bila Določene zadeve pa bi morali reševati in koordinirati na skupnem krajevnem nivoju. Tu je v prvi vrsti preskrba, razvoj mesta, oskrba z vodo, itd. Polde Rapuš Jaz mislim, da referendum mora uspeti. Saj gre končno za to, da bodo krajani le laže in neposredneje odločali o stvareh, ki se jih v njihovih okoljih še kako tičejo. V treh krajevnih skupnostih bi veliko več ljudi aktivno sodelovalo, tako v organih KS kot družbenopolitičnih organizacijah. Že same akcije bo potem veliko laže izpeljati kot sedaj, saj je tolikšna KS res prevelika. Mislim, da so krajani dovolj informirani in da vedo, kaj je njihova dolžnost 8. maja. OBVESTILO Vsak občan, ki se v nekem naselju stalno naseli oz. se izseli iz naselja ali spremeni naslov stanovanja v istem kraju, mora pri občinskem oddelku za notranje zadeve prijaviti svoje stalno bivališče, in to v osmih dneh od naselitve oz. spremembe naslova stanovanja. Pri prijavi stalnega prebivališča mora občan predložiti dokazilo o odjavi prejšnjega stalnega bivališča in osebno izkaznico. Občani KS Vrhnika, ki bodo na referendumu 8. maja glasovali o preobrazbi svoje KS, naj si v prostorih KS ogledajo volilne imenike za posamezna volišča in najkasneje do 3. maja 1983 prijavijo pri občinskemu oddelku za notranje zadeve morebitno spremembo stalnega bivališča. OBČINSKI ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE Akcija zbiranja sredstev za sofinanciranje vrhniškega pokopališča Množičen preizkus v streljanju za vse občane od 16. leta naprej bo 15. 5.1983 od 8—13. ure (v primeru slabega vremena 22. 5. 83) v Matjaževki v Verdu. Streljali bomo z malokalibrsko puško z desetimi naboji — razdalja 36 m, stoječi položaj. Občinska konferenca ZRVS, ki organizira to množično akcijo, pričakuje, da se bodo občani preizkusili v streljanju v kar največjem številu. Na seji skupščine krajevne skupnosti Vrhnika 5. aprila so delegati sprejeli sklep o organiziranem zbiranju finančnih sredstev med krajani za sofinanciranje širitve pokopališča in izgradnje mrliških vežic. V mesecu maju bo potekala široka akcija, ko bodo aktivisti socialistične zveze obiskali sleherno gospodinjstvo. Uspeh zbiralne akcije je izredno po- memben za dokončanje I. faze pokopališča, saj v primeru, da krajani ne bodo zbrali 1.500.000,00 din, ne bo mogoče z doslej zbranimi sredstvi v združenem delu pokriti celotne investicije. Glede na stopnjo inflacije to pomeni, da bi že zbrana sredstva v določenem času izgubila del svoje vrednosti, zastavljeni cilj pa bi se še oddaljil. Zato bo morala obveljati stara modrost: »Kdor hitro da, dvakrat da!« r. b. ISKRA — Industrija širokopotrošnih izdelkov, n. sol. o. TOZD Tovarna antenskih naprav Vrhnika, n. sub. o. Vrhnika, Idrijska c. 42 Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. TEHNOLOGA I. Pogoji: — visoka izobrazba strojne tehnološke smeri ter 2 leti delovnih izkušenj — poskusno delo traja 3 mesece. 2. ORODJARJA — za izdelavo orodij za brizganje plastike ter rezilnih orodij. 3. REZKALCA Pogoji: — pod 2. in 3. — K V orodjar oziroma rezkalec ter 3 leta delovnih izkušenj, — poskusno delo traja 2 meseca. 4. KONTROLORJA PROCESA Pogoji: — KV strojni mehanik ter 4 leta delovnih izkušenj, — poskusno delo traja 2 meseca. 5. ELEKTROMEHANIK Pogoji: — KV elektromehanik ter 3 leta delovnih izkušenj, — poskusno delo traja 2 meseca. 6. SNAŽILKA Pogoji: — osemletka, — smisel za čistočo, — poskusno delo traja 1 mesec. 7. DELAVEC V GAL V ANI Pogoji: — osemletka, — starost nad 18 let, — poskusno delo traja 1 mesec. Za opravljanje delovnih nalog pod 2. in 3. sprejmemo tudi začetnike z odsluženim kadrovskim rokom. Za opravljanje vseh del in nalog združujemo delo za nedo-čen čas, s polnim delovnim časom. Nastop dela je mogoč takoj. Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Iskra, TOZD Tovarna antenskih naprav Vrhnika, Idrijska c. 42 — za komisijo za delovna razmerja. O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 8 dneh pO sprejemu sklepa o izbiri kandidata. J _O ŽIVLJENJU IN DELU V KRAJEVNI SKUPNOSTI LOG_ Ko raste kraj, rastejo tudi problemi, rešujemo pa jih lahko le s skupnimi močmi Pravzaprav ni treba niti statistike, da bi človek opazil, kako se je v zadnjem desetletju življenja na Logu pri Brezovici spremenilo. Na kupe otrok, ki se podijo okoli hiš in gradbišč, pa nove ali malo starejše, končane ali takšne hiše, ki jim do končne podobe še veliko manjka, to je podoba današnjega Loga. Če si pa vseeno pomagamo s statistiko, potem številke povedo, da se je na primer število prebivalcev od leta 1971, ko jih je bilo 623, pa do leta 1981, povečalo na 938. Tako na oko pa bi rekli, da jih je zdaj že čez tisoč. Tisti, ki si dajo s številkami več opraviti, pa so izračunali, da se je prebivalstvo v sedemdesetih letih v vrhniški občini povečalo z indeksom 127, na Logu pa z indeksom 151. Za nekaj let naprej pa je Log v občinskem planu uvrščen med krajevne skupnosti, ki bodo »zmerno rasle«. V kraju problemov seveda ne manjka. Pravzaprav jih nikoli ni bilo malo, potem, ko se je pa začela intenzivna gradnja, ko so prihajale v kraj zvečine mlade družine, so se kopičili še hitreje. O tem smo se pogovarjali v dneh ko se je krmilo kraja zamenjalo, s predsednikoma sveta krajevne skupnosti z bivšim in sedanjim: z Janezom Japljem in Mirom Bru matom. Miro Brumat, novi In Janez Japelj, nekdanji predsednik KS: Skupna volja privede do skupne besede Japelj: »Mislim, daje bila na Logu najbolj intenzivna rast prebivalstva. Parcele so bile razmeroma poceni in takrat nihče ni računal, da bo treba kraj urbanistično urediti. Bilo je tudi nekaj težav, nesporazumov. Staroselci problemov, ki so se pojavili novoselci, niso čutili kot svoje« Vseeno se je, ko se je hotelo, ko je bila skupna volja, našel skupni jezik. Stari Ložani so resda živeli svoje vajeno življenje, novi, domala iz vseh koncev Slovenije, pa skoraj vsi s službami v Ljubljani, so postavljali nove zahteve. Vendar pa je to pomenilo kvalitetni premik v razvoju kraja in pravzaprav so se povsod, kjer šo se znašli skupaj, stari in novi sporazumeli, če je bil interes skupen. Recimo na delovnih akcijah. Kdo ve, koliko jih je bilo, pa so ljudje dobre volje prijeli za lopato! Pa naj je bilo . treba razkopati cesto, ker je kdovekolikokrat že spuščala cev za vodo ali zdaj, ko na griču pod cerkvijo pripravljajo teren za pokopališče, ki ga bodo ljudje pripravili tudi s prostovoljnim delom. Vsakdo rabi svoj prostor, tudi po smrti. Zdaj so Ložani, razen tistih, ki imajo v kraju stare korenine, na vseh sosednjih pokopališčih nezaželeni. Za kramp in lopato pa poprimejo tudi mladi. Novi predsednik Miro Brumat že nosi s seboj mapo z gradivi. Program dela, prioritetne naloge, vse je na svojem mestu in vsaka akcija tudi finančno ovrednotena. Vendar, v pogovoru vsakič ugotovimo, da je denarja malo, da so mimo časi, ko seje reklo »ho-ruk«, pa seje dalo z nekaj zbranega denarja najeti posojilo in tako urejati cesto, razsvetljavo, graditi vrtce, šole, kanalizacijo ali vodovod. Časi so se spremenili. Asfaltiranje cest so krajani še spravili »skozi« tako rekoč pet minut pred dvanajsto. Ne zastonj, dva odstotni samoprispevek plačujejo za to, vendar bi zdaj takšno investicijo težko spravili k življenju. Za letos je predvidena še II. faza as-faltiran^-ko bodo dobili trdno prevleko še vši-priključki v dolžihi pol kilometra. , Otroško varstvo v kraju je problem, ki se vleče že dobrih deset let. Log je vedno izpadel, tudi iz zapisanih in sprejetih programov je bila gradnja ali ureditev vrtca črtana in prestavljena. Letos bo tako je videti, vendarle Log iz ptičje perspektive (Foto: Rudi Klarič) prišlo do adaptacije stare šole. Vrtec je v kraju potreben. V dragomerskega je sprejetih malo otrok, večino vozijo Ložani v ljubljanske vrtce, kar pa je zdaj, ko je bencina za vsakdanje vožnje z avtomobilom na delo premalo, zapletena zadeva. Ko se pogovarjamo o kraju, zasluži posebno mesto Gasilski dom, ki je bil tudi adaptiran s 6000 prostovoljnimi urami. V njem so sestanki, proslave, veselice, v njem je knjižnica, v njem je tudi disko. Šola je nova, vendar je znano da vsaka nova šola potrebuje nekaj časa, da se »usede«. Tako je tudi s šolo Log — Dragomer, ki pa se zmeraj bolj čuti v življenju kraja in ko bo do kraja urejena, ko bodo učenci dobili vse, kar potrebujejo, recimo urejeno igrišče, pa okolico šole, jo bodo še bolj sprejeli za svojo. Sicer pa bo problem, ko bodo začele hoditi v šolo najmlajše generacije, ki bodo učenost začele dobivati v teh prostorih že od prvega razreda naprej popolnoma odpadel. Kmalu to ne bo več »nova šola« arhpak »naša šola«. Kulturno življenje pa je, kakršno je. Prizadeven pevski zbor, ki nastopa na proslavah, na katerih manjka novih prebivalcev Loga, je prizadeven, za kaj več pa manjka Organizatorja. Takšnega, ki bi zainteresiral tiste, ki so poklicno usposobljeni za to, da bi nekaj naredili in druge, }(ki;imajo, veselje do kulturnega ustvarjanja. Sogovornika ste pbudariLa^da so proslave in prireditve tradicija kraja, kj jo je treba gojiti. . Med načrti je tudi regulacija potokov, adaptacija garderobe pri športnem igriščuTpa kanalizacija, ob kateri bi se sanitarni inšepktorji lahko prijeli za glavo, saj ogroža zdravje ljudi, ker prihaja na dan v naselju in prava sreča je, da še ni povzročila bolezni. Telefonske zveze so prav tako problem, saj je priključkov dosti premalo, da bi jih dobili vsi, ki telefonsko zvezo potrebujejo tudi zaradi svojega poklica. Ljudje imajo prošnje tudi po 10 let, pa niso dobili nanje niti odgovora. Menda pa so prosti priključki v bližnjih centralah. Krajevna skupnost je dala prošnjo za javno govorilnico, predstavniki pošte so si zadevo ogledali in izjavili, da ni prostega priključka. Oba sogovornika se strinjata z ugotovitvijo, daje delo v krajevni skupnosti zahtevno. Načrtov je veliko, pričakovanj krajanov prav tako, saj si želijo urejen kraj, čisto okolje, dovolj možnosti za brezskrbno igro otrok popoldne pa zanimivih dejavnosti, ki bi jih pritegovale, da se ljudje ne bi zapirali med zidove, ampak bi se znali razvedriti in najti stik med seboj. Večina ljudi ima na Logu svoje stare korenine, veliko pa jih zdaj poganja na novo — to pomeni, da živijo s krajem in kraj z njimL , Če je za stare Ložane nekaj samo po sebi umevnega, da so »z Loga«, potem je samo razveseljivo, da so tudi tisti, ki so v kraj šele prišli, Log že sprejeli za svojkraj, za svoj dom. Čas pa je tak, da se vsi skupaj otresamo lupin, v katere smo se v debelih letih zapirali in da hočemo del življenja, del svojega prostega časa, preživeti v, družbi sosedpvi zx^TCevJ.prjj^|je^: Tako se rušijpjudi meje med zaselki, naselji, kraji, krajevnimi skupnostmi META VAJGL Aktivni mladi Podlipci Po daljšem premoru je OO ZSMS Podlipa-Smrečje spet začela aktivneje delovati. Izvoljeno je bilo novo vodstvo, ki se ni ustrašilo težav, ki pestijo OO ZSMS. Ti problemi nastopajo največ zaradi financ in prostorov. Finančno vprašanje so uspeli rešiti, pri čemer jim je priskočila na pomoč KS, ki je financirala nabavo mize za namizni tenis in nogometnemu klubu plačala takso, ki jo morajo plačati nogometaši za nastopanje v ligi. Za izkazano pomoč se mladina najlepše zahvaljuje. V sodelovanju s KS je OO ZSMS Podlipa-Smrečje organizirala več prireditev; maškarado, proslavo 8. marca. V prihodnje pa načrtujejo organiziranje kresovanja, delovno akcijo čiščenja ceste in graditve novega gasilskega oziroma večnamenskega kulturnega doma. Mladi upajo, da se bo sodelovanje s KS še naprej uspešno razvijalo, seveda z dobršno mero strpnosti in razumevanja z obeh strani. ANDREJ SKRT, PREDSEDNIK ZBORA KS, O NADALJNJEM RAZVOJU KRAJEVNIH SKUPNOSTI V manjših KS pristnejši odnosi Kako krajevno skupnost usposobit j, da bo dejansko samoupravno zaživela, so govorili na nedavnem posvetu o nadaljnjem razvoju krajevnih skupnosti, ki ga je pripravila Občinska konferenca SZDL. Beseda je tekla predvsem o prostorski preobrazbi krajevnih skupnosti, o sistemu in pogojih planiranja v krajevnih skupnostih, uveljavljanju samoupravljanja in delegatskih odnosov, o vprašanjih profesionalizacije oziroma strokovnih služb v KS in tudi o najbolj pomembnem vprašanju, to je o materialni osnovi za delo in delovanje krajevnih skupnosti. Kaj je ta posvet izluščil? O tem je posvetu ste ponovno Izpostavili Andrej Vtdovič izroča odlikovanje Tomažu Svetičiču Na letni konferenci ZZB NOV je predsednik občinske skupščine Andrej Vidovič podelil petnajstim borcem in aktivistom odlikovanja predsedstva SFRJ. Z redom dela s srebrnim vencem so bili odlikovani: Jože Barlec, Jože Grabnar, Stanka Gutnik, Ana Količ, Janez Mušič, Ivanka Smrtnik, Tomaž Svetičič, Amalija Turk in Jože Vovk. Z medaljo zaslug za narod pa: Marija Mrlak, Frančiška Remžgar, Justi Rotar, Jeraj Justina in Jakob Tomšič. Medaljo dela pa je prejela Jožefa Barlec. (O seji občinskega odbora ZZB NOV več v prihodnji številki.) Glasbena šola Vrhnika obvešča, da bodo sprejemni izpiti za nove učence v Borovnici - 10. 5. 1983 od 15—17. ure, na Vrhniki pa 11. 5. 1983 od 15. -18. ure. Zaradi omejenega števila novih učencev jesenskega sprejemnega izpitnega roka ne bo. stekel pogovor z Andrejem Skrtom, predsednikom zbora krajevnih skupnosti. Mnogo je obveznosti, ki jih morajo krajevne skupnosti, glede na zakonska in druga določila, izvrševati in so marsikdaj tudi celo prezahtevne. Poglejmo in osvetlimo za začetek recimo naloge pri . planiranju. Vprašanje sistema in pogojev planiranja predstavlja vrsto objektivnih težav, ki jim krajevne skupnosti skorajda niso kos. Vedeti namreč moramo, da so postopki v sistemu planiranja dolgotrajni in seveda tudi strokovno zahtevni. Prvi pogoj za uspešnost je sočasno planiranje vseh nosilcev te naloge. Ker pa posamezni nosilci planiranja z delom zaostajajo, se postopki še bolj zavlečejo. Volontersko delo, pomanjkanje ustreznih kadrov, zapletenost in dolgotrajnost postopkov v sistemu planiranja, vse to so težave, ki tudi onemogočajo neposredno sodelovanje občanov. Skratka, namesto da bi se sistem planiranja podružbljal, se občanom odtujuje. Nemalo težav izhaja tudi iz obnašanja posameznikov, oziroma dvojnih meril, ki jih imamo kot delavci in kot občani. Kot delavci namreč pogosto poudarjamo, da so zahteve in potrebe KS prevelike, medtem ko kot občani zahtevamo da nam mora »nekdo« zagotoviti sredstva, pogoje, pomoč, itd. Samo tesno sodelovanje med KSin združenim delom lahko izboljša tako stanje, pri čemer pa seveda morajo odigrati najpomembnejšo vlogo pri povezovanju D PO »obeh strani«. Negativne vplive na delovanje KS, še zlasti pri planiranju, ima lahko tudi odnos upravnih organov, strokovnih služb SIS in drugih, če po nepotrebnem obremenjujejo KS z najrazličnejšimi nalogami, vprašalniki in z drugim nepotrebnim administrira-njem. Postopke okrog priprav planskih dokumentov krajevnih skupnosti bi bilo torej nujno potrebno poenostaviti in samo število sestavnih listin zmanjšati na najnujnejše. To pa lahko dosežemo s spremembo ustrezne zakonodaje, za kar bi se morali vsi zavzemati. V krajevnih skupnostih vedno bolj tarnajo nad načinom zbiranja sredstev za delovanje. Tudi na nerešeno vprašanje financiranja? Financiranje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v KS predstavlja brez dvoma največ težav. Največ problemov se pojavlja na področju komunalnega razvoja, za katerega sistem financiranja ni ustrezno rešen, oziroma je v celoti nerešen zlasti za občino, kot je naša, iz katere se skoraj polovica aktivnega prebivalstva vozi na delo v druge občine. Občinsko združeno delo ne more pokrivati potreb vseh spalnih naselij, delovne organizacije izven občine, v katerih naši občani delajo, pa tudi ne prispevajo ničesar. Določila Zakona o sistemu družbenega planiranja, kar zadeva krajevne skupnosti in sprejemanja ter podpisovanja njihovih sporazumov o temeljih planov, so v praksi težko uresničljiva. Financiranja programov s takoi-menovano »glavarino« ni več, menimo, da bi neko obliko financiranja morali imeti, dokler se financiranje komunalnega razvoja ne bi ustrezno sistemsko rešilo. Predvsem mislimo na rešitve v širšem okolju — najmanj v regiji. Edini stalni vir sredstev KS so sredstva za delovanje delegatskega sistema, izločena iz proračuna občinske skupščine. Ta sredstva bi namensko zadostovala, vendar se v celoti ne uporabljajo za delovanje delegatskega sistema, ampak za druge namene, zaradi česar je morda v nekaterih sredinah oziroma KS delovanje delegacij samoupravnih organov, društev in družbenopolitičnih organizacij otežkočeno (materialni stroški, prevoz in drugo). Menimo, da mora ta stalni vir v prvi vrsti omogočati delovanje delegatskega sistema in se le morebitni presežek lahko uporablja tudi za druge namene. Ko že govorimo o financiranju, potem moramo tudi ugotoviti, da je še vedno osnovni vir sredstev v pretežni večini KS samoprispevek. Na posvetu je bilo ugotovljeno, da se z volonterskim načinom dela ne more ustrezno opravljati nalog v krajevnih skupnostih, prav tako pa je bilo ugotovljeno, da profesionalizacija ne rešuje ničesar, kajti če profesionaliziramo tajnike, se ustvari miselnost, da so le-ti dolžni vse naloge rešiti! Zagnanost za volontersko in akti- Andrej Skrt vistično delo v tem primeru pade. Vloge profesionalca oziroma tako imenovanega tajnika ni mogoče omejiti na tehnična opravila, saj se pri svojem delu stalno srečuje z občani ter s skupinami občanov in z njihovimi problemi. Če v takem položaju stanje le registrira kot tehnični delavec krajevne skupnosti, potem v očeh občanov zbledi pomen in vloga krajevne skupnosti in njenih organov. Če problematiko rešuje, pa imamo takoj opraviti s funkcionarjem. Profesionalcu bodo kaj hitro obesili tudi delo tajnika samoupravnih organov. Zato bo nujno na tem področju rešiti... Poenostaviti mnoge postopke, organizirati ustrezne skupne službe na občinski ravni za vse ali več krajevnih skupnosti skupaj, večji del nalog opraviti v upravnih organih in samoupravnih interesnih skupnostih. Seveda pa je še vedno vprašanje, ali je delovanje možno brez profesionalizma. Ko govorimo o prostorskem preoblikovanju krajevnih skupnosti, dovolj izhajamo iz vloge namena in pomena krajevne skupnosti, interesa območij In z vidika možnega delovanja posameznih skupin občanov? Če upoštevamo ugotovitve, da so bili v preteklosti zbori občanov bolj učinkovita oblika dela, da se intere- sni zbori vse bolj uveljavljajo, da se takoimenovanr i ulični ali: območni zbori, kot jih različno imenujemo, bolj uspešni kot zbor občanov v celotnih KS, potem je jasno, da je nujno oblikovati bolj življenjske skupnosti. To se pravi skupnosti, ki bodo omogočale delovanje najširšega kroga občanov, ki bodo omogočale delovanje po interesih, ožjih skupin seveda, kot neke celote na določenem območju. Pri vsem delovanju oz. pri uresničevanju preoblikovanja KS pa seveda moramo razumeti, da gre tu za nek proces, da gre za postopen pristop • glede na izkazane potrebe in da seveda v tem primeru morajo v največji meri odigrati vlogo predvsem družbenopolitične organizacije v krajevni skupnosti. Pravzaprav so one nosilke, da se ta proces preoblikovanja, če se izkaže za potreben zdravo in smotrno razvija. Kje so večji problemi: v majhni ali veliki krajevni skupnosti? Večji problemi se ugotavljajo pri delu v malih krajevnih skupnostih, kjer za vse mogoče naloge primanjkuje ustreznih kadrov ter v največjih krajevnih skupnostih, kjer je nemogoče vzpostaviti takšno organiziranost in odnose, ki bi občane in delovne ljudi v večji meri združevali. Največjo krajevno skupnost Vrhniko je nujno prostorsko in samoupravno preoblikovati na več manjših krajevnih skupnosti, v katerih bodo interesi posameznika ali posameznih okolij laže prihajali do izraza. Mnogo je problemov v vseh krajevnih skupnostih, za katere se ne ve, kdo jih je dolžan razrešiti — ali vsaj občani za to ne vedo. Ravno zato je nujno, da ustrezne službe — komunalna skupnost, ostale interesne skupnosti, upravni organi in krajevne skupnosti ter drugi — ugotovijo dejansko stanje ter na ustrezen način informirajo občane ter predvidijo — oziroma se z občani dogovorijo — o načinu rešitve. V kolikor bi tako reševali zadeve, bi bilo zaupanje občanov v krajevno samoupravo le večje. ___ Na servisu Slovenija avta so že začeli s tehničnimi pregledi in popravili traktorjev. Že prvi dan so Imeli kar veliko dela. IKAR — ciklus Korenine Georgi Božinov: Avtoportret Vrhniški slikar Georgi Božinov »Življenje je povsod enako, le tradicije so močno različne. V Slovenijo sem prišel zato, da spoznam še tukajšnje ljudi, navade in mišljenje,« je dejal Georgi Božinov, ko sva se pričela pogovarjati o njegovem delu, življenju, najprej pa seveda o tem, kaj ga je iz Makedonije pripeljalo prav v naše mesto. Rodil se je leta 1947 v Strumici, v Skopju je končal likovno smer Pedagoške akademije, od leta 1978 pa živi in dela na Vrhniki. V višjih razredih tukajšnje osnovne šole uvaja mlade v skrivnosti doživljanja likovnih umetnin, v govorico barv, črt in oblik, ob tem pa neutrudno slika, riše in razstavlja. Pa vendar, ko stopiš v njegovo garsonjero v bloku ob Ulici 6. maja, kjer je toliko stvari, da le težko verjameš, da jih je možno spraviti v tako majhno stanovanje — stene so polne slik in povsod stoje starine—se zaman oziraš za slikarskim stojalom. Zanj v taj sobi niti nI prostora. — Georgij, kje pravzaprav slikaš? Pred tremi leti mi je Zveza kulturnih organizacij na Vrhniki pomagala s tem, da mi je dovoli la uporabljati prostor v kleti Cankarjevega doma. Hvaležen sem ji za to, vendar je v klet vdrla voda, postala je vlažna in zato sem si moral poiskati nov prostor. Zdaj delam v drvarnici v bloku, kjer živim. To je zelo majhen prostor brez ustrezne svetlobe, tako da zelo težko ustvarjam. Vendar zaenkrat nimam druge možnosti. — Za seboj imaš že kar dolgo obdobje slikanja in razstavljanja. Pa se še spomniš, kdaj in zakaj si se odločil, da ti bo slikanje eden glavnih življenjskih ciljev in ne le hobi? Že v osnovni šoli so bili moji zvezki porisani s portreti učiteljev. Naredil sem nekaj skic, ki so bile dobro ocenjene in takrat me je pritegnilo spoznanje, da se človek lahko izraža tudi s črto, ploskvijo in obliko. Tako sem začel, vzljubil sem to delo in v njem še danes iščem svojo potrditev. — Zrasel si v drugačnem okolju, ob drugačni tradiciji. Kako svoje prinesene izkušnje združuješ z našim okoljem in našim življenjskim utripom? Zanima me življenje tukaj in nove izkušnje me bogatijo. Rad bi čim več spoznal, se naučil in to združil s prejšnjimi izkušnjami. Vendar bi lahko dejal, da mojih prizadevanj nekateri ne razumejo. Vidijo le sebe in svoje potrebe, ne vidijo pa posameznika, ki bi si rad v tem prostoru pridobil enakovredno mesto. — Zdi se mi, daje za tvoje slikanje značilno, da ustvar- jaš v tematskih ciklih. Nekoč si slikal staro makedonsko arhitekturo, nato ptiče, korenine in ikone, zdaj pa te zanima kamen ter njegove naravne in umetne oblike. Kaj vpliva na te tvoje tematske usmeritve in predvsem, zakaj te zdaj zanima prav kamen? Iz izkušenj vem, da mi najbolj ustreza ciklus dvajsetih slik, na katerih se ponavlja isti element. Tako imam možnost, da podrobno spoznam njegovo obliko in vsebino, vživim se vanj in tako so tudi rezultati boljši. Zanimanje za kamen pa je posledica mojega resničnega navdušenja nad prečudovito, še nedotaknjeno Istro, ki jo spoznavam v zadnjem času. Spominja me na pokrajino v Makedoniji in občutek imam, da je to tisto, kar sem iskal, kar nosim v svojih mislih. Zato sem vzljubil kamen bolj kot katerikoli drugi element iz svoje bližine. — Kaj pa potem, ko se že odločiš, kaj bo element tvoje likovne obdelave? Kakšni problemi se pojavijo takrat? Za sliko je važna tudi likovnotehnološka izpeljava. Vseeno mi je, ali slikim ali rišem, da le izrazim svoje sporočilo, svoj pogled na svet in okolje, ki v njem živim. Za slikarja je prijetno, če čuti, da so ljudje razumeli njegovo zamisel in jo sprejeli. — Za sabo imaš že dovolj razstav, da lahko poveš, kaj ti takšna javna predstavitev pomeni? Žal razstave niso merilo kvalitete, ker so pogosto narejene nekritično. Sicer pa tudi umetnik od njih nima veliko, nekaj lepih besed in veliko stroškov. Prodaja je zelo skromna, komaj da z njo povrneš izdatke. No, morda vse le ni tako črno. Če razstavljaš, vsaj kdaj vidiš svoja dela obešena. — Zaposlen si kot likovni pedagog v Cankarjevi šoli na Vrhniki. Kako združuješ svoja umetniška prizadevanja z delom z mladino? Lepo je delati z mladimi in gledati njihove radostne obraze, kadar jih pohvališ ali kadar dobijo kakšno nagrado za svoje delo. Slabo pa se počutim, kadar vidim, da tudi učenci tako obravnavajo likovni pouk, kot ga običajno njihovi starši: »Saj za življenje likovni pouk ni tako pomemben:« Rad bi, da bi otroci doumeli, da življenja ne sestavljajo le številke, zakoni in definicije. — Kdaj boš spet razstavljal na Vrhniki? Zdaj delam risbe na temo »nebo in kamen v Istri«, vanje pa vključujem tudi že odslužene elemente. Komaj čakam, da bom spet lahko šel v Istro in tam nadaljeval s tem delom. Na Vrhniki bom razstavljal jeseni, nato pa bom pokazal te slike še v Ljubljani, Skopju in Strumici. Ob uprizoritvi Mladinska gledališka prizadevanja oblikujejo podobo uprizoritev za mlade na osnovi velike angažiranosti izvajalcev, z radikalnimi življenjskimi stališči in s pronicljivo kritiko anomalij. Večina njihovih prizadevanj je usmerjenih v podiranje zastarelih šablon in gledaliških znakov pretekle dobe, zato nenehno iščejo svoja in svojska gledališka pota. Vsa ta dejstva, ki so agens mlade gledališke tvornosti, so bila sicer uspešno zaznavna v uprizoritvi mladih z Vrhnike, vendar so se izkazala za premalo uspešna v oblikovanju celovite gledališkosti. Njihov odziv na predlogo, ki je kolaž pesniškega značaja, je bil intenziven, govorno interpretativno močan, skorajda silovit, z glasbeno podlago bogato dekoriran, toda prav malo ugledališčen. Ugledališčenje namreč vedno pomeni kompleksno vizualizacijo, kjer lahko že oblikovanje vidnega pomenskega sveta pomeni razumevanje postavitve v celoti. In prav ta element je mladim ustvarjalcem izostal. Zadovoljili so se z dekorativno pripovedjo, s »skečevskimi« aplikacijami, ki pa niso mogli zaživeti v kontinuirano vizualno pripoved, v prepričljivo sporočilo. Postavitev je domačim mladim gledalcem pomenila intenziven opomin in zahtevo, daje treba gledališko tvornost mladih nenehno gojiti, jo dopolnjevati in se spopadati z novimi, gledališko-vizualno bogatimi prijemi. Mladi gledališki skupini je treba pomagati z vso skrbnostjo, da bo zrasla v kolektiv, sposoben nadomestiti marsikatero skušnjo profesionalnih kolektivov ali gostov iz širšega zaledja. jožE VOZNY Ivan Cankar (1876—1918) Te dni bo minilo že 107 let od rojstva Ivana Cankarja, slovenskega pisatelja, pesnika, dramatika, borca za slovenski jezik, decembra pa tudi 65 let od njegove smrti. Cankarja več ali manj poznamo samo po njegovem literarnem ustvarjanju, ki je za slovensko literaturo in kulturo zelo pomembno. A kaj bi bilo, če se ne bi bil odločil za pisanje? Med našimi literarnimi modernisti bi najbrž zazijala praznina, morda pa bi imeli enega modernističnega slikarja več. Kajti Ivan Cankar je imel tudi risarski talent in s tem bi vas rada seznanila v naslednjih vrsticah. Začel je tako, kot začenja vsak otrok: risal ja po papirju, po knjigi, po mizi in po klopeh. Ko je postal starejši, je začel opazovati svet okoli sebe. Zaslutil je nevidne obrise posameznih predmetov, tudi dejanj in prizorov, in začel jih je risati. Pri tem mu je dala dobro podlago tudi realka. Prva, še malo okorna, vendar že dovolj spretna, je risba Marija Pomagaj, narisana v 1. šoli. Mnogo boljša je slika Davkarja Ivana Grudna, ki jo je narisal med počitnicami po 6. ali 7. šoli. V tem času je narisal tudi Podobo gospoda, očeta svoje prijateljice Stanke Zarnikove, in Pismo, kjer je v profilu upodobljena Stanka s pismom v roki. To Pismo je prvo samostojno delo po naravi in ena najlepših Cankarjevih slik. Za risbo je značilna velika gotovost in spretnost, iz nje diha občutje za kompozicijo, tehnično izdelavo in psihološki izraz, napake v razmerju pa skorajda ne motijo. Pri svojem delu je bil zelo dosleden: senčil je gube na obleki, mojstrsko izdelal sence in svetlobo v laseh in na obrazu. Te slike so narisane s svinčnikom. Risal pa je tudi s peresom. Dve taki risbi sta npr. v rokopisu komedije Za narodov blagor. Pri pisanju je namreč kar med tekst risal tipe, ki jih je opisoval. Take tipe je navadno upodobil na robu papirja ob besedilu. Risbe s svinčnikom je Cankar navadno izdeloval do podrobnosti, medtem ko so tiste s peresom samo osnutek. Leta 1909 je na Dunaju nastala Cankarjeva Lastna podoba. Narisal se je s svinčnikom na karton v obliki razglednice in v nemščini pripisal »tiralico« ter jo poslal Slavki Kesslerjevi v Ljubljano. Vsebina »tiralice« je takšna: »Komu je znano? Spredaj upodobljeni individuum se že nekaj časa klati po Dunaju; pravi, daje pisatelj, pa ni videti. Govori za silo nemško kakor tudi neko nerazumljivo slovansko narečje. — Načeloma prezira častito brivsko obrt, je po svoji zunanjosti skrajno zanikrn, v vedeniu predrzen in frivolen, zlasti nasproti oblastem. Spričevala o cepljenju koz nima. Posebna znamenja: tako dolga ušesa, da na sliki zanje ni prostora... Komur je kaj znano o opisani, splošno nevarni osebi, se naproša, da o tem obvesti c. kr. policijsko ravnateljstvo na Dunaju... Na Dunaju, 3. aprila 1909.« Cankarjev prijatelj Hinko Smrekar je večkrat povedal, da je Ivan Cankar zlasti na Dunaju veliko risal. Za Hišo Marije Pomočnice je skiciral svoje tipe po naravi. Kako je risal svojo mater na mrtvaškem odru, nam opisuje v črticah Materina slika in Njena podoba. Žal je ta slika izgubljena. Ta kratki pregled nam kaže Ivana Cankarja v nekoliko drugačni luči, kot smo ga poznali doslej: kaže nam ga kot umetnika — risarja. Mislim, da je prav, da ga spoznamo tudi s te strani, da ne bo v nas živel "samo kot literat, pač pa kot vsestranski umetnik. Naj za konec pripišem še odlomek iz pesmi, ki jo je posvetil svoji ljubezni, hkrati pa je tudi majhen dokaz njegove nagnjenosti do likovne izpovedi. Narisal sem nekdaj podobo tvojo in del sem jo na steno v zlat okvir. — Sinoči pa je slika oživela!... Na večer, ko sem sam sedel za mizo, stopila je iz zlatega okvira naravnost predme... Kakor makov cvet. Gorela so v prozorni rdečici kipeča njena ustna, njena lica. — D. Gabrovšek 5 let folklorne skupine »Ligojna« ZAČETEK DELOVANJA Zbrali smo se natanko pred petimi leti, kot prvi v občini Vrhnika, da bi popestrili program proslave prvega krajevnega praznika krajevne skupnosti Ligojna. Bilo je 4. julija 1978! Naš prvi nastop in enkraten sprejem pri publiki. Trema je bila velika! Dobro smo se pripravljali in uspelo je. Vriskanje je izgnalo strah in tremo. Zadovoljni smo bili s tem prvim nastopom in domenili smo se, da bomo nadaljevali začeto delo. Odločili smo se za ohranitev izključno gorenjskih plesov. Uspeh je sledil uspehu, volja je bila trdnejša, veselje večje. Obleko smo si sprva izposojali, bilo je drago, komaj smo zmogli, seveda s pomočjo KS Ligojna in mladinske organizacije. Začeli smo razmišljati o lastni obleki. Po sreči nam je uspelo dobiti rabljene narodne noše. Popravili smo jih, dodali manjkajoče stvari, največkrat so morali posamezniki kar globoko seči v svoj žep. Fantje so iskali škornje pri starejših ljudeh, škomji res niso bili enaki, ampak bili so, usnjeni. V gumijastih ne moreš plesati kakšne poskočne polke, pa tudi izgleda ne! Z zbranimi sredstvi smo si s težavo kupili nove škornje, za dekleta pa smo čez čas naročili tudi gležnarje. Tako so naši ljudje sedaj obuti, kmalu pa bo potrebna temeljita prenova oblek, saj so le-te od številnih nastopov močno obrabljene. DELO PETIH LET Namen naše folklorne skupine je zabavati ljudi, popestriti različne Nastop ob 100-letnici Gasilskega društva Vrhnika Kultura zaradi kulture? »Moja funkcija, ki sem jo prevzel pred kratkim, ni v predsedovanju DPD Svobode v Borovnici, ampak predvsem v koordinaciji med vsemi sekcijami, ki delujejo pod okriljem Svobode v Borovnici«, je povedal novoizvoljeni predsednik Rudi Cerk. In tako je tudi prav. Ni treba, da imamo predsedujoče, predsednike, sekretarje ipd., ki samo sklicujejo, opozarjajo, vodijo itd., nekoga, pa, ki bi vse to povezoval, pa ni. In kaj je pravzaprav Svoboda?. Ustanovili so jo kmalu po vojni, o tem bi bilo treba nekaj napisati, in je v začetku imela v sestavu samo Kino Borovnica in dramsko sekcijo, ki je razveseljevala Jjudi s svojimi igrami. Danes Svoboda skrbi za razvedrilo domačinov in ostalih krajanov tudi v širši družbeni skupnosti. Sekcije, kot dramska, dekliški nonet, fotosekcija. likovna sekcija, numizmatiki, kinosekcija, dajajo široke možnosti za delovanje starih in mladih. Verjetno se boste vsi občani spomnili razstave pred nekaj leti v Bistri, kjer so razstavljali domači slikarji - umetniki. V am-bientu, ki se je še kako podal realizmu, impresionizmu in drugim načinom slikanja, je zelo ustrezal. Nenazadnje, bil je lep popoldanski sprehod v Bistro in nazaj. Dekliški nonet, katerega glasove čedalje večkrat slišimo na različnih prireditvah ne samo v kraju, ampak tudi izven občinskih meja, je izredno ubrana skupina mladih deklet. Vodi jih Viktor Zadnik. Da ne govorim o moškem pevskem zboru pod vodstvom Aca Milerja, o mladih v fotosek-ciji, ki jo uspešno vodi Igor Debevec, itd. Ni pa moj namen govoriti o tem in propagirati posamezne sekcije posebej Gre za to, da kultura ni kultura samo takrat, ko vidimo plakate, ki vabijo sedaj na to, drugič na drugo prireditev: je več kot to, je sodelovanje kraja samega s samim krajem. Povezava med njimi pa naj bi bila Svoboda. Vsi si samo želimo, da bi se nakaj dogajalo, nikogar pa ni, ki bi nekaj tudi realiziral. Krajani, ali se boste vključili v eno od mnogih sekcij, ki so vam na razpolago, pa je seveda vaša stvar Ne pričakujte pa potem od posameznikov »čudežev«, kajti teh ni. Na zadnjih proslavah in kulturnih prireditvah ste mogoče opazili, da so začeli nastopati ne samo mladinci, šolarji, ampak tudi člani sindikatov iz naših delovnih organizacij. Ali se vam ne zdi, da so bili zelo pogumni, da so se »dali v zobe« Borovničanom, za katere je značilno kriti-karstvo? Z nobeno stvarjo namreč niso zadovoljni. Enkrat to, drugič drugo. So pa vredni pohvale vsi, ki kakorkoli prispevajo h kulturnemu življenju v našem kraju. Bolje nekaj kot mrtvilo! Toda če sodelovanje med Svobodo in sindikati odpove, potem odpove tudi množičnost. Torej: dogovarjati se pomeni tudi pri kulturnem delovanju to, da so dvorane polne, veliko nastopajočih, kajti šele množičnost selekcionira. Hočem reči, če bo množičnost, bo selekcija, bo ugodna vaša kritika in bo kultura tudi na višjem nivoju. Če pa tega ni, potem se slehernik lahko zadovolji s tistim, kar ima in kar vidi. Seveda pri tem moramo upoštevati tudi dejstvo, da Svoboda skrbi tudi za tuja gostovanja v Borovnici, ki so v programu, sprejetem vsako leto posebej. Vas mogoče zanima, kakšen je program dela? Pridite na naslednji občni zbor, pa ga boste slišali, vendar pa vas prosim, ljubi Borovničani, ne delajte se grozno pametne pri tem, saj veste, da so sredstva, predvsem denarna, zelo omejena! Nenazadnje še to. Ali veste, da sta kultura in potreba po kulturi tisto, kar našo civilizacijo drži pokonci že tisočletja in da mora biti ta potreba čedalje večja. Kajti: kaj boste mladi ljudje govorili svojim in našim zanamcem, o kakšni kulturi bo govora in kaj bo za vami ostalo? Pa še to: vsak nastopajoč bo še kako rad še enkrat in še enkrat in še in še rad nastopal pred polno dvorano občinstva, kakor pa pred prazno, z nekaj sem ter tja sedečimi glavami, in s končno ugotovitvijo: saj nekaj smo pa le naredili. LUČKA CERK Nova skupina »Ivan izvoli« Eksperimentalna dramska skupina »II« je v petek 1.4. drugič uprizorila »Vabljivo grozo«. Tokrat je bila predstava uvod v mladinsko programsko konferenco. Ker je že bilo nekaj odmevov na našo predstavo, sem se odločil, da malo pojasnim vsebino in namen te predstave. »Vabljiva groza« je poskus združitve igre in glasbe, ki se med seboj prepletata in dopolnjujeta. Glasba se izraža v ideji igre in obratno. Toda to ne poteka istočasno, ampak igra in glasba valovita. V tej skupini sodelujejo: Bojan Otoničar, Adi Košir, Rina Suhadolc, Janko Jerebic, Janika Šušteršič, Dean Mesec, Andrej Zučko, Marko Debevec, Magda Krvina, Robi Prebil, Zlatka Turna, Primož Rus. nese, če nočeš ali ne znaš razmisliti o vsej »Vabljivi grozi« kot celoti. Mislim pa, da je takšne stvari potrebno kritizirati, spoznavati, ironizirati, da jih bomo lahko premagovali. Vprašam vas: Ali kdo ljubi nasilje? Ali bi kdo rad sam od sebe postal narkoman? Ali alkoholik? Ali bi kakšno dekle samo od sebe prodalo svoje telo?... Naša usmeritev za naprej bo še vedno vsebovala kritiko družbe in posameznikov ter iskala izvirne načine prikazovanja problemov mladih in vseh ljudi EDS »II« Za konec naj povem, da skupina šteje 12 članov in da bomo vse, ki bi se radi vključili vanjo, z veseljem sprejeli medse. Avtor »Vabljive groze« RUS P. programe, predvsem pa narodno izročilo čimdlje ohraniti. Radi imamo ljudsko glasbo, ljudsko pesem in ljudski ples. Udeležimo se vsakemu vabilu, če je le v naši moči in če je vabilo pravočasno. Takih vabil in nastopov je bilo ogromno in težko je vse popisati. Vsako leto jih ima več kot dvajset, okroglo sto. Ni malo! Plesali smo na proslavah v okviru občine Vrhnika, v krajevnih skupnostih, ob prihodu Titove štafete, ob kulturnem tednu Bistra v Bistri, za Dom JLA, za Komunalno podjetje Vrhnika ob obletnici, na kvizu Mladi in kmetijstvo, ob 100. obletnici Gasilskega društva Vrhnika, ob prihodu meščanov Go-narsa na Vrhniko, bili smo na Lazah itd. V veliko veselje nam je bilo plesati za najstarejše in onemogle občane. Neverjetno veselje na teh zgubanih obrazih in pričakovanje. Po nastopu izredna hvaležnost in prošnja, naj ponovno pridemo. Tudi s čebelarji smo že večkrat sodelovali. Pomagali smo jim pri organizaciji proslave in jim popestrili program s plesom, se udeležili slavnostne povorke ob 75-obletnici. Izredno veliko smo sodelovali z vojaki, njihovimi predpostavljenimi in z mladinsko organizacijo v kasarni. Imeli so veliko tekmovanj, kvizov in drugih prireditev ob različnih praznovanjih. Vedno smo bili z njimi. Sodelovali smo v zelo kvalitetnih proslavah, ki so jih pripravljali vojaki. Največ smo bili v kasarni, pa v Cankarjevem domu, v Borovnici in v Li-gojni. V Ligojni smo organizirali skupno proslavo ob dnevu republike. Za nami je tudi že večkratno sodelovanje na prireditvi Ohcet v Ljublja- ni. Enkraten uspeh smo doživeli. k° smo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani plesali za slovenski parv okviru mednarodnega programa. Ob tej priliki sodelujemo tudi v dokumentarni oddaji TV gubane Ohcet v Ljubljani. Nikdar pa no bomo pozabili srečanja s folklorno skupino Be-lorusije iz Minska. Plesali smo zanje* oni za nas. Vzdušje je bilo enkratno, čudovito, še jezik ni bil nobena ovira-Sklenili smo prijateljstvo, z njimi zapeli. Zelo težko smo se razšli. Še bi lahko pisali o naših nastopit1' pa bi bilo preveč. POMOČ PRI DELOVANJU Ob petletnici bi se radi zahvali", vsem, ki so nam na kakršenko* način pomagali. V začetku je bila | KS Ligojna in mladinska organizacij3 Ligojna, kasneje ZKO Vrhnika. sebno zahvalo smo dolžni tovariših Marti Rijavec, ki nam je bila vedn" pripravljena pomagati, in tovariš mgr. Brunu Ravnikarju za strokovno pomoč. PRAZNOVANJE 5. OBLETNICE Pripravljati smo se že pričeli. Na' menili smo se imeti tri koncerte, I sicer v Borovnici, na Vrhniki in v Ligojni. V goste smo povabili znan" folklorno skupino iz Bele krajine Dragatuš, ki pleše izvirne belokranjske plese. Spremlja jih tamburaš^ orkester, z njimi pa prepevajo Krfl' snice. Tako bo res zanimiv pogled n*' oder, dve popolnoma različni narodni noši in seveda tudi različen napev in ples. Praznovali bomo zadnjo soboto in nedeljo v mesecu majU' Že vnaprej vabimo prijatelje našeg3 plesa na ogled koncertov! * T. P- in Ueo Mates, strokovna sodelavca pa Jovo Po-Pović in dr. Prvoslav Ralić. V kulturno-umetniškem programu ie nastopil Otroški zbor Doma JLA z Vrhnike, nastopili pa so tudi vojaki iz VP 5312 z Vrhnike. Program Vrhniškega kina s~-8. maj ktrtek ob 20. uri DIRKA CANNONBAL — amer. pustolovski Sobota ob 17. uri Režija: Hali Needham "edelja ob 20. uri V gl. vi.: Roger Moore, Farah Fawcett, Burt Raynolds, Dean Martin, Peter Fonda. Slavna dirka iz New Yorka do Los Angelcsa. Dovoljena so vsa sredstva in vse ceste. To vratolomno dirko je zrežiral bivši kaskader z.a 20 milijonov dolarjev. Petek ob 20. uri KRALJ ZAPELJIVCEV — franc. komedija "cdelja ob 16. uri Režija: Claude Conforte V gl. vi. Francis Perin, Marie-Cristine Desouard, Bernadettc Lafont. Oeorge živi z dvema prijateljicama, ki si ga delita. Toda srečanje z direktorico urada za proučevanje javnega mnenja — Sofieto ga spremeni. Svoj talent za zapeljevanje zna sijajno sprofesionalizirati... PRIPOROČAMO! sobota ob 20. uri DAN, KO SO SE VSI SMEJALI — amer. "edelja ob 18. uri Režija: Peter Bogdanovich V gl. vi.: Audrev Hepburn, Ben Gazzara, John Ritter. Film je imel precej uspeha na beneškem filmskem festivalu 1981, čeprav njegovo bistvo ni v prikazovanju napete zgodbe. Trije prijatelji so družabniki v detektivski agenciji, ampak v prikazu posameznih značajev. 'J.-15.5. ktrtek ob 20. uri PAZI, DA NE BO GNEČE — ital. pustol. komedija Sobota ob 17. uri Režija: Marčello Fondato « "edclja ob 20. uri V gl. vi.: Bud Spencer, Terence Hill. Petek ob 20. uri VELIKA PRVA DIVIZIJA — amer. vojni barvni CS Melja ob 16. uri Režija: Samuel Fuller V gl. vi.: Lee Marvin, Mark Mamili, Robert Carradine. Eden boljših vojnih filmov o bojih z Japonci med 2. svetovno vojno. f-~~22.S. ^Irtek ob 20. uri NA ZAHODU NIČ NOVEGA -- amer. vojni 'obota ob 17. uri Režija: Delbert Mann "'delja ob 20. uri V gl. vi.: Richard Thomas, Ernest Borgnine, Donald Plea-sence. Po romanu Ericha Maric Remarquea, v času 1. sv. vojne. Petek ob 20. uri VELIKI SKAVT — amer. barvni pustolovski ^elja ob 16. uri Režija: Don Tavlor V gl. vi.: Lee Marvin, Oliver Reed, Robert Culp, El. Ashley. Precej divja komedija ponekod spominja na Cat Ballow, saj so prizori pretepanja in drugačnega nasilja izrazito humoristično obarvani. "Obota ob 20. uri TRI JE TREBA UBITI — francoska kriminalka "delja ob 18. uri Režija: Jacque Deray V gl. vi.: ALAIN DELON, Dalila di Nazzaro Napeta kriminalka o maščevanju po nedolžnem vpletenega . moža... PRIPOROČAMO! 7"~~29. 5. *lrtek ob 20. uri SMRT V ULICI ANGELOV — avstralski barvni ob 17. uri Režija: Donald Crombie "'delja ob 20. uri V gl. vi.: Liz Alcxander, John Hargreaves, Alex Archdale. Avstralski filmi postajajo moda — politični thriller o prizadevanjih finančnih mogotcev in špekulantov, da bi porušili staro ulico, razselili prebivalce in zgradili stolpnice .. Domačini se upro... Nek ob 20. uri ULICE NASILJA — amer. barvni, kriminalka ^elja ob 16. uri Režija: Michael Mann V gl. vi.: James Caan, Tuesday Weld, James Belushi. Sijajno prikazan rop banke in maščevanje roparja nad nepoštenim naročnikom... ■"bota ob 20. uri GOLA PEST — amer. 'delja ob 16. uri V gl. vi.: CirioSantiago, Darby Hinton, Ken Metcalfi. Instruk-torka borilnih veščin išče sestro na Filipinih. V spopadih z nasilneži vedno zmaga. J • maj ob 20. maj ob 17. I u maj ob 20. maj ob 17. ;' maj ob 20. maj ob 17. J maj ob 20. maj ob 17. Ij'majob 19. h'majob 19. !s"iajob 19. "laj ob 19. Kino Borovnica uri DIRKA CANNONBAL —amer. uri uri PAZI, DA NE BO GNEČE —it. uri uri NA ZAHODU NIČ NOVEGA — am. uri uri SMRT V ULICI ANGELOV —avstral. uri Kino Bevke uri KRALJ ZAPELJIVCEV — fr. uri VELIKA PRVA DIVIZIJA — am. uri VELIKI SKAVT — am. uri ULICE NASILJA — am. Mnoga društva se še danes ne zavedajo, kakšno vlogo ima dokumentarno gradivo, ki nastaja pri njihovem delu, sicer se do njega ne bi obnašala tako, kot se. Vedeti morajo (bi morala), da tudi del njihovega gradiva predstavlja kulturno dediščino, to je, izvirno in reproducirano (pisano, risano, tiskano, fotografirano, filmano ali kako drugače zapisano) dokumentarno gradivo, ki ima trajen pomen za znanost ali za kulturo in ki ga je treba po zakonu o nafavni in kulturni dediščini izročiti arhivu v do- " ločenem roku, do takrat pa čuvati in varovati (tudi pred vlomi, požari, tatvinami ali pred drugim uničenjem). Varstvo kulturne dediščine je namreč skrb vsakega občana in celotne družbene skupnosti. Nekatera društva se ne ukvarjajo veliko s svojimi arhivi, ni jim do tega, da bi se njihovo gradivo ohranilo. Številni dokumenti, ki bi lahko odgovorili na marsikatero vprašanje, so za njih le navadni papirji, ki se jih ob prvi priložnosti odvrže. Nihče pa ne pomisli, da se tako dela velika škoda in da se hkrati krši zakon, ki ga mnogi ne poznajo, a bi ga morali. Zlasti tisti, ki imajo v društvih pomembne položaje (tajnik ali oseba, ki mu društvo zaupa opravljanje teh nalog). Mogoče bi v nasprotnem primeru drugače gledali na vso stvar in drugače ravnali z gradivom, ki je družbena lastnina. Tak malomaren odnos je treba takoj spremeniti. Pomemben je tudi arhiv, katerega naloga je, da ugotavlja, zbira, strokovno obdeluje arhivsko gradivo, ki nastane tako, da ga imetnik (v tem primeru društvo) po navodilih arhiva odbere iz dokumentarnega gradiva in ga izroči arhivu v originalu, urejeno, popisano in v zaokroženih in kompletnih enotah. Tako je Zgodovinski arhiv Ljubljana izdal navodilo za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega, ki nastaja pri delu društev. Z njim je pojasnil oziroma določil, katero gradivo ima lastnosti arhivskega gradiva. Zajel pa je le gradivo, ki je značilno za večino društev. Namreč, pri nekaterih društvih nastaja specifično gradivo, značilno samo zanje. Za njih je potrebno navodilo dopolniti glede na vrsto njihovega gradiva. Naj navedem nekaj primerov arhivskega gradiva, ki ga morajo društva odbirati in izročati arhivu. Pomemben dokument predstavlja registracija, brez katere društvo ne more obstajati. Za njegovo nadaljnje delo in delovanje pa so potrebna še pravila, pravilniki, samoupravni sporazumi, statut in drugi samoupravni akti, katerih se mora držati, če hoče uspešno in pravilno delovati. Trajno zgodovinsko vrednost imajo tudi zapisniki društva z gradivom za seje, sestanke, konference, skupščine, občne zbore, članske sestanke. Ti omogočajo celoten vpogled nad delovanjem društva (če so popolni). Za zgodovino kulturnega in družbenega življenja pa niso pomembni le zapisniki in ostalo spisovno gradivo. Velikokrat to vrsto gradiva zelo nazorno dopolnjujejo druge vrste arhivskega gradiva kot so diplome, priznanja (listine, ki so podeljene posameznikom ali ustanovam kot priznanje za njihovo delovanje), fotografije, filmsko gradivo, izjave, spomini, časopisni članki, poročila, govori, kritike, ocene, ki se nanašajo na delovanje društva. Mnoga društva vodijo tudi kronike, kamor sproti zapisujejo določene dogodke društva. Velikokrat so ji priložene oziroma dodane fotografije, razni teksti, s katerimi kronika še bolj pridobi na svoji vrednosti. Razna tiskana vabila, sporedi prireditev, letaki, plakati, katalogi, gradivo ob praznovanju obletnic predstavljajo zelo pomembno propagandno gradivo, ki je namenjeno predvsem za obveščanje in seznanjanje javnosti z delovanjem in prireditvami društva. Važna kategorija arhivskega gradiva so tudi seznami, spiski, imeniki članstva, ki nam kažejo številčno stanje in gibanje tega števila. Za uresničevanje svojih ciljev se društva lahko združujejo v zveze društev, organizacij. Na območju občine Vrhnika je društev kar precej (Zgodovinski arhiv Ljubljana pa v arhivskih prostorih za to občino v Blatni Brezovici hrani le dva (2) fonda: Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slo-venijo-podružnica na Vrhniki in Krajevna kmečka zveza Vrhnika), v odredbi pa je samo Zveza kulturnih organizacij Vrhnika, preko katere se bo ravno tako dobil vpogled v njihovo delovanje. Posebej je omenjeno le Čebelarsko društvo, ki ne spada v ta sklop. S tem pa ni rečeno, da društva lahko z gradivom počno karkoli. Po zakonu, ki sem ga omenil že na začetku, so tudi društva (strokovna, športna, gasilska, humanitarna, kulturna in ostala), od katerih Zgodovinski arhiv Ljubljana po sedaj veljavnih predpisih začasno ne bo prevzemal arhivskega gradiva, dolžna ravno tako odbirati in trajno hraniti arhivsko gradivo, ki ima trajen pomen za znanost in kulturo. Zakon je torej arhivsko gradivo društev zaščitil, kako bomo zakon izvajali, pa bo pokazal čas. Arhivist: Boris Rozman Dekliški pevski zbor Koncem novembra 1982 je na Vrhniki pričel delati dekliški pevski zbor. Vsak ponedeljek imamo vaje v Glasbeni šoli. Redno prihaja sedemnajst deklet. Večino pevk ima nekaj glasbene izobrazbe (obiskujejo Glasbeno šolo na Vrhniki), zato hitreje napredujemo. Naučile smo se že sedem pesmi. Dvakrat smo se predstavile občinstvu. S skladbami Hribčki ponižujte se, O šoštarju in čuku in Čej so tiste stezice, smo nastopile v mesecu marcu na razstavi Ivana Malavašiča v likovnem salonu IUV in na konferenci ZKO Vrhnika v Mali dvorani Cankarjevega doma. Zdaj pa je pred nami revija pevskih zborov Vrhnike. KULTURNI ANIMATORJI: DRAGICA ANASTASOV Uspeh da vzpodbudo Dragica Anastasov sicer uči slovenski jezik na osnovni šoli v Borovnici, tokrat pa sem se z njo pogovarjala o drugem predmetu: o njenem vodstvu šolskega kulturno-umetni-škega društva. Dragica je njegov mentor že drugo leto in to delo opravlja vedno z večjim uspehom, saj ji že doseženi uspehi dajo vzpodbudo za dosego še drugih. Pri njenem naštevanju, kaj vse v društvu delajo, ji skoraj nisem mogla slediti, zato mi naj ne zameri, če ne bom naštela ravno vseh sekcij, ki delujejo v sklopu tega KUD. Začeli sva z dramsko-lutkarskim krožkom, ki zelo plodno deluje že peto leto. Lahko se pohvalijo, da so si že lepo utrli svojo pot iz neznanja. Nazadnje so sodelovali tudi na občinskem tekmovanju lutkarjev Vrhnike. Prav tako zelo uspešna je tudi folklorna skupina. Njihovi nastopi se vrstijo precej pogosto tudi izven borovniških meja. Pri literarnem krožku je pogovor nanesel na Cankarjevo bralno značko, saj zanjo tekmuje kar približno 75% vseh učencev, predvsem pa je to večje zanimanje opaziti na nižji stopnji. Pohvalila se je tudi s tamburaškim krožkom oziroma orkestrom, ki tudi deluje že peto leto. Vendar je tukaj nekako omenjeno število krožkar-jev. saj je instrumentov samo določeno število. Zelo zanimivo se mi zdi delo narodopisnega krožka. Tako so otroci iz tega krožka pomagali knjižničarki npr. pri pripravi razstave partizanske literature; Marsikatera knjiga, ki so jo otroci prinesli od doma, je bila namreč lepo presenečenje, saj je bila že prava redkost. Prav to je tudi vzpodbudilo akcijo, da v Borovnici otroci sedaj iščejo najstarejšo knjigo. Seveda so se otroci odločili tudi za zbiranje drugih starih nenavadnih in ne več vsakdanjih predmetov, vse skupaj pa potem na razstavah oziroma v svojih vitrinah pokažejo še širšemu občinstvu. Te vitrine tudi brez narodopisnega krožka ne bi bile prazne. Šola sama organizira razne predstave. Prav pred kratkim je uspela »Pet-kovškova razstava«. Otrok najde v reviji časopisu članek, za katerega se mu zdi, da bi bil zanimiv tudi za sošolce, pa ga obesi v to vitrino ali na pano. Tu je prostor za resen kulturni ali kak drug dogodek, za »Kri- žaja«, za »Prešernove nagrajence«, za »Parni valjak«. Zakaj pa ne? Bistvo je v tem, da otrok sam začuti potrebo po kulturnem udejstvova-nju. Razmišljajo, da bi dali možnost vsakokrat po enemu razredu, da se predstavi s svojo razstavo, npr. značk, serviet, itd. Skratka, vitrine in panoji v prizidku šole so odraz dogajanja na šoli. Potem sva se pogovarjali še o pevskem zboru, pa o likovnem krožku in še in še. Ugotovitev, ki velja za vse krožke oz. sekcije, pa je; naj bi se ta dejavnost ne končala z osnovno šolo, ampak naj bi otroci svoje sposobnosti in želje razvijali tudi potem, ko zapustijo šolske klopi. Prav tu pa velja omeniti KUD-Svoboda. Tamburaši so to idejo že uresničili, podobno bi lahko naredil tudi pevski zbor, folklora, pa likovni krožek, itd. In kdo te krožke in sekcije vodi? V glavnem so mentorji sami učitelji te šole, za bolj specifična področja, kot npr. tamburaški krožek, delno dramsko-literarni krožek pa imajo zunanje sodelavce oziroma mentorje. Letos so njihovo delo tudi finančno ovrednotili, tako da je urejen tudi ta problem. Zanimalo me je, kako se pravzaprav začne tako delovno leto. Dragica je povedala, da ji je najbolj neprijetno samo ob koncu leta, ko je za naslednje leto potrebno pripraviti -plan dela. Poudarila je, da je praviloma izdelan samo okvirni program, potem pa je od samih dogodkov ali kakšnih drugih pobud odvisno, kaj bodo takemu programu oziroma planu dodali. Vsak mentor ji izdela plan dela za svoj krožek, na podlagi teh planov, medsebojnih dogovorov z mentorji in seveda s samimi krož-karji pa potem nastane tisti glavni načrt, ki seveda najprej upošteva že znane praznike: Novo leto, slovenski kulturni praznik, 1. maj, 29. november, pa krajevni praznik; preteklo leto pa so napisali tudi, da bodo na šoli imeli kulturni teden in dalje, posamezne kulturne dneve. Tako so imeli tak kulturni teden v začetku marca, prav v času ko Borovničani praznujejo tudi svoj krajevni praznik. Za otvoritev tega tedna so pripravili razstavo že prej omenjene partizanske literature, potem so krajani in šolski otroci obiskali Gramozno jamo, Žale in Bistro, kar je postalože tradicija. Skupaj z ZZB so otroci pripravili majhno komemorativno slovesnost pred spominsko ploščo v Bistri, potem pa so se s svojci padlih sešli na prijateljskem srečanju. V tem tednu so izdelali tudi šolsko glasilo »Utrinki s Coklarije«, 12. marca pa je bil nekak vrhunec tedna, saj so se šolski otroci in mladina pomerili v »Borovnici skozi čas«. Nadalje se je prvič v Borovnici predstavila vrhniška Glasbena šola, za kar pa upajo v Borovnici, da ni bilo tudi zadnjič. Ker pa je ta kulturni teden sovpadal tudi s konferenco neuvrščenih v New Delhiju, so pripravili tudi kratko oddajo o tej konferenci in jo posredovali vsem učencem po internem ozvočenju. Prav to interno ozvočenje precej uporabljajo tudi za druge oddaje. Seveda vmes ne manjka glasbe. V »kulturnem dnevu« pa si na primer ogledajo baletno predstavo, operno predstavo, seveda v Ljubljani, in tudi domače predstave, ki jih naštudira KUD Svoboda. Učitelji se vedno prej posvetujejo, če so predstave primerne za otroke in potem otroke seznanijo s kratko vsebino predstave, ki naj bi si jo ogledali, saj je le na ta način zagotovljen uspeh oziroma namen tega kulturnega dne. Ne moremo od otroka pričakovati, da ga bo nekaj zanimalo, če tega sploh ne razume. Zato na vse prireditve otroci ne gredo nepripravljeni. Seveda gredo tudi primerno »disciplinsko podkovani«, a kaj, ko je npr. v Mladinskem gledališču v Ljubljani še množica drugih otrok, na katere imajo učitelji manj vpliva in tako se je že zgodilo, da so dva-trije nemirni potegnili za seboj tudi tiste, ki so imeli lep namen se obnašati primerno. Kako se npr. počuti učitelj, ki v šoli prepoveduje žvečenje žvečilnega gumija, zvečer pa na televiziji prav »kulturniki« najbolj žvečijo! Naslednji dan je potrebno z vzgojo pričeti spet od začetka: žveči, samo na primernem mestu in ob primernem času! Prav isto velja za branje stripov ali indijanaric. Preberi, toda naj ti to ne postane navada in edina knjiga, ki jo kdaj prebereš. In pri »uniformah« za nastope? Ali ne dobiš lepšega vtisa, če se ti nastopajoči za 29. november predstavijo v beli bluzi in modrem krilu ali hla-* čah, za pustni nastop pa to najbrž ne bi bilo primerno. Dragica je priznala, da je tudi pri tem že precej popustila. Otroci so drugačni iz generacije v generacijo, tj moraš živeti z njimi, ne želijo si popolne anarhije, pa tudi vojaške discipline in reda ne. Nekakšno srednjo pot je potrebno ubrati, pa čeprav greš včasih tudi preko sebe. Zakaj bi otroku prepovedal ročk in beat, če tebi ni všeč? Pogovarjali sva se tudi o njenem delu. Pri urah pouka učencev ne seznanja samo s slovnico in z literaturo, ampak tudi s tistim, kar se dogaja vsak dan: pomembnejši kulturni dogodek, podelitev Prešernovih nagrad, skratka: življenjskih pouk. Ob vsem tem, kar se dogaja ali ko otroci sami kar naredijo, jim poskuša vcepiti, naj razmišljajo in se zavedajo, zakaj so to naredili. Otroka moraš že zgodaj kulturno vzgajati, da bo kot odrasel sam znal poiskati »kulturno hrano«. Vendar mora vse temeljiti na prostovoljni bazi, otroka ne smeš k ničemer prisiliti, ampak ga samo prepričati, da je to zanj dobro. Po predstavi, po taki ali drugačni prireditvi, pa ne skopariti s pohvalo. Še tako ponesrečena predstava ima v sebi nekaj, kar je vredno pohvale. Tudi tvoj trud je poplačan, ko so po predstavi izvajalci pohvaljeni in jim ponos kar žari iz oči. Toda zakaj je takih, čeprav majhnih , a od srca pohval tako malo, zakaj je gledalce na to treba največkrat opozoriti? Kaj ni taka pohvala vzpodbuda za naprej, priznanje njihovega truda, nemalokrat tudi odrekanja? * Dragica je omenila tudi dobro sodelovanje in povezanost s samim krajem, z delovnimi organizacijami in KUD Svoboda. Pred leti je bila šola edini nosilec proslav in drugih kulturnih prireditev, sedaj pa se to spreminja in podbuda za proslavo ali kako prireditev pride od drugod, šola pa je na njih kot gost. Morda se pojavlja problem obveščanja, saj ljudje že iz navade plakatov ne berejo. Toda to so največkrat problemi pri odraslih, ki v šoli niso dobili dovolj vzpodbude za kulturno osveščanje. Današnji šolski otroci pa so, po Dra-gičinih besedah, nekaj daigoga. ajob 19. uri DIRKA CANNONBAL — amer. uri uri PAZI, DA NE BO GNEČE — it. uri uri NA ZAHODU NIČ NOVEGA — am. uri uri SMRT V ULICI ANGELOV — avstral. uri Kino Bevke uri KRALJ ZAPEUIVCEV — fr. uri VELIKA PRVA DIVIZIJA — ara. uri VELIKI SKAVT — am. uri ULICE NASILJA — am. Mnoga društva se še danes ne zavedajo, kakšno vlogo ima dokumentarno gradivo, ki nastaja pri njihovem delu, sicer se do njega ne bi obnašala tako, kot se. Vedeti morajo (bi morala), da tudi del njihovega gradiva predstavlja kulturno dediščino, to je, izvirno in reproducirano (pisano, risano, tiskano, fotografirano, filmano ali kako drugače zapisano) dokumentarno gradivo, ki ima trajen pomen za znanost ali za kulturo in ki ga je treba po zakonu o nafavni in kulturni dediščini izročiti arhivu v določenem roku, do takrat pa čuvati in varovati (tudi pred vlomi, požari, tatvinami ali pred drugim uničenjem). Varstvo kulturne dediščine je namreč skrb vsakega občana in celotne družbene skupnosti. Nekatera društva se ne ukvarjajo veliko s svojimi arhivi, ni jim do tega, da bi se njihovo gradivo ohranilo. Številni dokumenti, ki bi lahko odgovorili na marsikatero vprašanje, so za njih le navadni papirji, ki se jih ob prvi priložnosti odvrže. Nihče pa ne pomisli, da se tako dela velika škoda in da se hkrati krši zakon, ki ga mnogi ne poznajo, a bi ga morali. Zlasti tisti, ki imajo v društvih pomembne položaje (tajnik ali oseba, ki mu društvo zaupa opravljanje teh nalog). Mogoče bi v nasprotnem primeru drugače gledali na vso stvar in drugače ravnali z gradivom, ki je družbena lastnina. Tak malomaren odnos je treba takoj spremeniti. Pomemben je tudi arhiv, katerega naloga je, da ugotavlja, zbira, strokovno obdeluje arhivsko gradivo, ki nastane tako, da ga imetnik (v tem primeru društvo) po navodilih arhiva odbere iz dokumentarnega gradiva in ga izroči arhivu v originalu, urejeno, popisano in v zaokroženih in kompletnih enotah. Tako je Zgodovinski arhiv Ljubljana izdal navodilo za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega, ki nastaja pri delu društev. Z njim je pojasnil oziroma določil, katero gradivo ima lastnosti arhivskega gradiva. Zajel pa je le gradivo, ki je značilno za večino društev. Namreč, pri nekaterih društvih nastaja specifično gradivo, značilno samo zanje. Za njih je potrebno navodilo dopolniti glede na vrsto njihovega gradiva. Naj navedem nekaj primerov arhivskega gradiva, ki ga morajo društva odbirati in izročati arhivu. Pomemben dokument predstavlja registracija, brez katere društvo ne more obstajati. Za njegovo nadaljnje delo in delovanje pa so potrebna še pravila, pravilniki, samoupravni sporazumi, statut in drugi samoupravni akti, katerih se mora držati, če hoče uspešno in pravilno delovati. Trajno zgodovinsko vrednost imajo tudi zapisniki društva z gradivom za seje, sestanke, konference, skupščine, občne zbore, članske sestanke. Ti omogočajo celoten vpogled nad delovanjem društva (če so popolni). Za zgodovino kulturnega in družbenega življenja pa niso pomembni le zapisniki in ostalo spisovno gradivo. Velikokrat to vrsto gradiva zelo nazorno dopolnjujejo druge vrste arhivskega gradiva kot so diplome, priznanja (listine, ki so podeljene posameznikom ali ustanovam kot priznanje za njihovo delovanje), fotografije, filmsko gradivo, izjave, spomini, časopisni članki, poročila, govori, kritike, ocene, ki se nanašajo na delovanje društva. Mnoga društva vodijo tudi kronike, kamor sproti zapisujejo določene dogodke društva. Velikokrat so ji priložene oziroma dodane fotografije, razni teksti, s katerimi kronika še bolj pridobi na svoji vrednosti. Razna tiskana vabila, sporedi prireditev, letaki, plakati, katalogi, gradivo ob praznovanju obletnic predstavljajo zelo pomembno propagandno gradivo, ki je namenjeno predvsem za obveščanje in seznanjanje javnosti z delovanjem in prireditvami društva. Važna kategorija arhivskega gradiva so tudi seznami, spiski, imeniki članstva, ki nam kažejo številčno stanje in gibanje tega števila. Za uresničevanje svojih ciljev se društva lahko združujejo v zveze društev, organizacij. Na območju občine Vrhnika je društev kar precej (Zgodovinski arhiv Ljubljana pa v arhivskih prostorih za to občino v Blatni Brezovici hrani le dva (2) fonda: Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slo-venijo-podružnica na Vrhniki in Krajevna kmečka zveza Vrhnika), v odredbi pa je samo Zveza kulturnih organizacij Vrhnika, preko katere se bo ravno tako dobil vpogled v njihovo delovanje. Posebej je omenjeno le Čebelarsko društvo, ki ne spada v ta sklop. S tem pa ni rečeno, da društva lahko z gradivom počno karkoli. Po zakonu, ki sem ga omenil že na začetku, so tudi društva (strokovna, športna, gasilska, humanitarna, kulturna in ostala), od katerih Zgodovinski arhiv Ljubljana po sedaj veljavnih predpisih začasno ne bo prevzemal arhivskega gradiva, dolžna ravno tako odbirati in trajno hraniti arhivsko gradivo, ki ima trajen pomen za znanost in kulturo. Zakon je torej arhivsko gradivo društev zaščitil, kako bomo zakon izvajali, pa bo pokazal čas. Arhivist: Boris Rozman Dekliški pevski zbor Koncem novembra 1982 je na Vrhniki pričel delati dekliški pevski zbor. Vsak ponedeljek imamo vaje v Glasbeni šoli. Redno prihaja sedemnajst deklet. Večino pevk ima nekaj glasbene izobrazbe (obiskujejo Glasbeno šolo na Vrhniki), zato hitreje napredujemo. Naučile smo se že sedem pesmi. Dvakrat smo se predstavile občinstvu. S skladbami Hribčki ponižujte se, O šoštarju in čuku in Čej so tiste stezice, smo nastopile v mesecu marcu na razstavi Ivana Malavašiča v likovnem salonu IUV in na konferenci ZKO Vrhnika v Mali dvorani Cankarjevega doma. Zdaj pa je pred nami revija pevskih zborov Vrhnike. KULTURNI ANIMATORJI: DRAGICA ANASTASOV Uspeh da vzpodbudo Dragica Anastasov sicer uči slovenski jezik na osnovni šoli v Borovnici, tokrat pa sem se z njo pogovarjala o drugem predmetu: o njenem vodstvu šolskega kulturno-umetni-škega društva. Dragica je njegov mentor že drugo leto in to delo opravlja vedno z večjim uspehom, saj ji že doseženi uspehi dajo vzpodbudo za dosego še drugih. Pri njenem naštevanju, kaj vse v društvu delajo, ji skoraj nisem mogla slediti, zato mi naj ne zameri, če ne bom naštela ravno vseh sekcij, ki delujejo v sklopu tega KUD. Začeli sva z dramsko-lutkarskim krožkom, ki zelo plodno deluje že peto leto. Lahko se pohvalijo, da so si že lepo utrli svojo pot iz neznanja. Nazadnje so sodelovali tudi na občinskem tekmovanju lutkarjev Vrhnike. Prav tako zelo uspešna je tudi folklorna skupina. Njihovi nastopi se vrstijo precej pogosto tudi izven borovniških meja. Pri literarnem krožku je pogovor nanesel na Cankarjevo bralno značko, saj zanjo tekmuje kar približno 75% vseh učencev, predvsem pa je to večje zanimanje opaziti na nižji stopnji. Pohvalila se je tudi s tamburaškim krožkom oziroma orkestrom, ki tudi deluje že peto leto. Vendar je tukaj nekako omenjeno število krožkar-jev, saj je instrumentov samo določeno število. Zelo zanimivo se mi zdi delo narodopisnega krožka. Tako so otroci iz tega krožka pomagali knjižničarki npr. pri pripravi razstave partizanske literature; Marsikatera knjiga, ki so jo otroci prinesli od doma, je bila namreč lepo presenečenje, saj je bila že prava redkost. Prav to je tudi vzpodbudilo akcijo, da v Borovnici otroci sedaj iščejo najstarejšo knjigo. Seveda so se otroci odločili tudi za zbiranje drugih starih nenavadnih in ne več vsakdanjih predmetov, vse skupaj pa potem na razstavah oziroma v svojih vitrinah pokažejo še širšemu občinstvu. Te vitrine tudi brez narodopisnega krožka ne bi bile prazne. Šola sama organizira razne predstave. Prav pred kratkim je uspela »Pet-kovškova razstava«. Otrok najde v reviji časopisu članek, za katerega se mu zdi, da bi bil zanimiv tudi za sošolce, pa ga obesi v to vitrino ali na pano. Tu je prostor za resen kulturni ali kak drug dogodek, za »Kri- žaja«, za »Prešernove nagrajence«, za »Parni valjak«. Zakaj pa ne? Bistvo je v tem, da otrok sam začuti potrebo po kulturnem udejstvova-nju. Razmišljajo, da bi dali možnost vsakokrat po enemu razredu, da se predstavi s svojo razstavo, npr. značk, serviet, itd. Skratka, vitrine in panoji v prizidku šole so odraz dogajanja na šoli. Potem sva se pogovarjali še o pevskem zboru, pa o likovnem krožku in še in še. Ugotovitev, ki velja za vse krožke oz. sekcije, pa je; naj bi se ta dejavnost ne končala z osnovno šolo, ampak naj bi otroci svoje sposobnosti in želje razvijali tudi potem, ko zapustijo šolske klopi. Prav tu pa velja omeniti KUD-Svoboda. Tamburaši so to idejo že uresničili, podobno bi lahko naredil tudi pevski zbor, folklora, pa likovni krožek, itd. In kdo te krožke in sekcije vodi? V glavnem so mentorji sami učitelji te šole, za bolj specifična področja, kot npr. tamburaški krožek, delno dramsko-literarni krožek pa imajo zunanje sodelavce oziroma mentorje. Letos so njihovo delo tudi finančno ovrednotili, tako daje urejen tudi ta problem. Zanimalo me je, kako se pravzaprav začne tako delovno leto. Dragica je povedala, da ji je najbolj neprijetno samo ob koncu leta, ko je za' naslednje leto potrebno pripraviti -plan dela. Poudarila je, da je praviloma izdelan samo okvirni program, potem pa je od samih dogodkov ali kakšnih drugih pobud odvisno, kaj bodo takemu programu oziroma planu dodali. Vsak mentor ji izdela plan dela za svoj krožek, na podlagi teh planov, medsebojnih dogovorov z mentorji in seveda s samimi krož-karji pa potem nastane tisti glavni načrt, ki seveda najprej upošteva že znane praznike: Novo leto, slovenski kulturni praznik, 1. maj, 29. november, pa krajevni praznik; preteklo leto pa so napisali tudi, da bodo na šoli imeli kulturni teden in dalje, posamezne kulturne dneve. Tako so imeli tak kulturni teden v začetku marca, prav v času ko Borovničani praznujejo tudi svoj krajevni praznik. Za otvoritev tega tedna so pripravili razstavo že prej omenjene partizanske literature, potem so krajani in šolski otroci obiskali Gramozno jamo, Žale in Bistro, kar je postalože tradicija. Skupaj z ZZB so otroci pripravili majhno komemorativno slovesnost pred spominsko ploščo v Bistri, potem pa so se s svojci padlih sešli na prijateljskem srečanju. V tem tednu so izdelali tudi šolsko glasilo »Utrinki s Coklarije«, 12. marca pa je bil nekak vrhunec tedna, saj so se šolski otroci in mladina pomerili v »Borovnici skozi čas«. Nadalje se je prvič v Borovnici predstavila vrhniška Glasbena šola, za kar pa upajo v Borovnici, da ni bilo tudi zadnjič. Ker pa je ta kulturni teden sovpadal tudi s konferenco neuvrščenih v New Delhiju, so pripravili tudi kratko oddajo o tej konferenci in jo posredovali vsem učencem po internem ozvočenju. Prav to interno ozvočenje precej uporabljajo tudi za druge oddaje. Seveda vmes ne manjka glasbe. V »kulturnem dnevu« pa si na primer ogledajo baletno predstavo, operno predstavo, seveda v Ljubljani, in tudi domače predstave, ki jih naštudira KUD Svoboda. Učitelji se vedno prej posvetujejo, če so predstave primerne za otroke in potem otroke seznanijo s kratko vsebino predstave, ki naj bi si jo ogledali, saj je le na ta način zagotovljen uspeh oziroma namen tega kulturnega dne. Ne moremo od otroka pričakovati, da ga bo nekaj zanimalo, če tega sploh ne razume. Zato na vse prireditve otroci ne gredo nepripravljeni. Seveda gredo tudi primerno »disciplinsko podkovani«, a kaj, ko je npr. v Mladinskem gledališču v Ljubljani še množica drugih otrok, na katere imajo učitelji manj vpliva in tako se je že zgodilo, da so dva-trije nemirni potegnili za seboj tudi tiste, ki so imeli lep namen se obnašati primerno. Kako se npr. počuti učitelj, ki v šoli prepoveduje žvečenje žvečilnega gumija, zvečer pa na televiziji prav »kulturniki« najbolj žvečijo! Naslednji dan je potrebno z vzgojo pričeti spet od začetka: žveči, samo na primernem mestu in ob primernem času! Prav isto velja za branje stripov ali indijanaric. Preberi, toda naj ti to ne postane navada in edina knjiga, ki jo kdaj prebereš. In pri »uniformah« za nastope? Ali ne dobiš lepšega vtisa, če se ti nastopajoči za 29. november predstavijo , v beli bluzi in modrem krilu ali hlačah, za pustni nastop pa to najbrž ne bi bilo primerno. Dragica je priznala, da je tudi pri tem že precej popustila. Otroci so drugačni iz generacije v generacijo, ti moraš živeti z njimi, ne želijo si popolne anarhije, pa tudi vojaške discipline in reda ne. Nekakšno srednjo pot je potrebno ubrati, pa čeprav greš včasih tudi preko sebe. Zakaj bi otroku prepovedal ročk in beat, če tebi ni všeč? Pogovarjali sva se tudi o njenem delu. Pri urah pouka učencev ne seznanja samo s slovnico in z literaturo, ampak tudi s tistim, kar se dogaja vsak dan: pomembnejši kulturni dogodek, podelitev Prešernovih nagrad, skratka: življenjskih pouk. Ob vsem tem, kar se dogaja ali ko otroci sami kar naredijo, jim poskuša vcepiti, naj razmišljajo in se zavedajo, zakaj so to naredili. Otroka moraš že zgodaj kulturno vzgajati, da bo kot odrasel sam znal poiskati »kulturno hrano«. Vendar mora vse temeljiti na prostovoljni bazi, otroka ne smeš k ničemer prisiliti, ampak ga samo prepričati, da je to zanj dobro. Po predstavi, po taki ali drugačni prireditvi, pa ne skopariti s pohvalo, še tako ponesrečena predstava ima v sebi nekaj, kar je vredno pohvale. Tudi tvoj trud je poplačan, ko so po predstavi izvajalci pohvaljeni in jim ponos kar žari iz oči. Toda zakaj je takih, čeprav majhnih , a od srca pohval tako malo, zakaj je gledalce na to treba največkrat opozoriti? Kaj ni taka pohvala vzpodbuda za naprej, priznanje njihovega truda, nemalokrat tudi odrekanja? ^ Dragica je omenila tudi dobro sodelovanje in povezanost s samim krajem, z delovnimi organizacijami in KUD Svoboda. Pred leti je bila šola edini nosilec proslav in drugih kulturnih prireditev, sedaj pa se to spreminja in podbuda za proslavo ali kako prireditev pride od drugod, šola pa je na njih kot gost. Morda se pojavlja problem obveščanja, saj ljudje že iz navade plakatov ne berejo. Toda to so največkrat problemi pri odraslih, ki v šoli niso dobili dovolj vzpodbude za kulturno osveščanje. Današnji šolski otroci pa so, po Dra-gičinih besedah, nekaj d-ugoga. ■•■■> .««1 '"'i--- -•: :t • • " " rfijil ■ ■ POKALE DOBIJO:, ,,>., 1. najhitrejši-a na progi A B C^.,1, , 2. prve tri ekipe dejpvnih organizacij občine Vrhnika; OPOMBA: ' •' Vsi kategorizirani tekmovalci lahko tekmujejo izven konkurence in ne dobijo priznanja oz. nagrade. Pohod in tek veljata tudi za TRIM priznanje ZTKO Vrhnika. SPOMLADANSKI KROS V DRAGOMERJU Nastopilo je 96 tekmovalcev Športno društvo Dragomer je organiziralo letošnji spomladanski kros za vse Ijbuitelje teka v naravi. Obenem je bil ta kros preizkus za sestavo občinske reprezentance za nastop na republiškem tekmovanju v krosu, ki ga organizira Dnevnik iz Ljubljane. Po kategorijah glede na starost tekmovalcev je bila pripravljena tudi proga. Nastopilo je 96 tekmovalcev in tekmovalk, ki so bili razdeljeni v šestnajst kategorij. Letos je nastopilo precej manj tekmovalcev kot prejšnja leta, ker je bil delovni dan in ker je bila tekma zgodaj. Rezultati: Cicibani 1972. in mlajši: 1. Kogovšek, 2. Japelj, 3. Kunstelj, 4 Vodeb, 5 Oven, itd. Cicibanke, 1972. in mlajše: 1. Buh, 2. Kalič, 3. Klasinc, 4. Rogel, 5. Knapič, itd. Mlajši ponirji — 1971.: 1. Japelj, 2. Brenčič, 3. Sagrkovič, 4. Mlinar, 5. Kogovšek, itd. Mlajše pionirke - 1971.: 1. Korlat. 2. Zupan, 3. Remškar, 4. A. Remškar, 5. Mrazič. Mlajši ponirji — 1970.: 1. D. Sagrkovič, 2. Makovec, 3. Mikulan, 4. Bizjak, 5. Svete, itd. Mlajše pionirke - 1970.: 1. Možina, 2. Štrumelj, 3. Lajh, 4. Zalovič, 5. Malavašič. Starejši pionirji — 1969.: 1. Smole, 2. Petkovšek, 3. Turšič, 4. Končan, 5. Debe-vec, itd. Starejše pionirke - 1969.: 1 Camer-nik, 2. Nina Kunstelj, 3. Žitko, 4. Ingid Kunstelj, 5. Petkovšek. Starejši pionirji — 1968.: 1 Novak, 2 Caserman, 3 Kovač, 4 Ogrin, Starejše pionirke - 1969.: 1. Rožnik, 2. Mesec, 3 Bizjak, 4. Šulek. Mladinci 1967—64.: 1. Petkovšek, 2. Pirnat Mladinke 1967 --65:1. Rihar,2. Kovač, 3 Japelj. Člani: 1. Stanovnik, 2. Japelj, 3. Denša, 4. Zalaznik, 5. Rot, itd. Članice: 1. Grom, 2. Šalamun, 3. Pečar, 4 Oblak. Veterani A: 1. Grom, 2. Kenk, 3. Slabe, 4. Miklavčič, 5. Zaje. Veterani B: 1. Šalamun. M. ARSIĆ t "a i Pohod na Ključ Na tradicionalnem pohodu na Ključ, ki ga vsako leto organizira ŠD Drago-mer-Lukovica s pomočjo KS. je tudi letos sodelovalo okoli petsto tekmovalcev Borci, pionirji, mladina, pripadniki JLA, člani planinskih društev z Vrhnike, iz Dragomerja, Borovnice, Ljubljane ter predstavniki drugih KA naše občine so se na Ključu, pred Domom borcev, oddolžili padlim. Obudili so spomin na Edvarda Kardelja, ki je deloval v teh krajih ter spomine na herojsko borbo Dolomitskega partizanskega odreda proti italijanskim vojakom in našim izdajalcem, ki je bila na Ključu. In kot običajno so kasneje zaplesali ob taktih polke, tudi vojaki so s harmoniko poskrbeli za dobro razpoloženje. tako je manifestacija, ki ima športni, kulturni in politični pomen, popolnoma uspela. Vsi si želimo, da bi se je drugo leto udeležilo še več ljudi. M A. KONČANO JE TEKMOVANJE V OBČINSKI KOŠARKARSKI LIGI > Prvak VP1267 Ligaško tekmovanje za naslov občinskega prvaka se je končalo z enaji kolom. Igrali so en krog, tako da je vsako moštvo z drugim igralo samo enkrat. W je to prvo leto tekmovanja v košarki v naši občini, je bil to pravzaprav eksperimei* , Prvaki so DOStali košarkarji iz VP 1267. Moramo Driznati. da sta bila niihova odlična"8«. Prvaki so postali košarkarji iz VP 1267. Moramo priznati, da sta bila njihova odlična sprotnika Borovničani in Dragomerčani. Toda v odločilnih tekmah je zanje nastopal prezentativec Mihovil Nakič, kar je bilo dovolj za zmage v teh pomembnih tekmah, Na drugem mestu je treba omeniti več moštev: Argos, Log, Stara Vrhnika, Blatna B'*1^ i.Z»Wtl zovica. Igrala so solidno in osvojila približno polovico možnih točk Zaplana, Kadeti Vrhnike, Vrhnika in Dren so se uvrstili slabše, kot je bilp pričakovati - » njih je letošnje tekmovanje še kako pomembno, saj so si pridobili izkušnje, ki jim bodo t" tovo koristile v nadaljnjem tekmovanju. „»J Zanimivo je tudi tekmovanje v fair-plavu. Košarkarji Loga se lahko pohvalijo, da i™1^ najbolj disciplinirano moštvo, kar je, skupaj s petim mestom, uspeh. rfjJ Rezultati — 11 kolo: Dren — Dragomer 85:96 (35:46), Zaplana - Vrhnika 61:*^ (28:22), Argos - Log 42:41 (20:21), Borovnica - Stara Vrhnika 68:62 (43:40), Vp 12°' > - Blatna Brezovica 66:55 (31:29), Kadeti Vrhnika slobodni. j Jj LESTVICA 1 Vp. 1267 2. Borovnica 3. Dragomer 4. Argos 5. 'Log "■ i) Bii 6^ St. Vrhnika 7. BI. Brezovica 8. Zaplana 9. Kadeti Vrh 10. Vrhnika 11. Dren ii;;:l.,iO*v5f;?; rri« I >v OMW,'0'.ru!.~i on o ,n .nnr.iSivoć; TliSJoBi 10 10 0 571:432 10 9 1 744:492 10 8 2 601:572 10 6 4 597:567 10 6 4 523:502 10 5 5 416:406 10 4 6 437:489 10 3 7 412:440 10 2 8 410:606 10 1 9 412:522 10 1 9 418:558 S** B Moštvo VP 1267 — zmagovalci občinske košarkarske lige ■JJJ Notranjski pokal 1982-83 Smučarska sezona 1982/83 je za nami. Prav je, da napravimo bilanco tudi za tekmovanja Notranjskega pokala. Tekmovanja v tej sezoni so zajela vse kategorije, od cicibanov do starejših mladincev. Tekmovali so na Kaliču, Ulovki, Logatcu, Mašunu in Svišćakih. I Prireditve so organizirala različna smučarska društva na Notranjskem. Udeleževalo se jih je povprečno po 192 tekmovalcev, od tega z vrhniškega področja 60, tako da lahko rečemo, da je to najbolj množična udeležba na kakem pokalu- Nastopali so sama najboljši, tekmovalci, izbrani izmed otrok v občini, ki znajo smučati ali se še, učijo. To je tudi potrditev delovanja smučarskeqadrušb/a,y.rJ)yi' nika na najširši osnovi. j> Rezultati tekmovanja na Sviščakih, ki je bilo 20. 3 1983. (Upoštevane so uvr- % stitve naših tekmovalcev do 10. mesta.) , ™ct Cicibanke: 1 Ana Oblak, 3. Saša Zupan, 4. Urška Ogrin, 8. Mojca Kordež Cicibani: 4. Peter Furlan, 6. Boštjan Drofenik, 7. Peter Sečnik, 8. Robi Lesko-vec, 10. Matija Kunstelj Mlajše pionirke: 1. Darja Možina, 6. Nataša Rijavec. Mlajši pionirji: 2 Klemen Stojanovič, 6. Matjaž Sluga, 7. Matic Mrak Starejše pionirke: 1. Regina Suhadolc, 2. Mojca Soklič, 3. Barbara Varšek, 6' Berta Kuhar Starejši pionirji: 1 Mirko Gabrovšek, 4. Jože Molek Mlajše mladinke: 1. Barbara Barbo, 3. Anita Ogrin Mlajši mladinci: 1. Matjaž Bajec, 3. Uroš Rot Po zaključnem tekmovanju so bili razglašeni tudi končni rezultati Notranjskega ta' pokala. Prav tako navajamo uvrstitve naših tekmovalcev z doseženimi točkami v; Rt do 10. mesta: Cicibanke: 2. mesto Ana Oblak (70 točk), 5. mesto Saša Zupan (38 toč*)' 7. mesto Urška Ogrin (27 točk), 8. mesto Nataša Japelj (26 točk). Tekmovalo 17 tekmovalk. Cicibani: 4. mesto Peter Furlan (32 točk), 6. mesto Boštjan Drofenik (27 točk)' 8. mesto Peter Sečnik (10 točk), 9. mesto Robi Leskovec (9 točk), 10. mesto Ji"* Mesec (8 točk). Skupno tekmovalo 21 tekmovalcev Mlajše pionirke: 1. mesto Darja Možina (100 točk), 8. mesto Darja Zupan ( točk), 9. mesto Nataša Rijavec (20 točk) Tekmovalo 16 tekmovalk. Mlajši pionirji: 2 mesto Klemen Stojanovič (85 točk), 3. mesto Tomaž Mikuia1* (51 točk), 4. mesto Janez Barbo (39 točk), 5. mesto Matjaž Sluga (33 toč*! Skupaj tekmovalo 24 tekmovalcev. Starejše pionirke: 1. mesto Mojca Soklič (70 točk), 2. mesto Regina SuhadoK (45 točk), 3. mesto Barbara Varšek (45 točk), 5. mesto Berta Kuhar (17 točk)-Tekmovalo 7 tekmovalk. Starejši pionirji: 1 mesto Mirko Gabrovšek (70 točk), 2. mesto Jože Molek (S1 točk). Skupaj tekmovalo 12 tekmovalcev. Mlajše mladinke: 1. mesto Anita Ogrin (60 točk), 2. mesto Barbara Barbo (5° točk) Tekmovalo 5 tekmovalk. Mlajši mladinci: 1. mesto Matjaž Bajec (70 točk), 6. mesto Miha Rijavec (1' točk), 3. mesto Uroš Rot (15 točk). Tekmovalo 9 tekmovalcev. , Starejše mladinke: 4. mesto Darja Garafol (20 točk), 6. mesto Janja Varšek (" točk) Tekmovalo 6 tekmovalk. . Starejši mladinci: 2. Boris Brenčič (50 točk), 4. mesto Slavko Gabrovšek (2" točk), 5. mesto Milan Ogrin (15 točk) Tekmovalo 5 tekmovalcev. V tekmovanju za Notranjski pokal je sodelovalo 7 smučarskih društev Konč<" uvrstitev društev je naslednja: Zmagovalec pokala je SMUČARSKO DRUŠTVO VRHNIKA s 1299 točkan* 2. mesto Smučarski klub Postojna s 567 točkami, 3. mesto Smučarski klub Piv*8 s 528 točkami, 4. mesto Smučarski klub Snežnik s 426 točkami, 5 mesto Srn£ carski klub Logatec s 311 točkami, 6. mesto Smučarski klub Portorož z 11 tof kami, 7. mesto Smučarsko društvo Loška dolina 0 točk. u JANEZ OBLA* S \ > ii. "h 4 Prvo prvenstvo v veleslalomu — Kavče 83 ŠD Dren tud' pozimi ne počiva, saj je v nedeljo 27. 2. 1983 organiziral prvo prvOf9 Drenovega griča v veleslalomu . ^/\ Tekmovanja se je udeležilo 69 tekmovalcev, ki so bili razdeljeni v 9 starostnih s^°%w Člani ŠD Drena in ostali mladinci smo pripravljali progo cel teden. Vreme pa "^J? zagodlo, saj je zadnji večer pred tekmo pritisnila močna odjuga, tako je bilo celoteoy/ delo skoraj zaman Toda nismo se predali, saj smo s ponovnim »štamfanjem« cel8?||i in posipanjem »gnojila« progo tako utrdili, da je zdržala vse tekmovalce, ki so b[j progo zelo navdušeni. Temkovanja se je udeležilo večje število domačinov, ki so šr navijali. Za označenje in veselo razpoloženje gledalcev pa je skrbel Franc Jelovšek »0L mehanika«. Svinjsko glavo in svinjski rep za zadnje tekmovalce je prispeval gos" Kavčič. .. J Podelitev medalj in diplom pa smo pripravili popoldan v Gasilskem domu, sled" H smučarski ples. GABRIJEL JELOv | KMETIJSKI NASVETI Napotki za pridelovanje soje n! ^Mnje čase se veliko govori o pridelovanju soje tudi na našem področju. Nekatere (f^jjs so se dobro izkazale tudi v višjih legah, to se pravi, da so po zrelosti ranejše. $°ja se uporablja lahko za prehrano ljudi ali živali. Pomembna je predvsem zaradi vi- )tf!*6 vsebnosti kvalitetnih beljakovin. Soja vsebuje 36 do 40 % beljakovin in do 20 % olja. rj živalsko prehrano se uporabljajo predvsem sojine pogače in tropine, ki ostanejo pri p "dobivanju olja iz soje. Pogače in tropine vsebujejo tudi čez 50 % kvalitetnih beljakovin. tf,'a uspevanje soje ni tako zahtevna, saj se dobre pridelke dosega tudi na slabših povr-?ah. Sojo v naših razmerah sejemo okrog 10. maja v dobro pripravljeno zemljo, katero i# j**1 setvijo pognojimo s 600 ko/ha gnojila NPK 6:18:18. Hvaležna je tudi za dobro prepoji hlevski gnoj. Sojo sejemo v vrste, in sicer naj medvrstna razdalja znaša 45 do 50 cm, ! tit 'a v vrsti Pa 4 — 5 cm s tako razdaljo sajenja posadimo 40 do 50 semen na kv. m. W ' ha potrebujemo cca 80 — 100 kg semena. •akoj po setvi zatiramo plevel, in sicer z naslednjimi herbicidi: ^OMETRIN: 2 kgma + DUAL 2 rtia; i ^ASSO: 3—4 Vha + PROMETRIN 2 kg/ha. t: j *M zelo dober seje izkazal tudi herbicid CODAL, katerega pa letos pri nas ni moč dobili poznanih je še nekaj kombinacij, vendar niso tako uspešne kot zgoraj omenjene. '. J°ia sodi med stročnice, tako da dognojevanje z dušikom ne bi bik) potrebno, če bi sa-|f?$erne okuženo z nitrifikacijskimi bakterijami, katere izkoriščajo zračni dušik v sožitju s t JJj- Sredstva za ok užite v semena se težko dobijo, tako da moramo soji v času cvetenja fTpilti s 30 kg dušikama. (150 KAN-a/ha). tj^ia pusti dobra tla za seboj, ravno tako pa se s tem posevkom tla tudi razplevelijo, ker r*ro senčijo celotno površino. Sojo lahko sejemo na isto površino več let zaporedoma. L^mo sajenje soje lahko opravimo ročno na manjših površinah, na večjih pa s pnev-' S sejalnico, ki je namenjena za sajenje koruze. Pridelek lahko spravimo s komba-I "h za žito, le da )• potem zrnja treba posušiti v sušilnici. Pospeševalna služba IVAN ŠlVtC IVE* Napotki za pridelovanje koruze V "delek koruze je v glavnem odvisen od priprave zemlje, gnojenja, setve, zatiranja ; Vetov in dognojevanja. Vsa ta dela pa se v pretežni meri opravljajo spomladi. j( rWpogoj za dober pridelek je priprava zemlje (oranje), katero pripravimo po možnosti .•leseni. Dodatna, predsetvena obdelava, pa pride na vrsto pred sajenjem, Pred pred- 8, •%^a'a3£" ,Ia ^e len 9™'11 ™ na razpolago, lanKO uporaoijamo gnojno nkk 13:iu:12 k^K 11:11:16. Nikakor pa za osnovno gnojenje ne smemo uporabljati gnojil, ki vsebu-I™ visok odstotek dušika. Taka gnojila so: NPK 17:8:9, KAN ali UREA. I "-slo pomembna je tudi izbira semena in potem setev. Pri izbiri semena moramo upoš-• ^'i talne in podnebne razmere poleg tega pa še namembnost (za zrnje in silažo). |jlnaših pogojih predvsem uspevajo naslednji hibridi: ZP TC 192, BC 264, OS SK 247. Oktete vrste hibridov so predvsem za pridelovanje zrnja. Za silažo so najbolj primerni 1 T*lnji hibridi: OS SK 247, ZP SK 371 in ZP SK 370. c* dober pridelek je zelo pomembna tudi gostota setve, da pridobimo več mase. k m' tni razred Št. rastlin na m* za zrnje za silažo 8-9 7-8 6-7 9-10. 8-9 7-8 Vuzo sejemo z za to primernimi sejalnicami v vrste z medvrstno razdaljo 65 do Crn. ta Vrstna razdalja Število rastlin na m1 S 'Crn 5 6 7 8 9 10 26 21 18 16 14 13 24 20 17 15 13 12 22 19 16 14 12 Ij *9omji tabeli so prikazane razdalje med semeni pri različni medvrstn razdalji in šte-Hp na kv. m. j1 setvi s sejalnico za koruzo imamo pred pričetkom setve obvezno preizkusiti sejalni-B*D da posejemo koruzo v primerni razdalji. pozornosti moramo posvetiti tudi zatiranju plevela, saj nam le-ta lahko pridelek jfP* pod polovico. Trenutno je na izbiro precej različnih kemičnih sredstev za zatira-fcPkvelov v koruzi. Najbolj razširjeni so: PRIMEXTRA, LASSO EC in DUAL 500. Ta 3a k>^a s0 predvsem za zatiranje tovrstnih plevelov. Širokolistne plevele (slak, osat, m' kff' itd) pa zatiramo s: ATRAPINOM, RADAZINOM, DEHERBANOM A, DE HERBA-Ikiu ^ORTE, HERBOCIDOM, itd. Uporabljamo nekatere kombinirane priprave, ki spa k). ■ is kombinacije zgoraj naštetih. v hj*vrio tako, kot že našteta opravila pri pridelovanju koruze je pomembno tudi dognoje-V dušikom. Običajno dognojujemo enkrat, ko je koruza visoka 0,5 m. Takrat potro-I okoli 400 kg KANeVha. *eh pri pridelovanju koruze za zrnje in silažo bo gotovo dober, če bomo dosledno N zgoraj omenjena opravila. Pospeševalna služba Ivan Šivic in* rn*- V skladu s 13. členom Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev stanovanj, s katerimi razpolaga Samoupravna stanovanjska skupnost Vrhnika objavljamo PREDNOSTNO LISTO *a pridobitev stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost Vrhnika (stara stanovanja) Ime Naslov Št. članov Št. točk Milka Lukič Verd 224 2 460 Astrid Gutnik Butanjeva 2 4 450 Vilma Marinčič Log 87 3 445 Ružica Breznikar Idrijska 43 2 395 Rado Stojnic Dol 29 4 390 Terezija Gantar Gradišče S-1 3 385 Esma Bajramović Idrijska 43 3 380 Vesna Banko Mrakova 9 3 380 Karolina Bizjak Padež 6 2 365 Nevenka Ivanušec , Borovnica 66 4 360 Nada Vavtar Sinja gorica 3 4 360 Ziad Karadič Verd 63b 4 355 Zuhra 1 ulic Verd 63 4 335 Ljubimko Radović Ljubljanska 12 4 330 Nedeljko Paič Dol 27 4 330 Mumira Muratovič Borovnica 150 2 295 Alaga Abdaković Opekarska 23 3 285 ArifBašič Ljubljanska 12 4 270 Srečko Skodlar Ulica 6. maja 10 3 270 Nebojša Simič Močilnik 4 3 230 "V s/ w s (M Lista se daje v javno obravnavo, ki traja do 31. 5. 1983. , Pripombe na listo sprejema Samoupravna stanovanjska skupnost Vrhnika ,0..X/:ifli>i' AVTOMOBILIST1! Obveščamo vas, da v naši delavnici opravljamo vsa mehanična dela na volksvagnovih vozilih. Tudi montažo in centriranje gum opravimo strokovno in takoj za vsa osebna vozila. Usluge so vam na voljo! Na podlagi 25. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika, 14. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika in 10. člena Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Vrhnika, razpisuje Samoupravna stanovanjska skupnost Vrhnika 10. NATEČAJ za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v letu 1983 Natečajna vsota je 4.408.000 din. Od skupne natečajne vsote se namenja: - za nakup družbenih stanovanj 2.640.000din - za individualno gradnjo 1.768.000din Posojilo je namenjeno za nakup, gradnjo ali prenovo stanovanj v okviru druž-benousmerjene stanovanjske gradnje v občini Vrhnika. Pravico do pridobitve posojila imajo: — OZ.D, ki združujejo sredstva vzajemnosti pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Vrhnika, — delavci, zaposleni pri OZD iz prejšnje alineje, — delavci, zaposleni pri zasebnikih v občini Vrhnika, če le-ti združujejo sredstva pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Vrhnika, — kmetje, kooperanti, ki združujejo sredstva in delo v KZ ali drugih oblikah združevanja kmetov, če so le-te pravne osebe in združujejo sredstva pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Vrhnika, — upokojenci in invalidi po domicilnem principu. Pogoji za pridobitev posojila: OZD lahko pridobijo posojilo, če: — združujejo sredstva stanovanjskega sklada v stanovanjsko komunalni banki, — zagotovijo obvezno lastno udeležbo. Individualni prosilci pridobijo posojilo, če: — obvezno namensko varčujejo najmanj 12 mesecev pred zaključkom razpisa, — zagotovijo obvezno lastno udeležbo. Posojila se bodo dodeljevala na osnovi Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje posojil iz združenih sredstev vzajemnosti. Prednosti pri pridobitvi posojila: Prednost imajo: — OZD, ki začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe, da bi zagotovile planiran obseg stanovanjske gradnje, — OZD.Jii namenjajo sredstva za nakup stanovanj v okviru družbenousmer-jene stanovanjske gradnje, — delavci, kmetje, upokojenci ali invalidi, ki kupujejo ali gradijo stanovanja v okviru družbeno umserjene stanovanjske gradnje, — tisti, ki z nakupom ali gradnjo sprostijo družbeno stanovanje, — delavci z nižjimi dohodki na družinskega člana. Posojilo se odobrava: — za OZD največ za 10 let s 5 % obrestno mero, — individualnim prosilcem pa največ za 20 let s 4 '/< obrestno mero. Vloge za pridobitev posojila: OZD morajo prošnji priložiti: — srednjeročni plan reševanja stanovanjskih potreb, — plan stanovanjskih potreb v letu 1983, - plan oblikovanja BOD in sredstev stanovanjskega sklada, - pravilnik o reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev v TOZD ali DS, ki mora biti usklajen z Družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SRS (Ur. list SRS, št. 15/81). Individualni prosilci morajo prošnji za pridobitev posojila priložiti: - lokacijsko in gradbeno dovoljenje, - dokazilo« lastni udeležbi, - pogodbo o namenskem varčevanju, - potrdilo o zaposlitvi, - potrdilo o skupnem dohodku, - potrdilo o skupnem gospodinjstvu, - potrdilo OZD, kjer je zaposlen, da soglaša, da se mu odobri posojilo, - izjavo o skupno že odobrenih kreditih. Najvišja skupna vsota vseh posojil za individualno gradnjo ne more presegati 60 % od predračunske vrednosti individualne hiše, (ki ne sme presegati 90 kv. m), pri zadružni gradnji je mejni znesek 75 % od predračunske vrednosti za 90 kv. m, pri nakupu etažnega stanovanja pa 80 % od vrednosti standardnega stanovanja. Vloge za pridobitev posojil sprejema Samoupravna stanovanjska skupnost Vrhnika, Cesta gradenj 1. Razpis traja do 31. 5. 1983. Nepopolnih vlog ne bomo obravnavali. O izidu natečaja bodo prosilci pismeno obveščeni. April, 1983 ODBOR ZA GRADITEV IN PRENOVO skupščine SSS Vrhnika Predsednik Mihael Tominc, I. r. Na podlagi 25. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika, 22. člena Statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika in 23. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbeno-najemnih stanovanj iz sredstev solidarnosti, razpisije Samouprvna stanovanjska skupnost Vrhnika 8. NATEČAJ za dodelitev stanovanj z grajenih s sredstvi solidarnosti v občini Vrhnika v letu 1983 Natečaj se razpisuje za: — eno dvosobno stanovanje 64 kv. m v Borovnici, B-10; — dve dvoinpolsobni stanovanji 84 kv. m v Borovnici, B-10. Splošni pogoji za pridobitev stanovanja so, da: — prosilec ali kdo od njegovih članov družine ni lastnik stanovanja, stanovanjske hiše ali vikenda, ni imetnik stanovanjske pravice na primernem stanovanju; — ima prosilec prijavljeno stalno bivališče na območju občine Vrhnika; — prosilec ali kdo od članov njegove družine ni neupravičeno nezaposlen; — prosilec ali kdo od članov njegve družine ne poseduje nepremičnin ali osebnega avtomobla v vrednosti nad 200.000 din; — je prosilec zaposlen na območju občine Vrhnika v OZD, ki združuje sredstva v Samoupravni stanovanjski skupnosti Vrhnika; — je prosilec zaposlen v OZD, ki ima sedež v občini, ki ima s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo Vrhnika sklenjen samoupravni sporazum o prelivanju sredstev solidarnosti. Posebni pogoji: Mejni znesek skupnega dohodka na družinskega člana ne sme presegati: — 40% povprečnega mesečnega OD na delavca v SRS, če gre za družine, — 60 % povprečnega mesečnega OD na delavca v SRS, če gre za samske delavce in — 80 % povprečnega mesečnega OD na delavca v SRS, če gre za mlade družine z več otroki. — (pri izračunu se upošteva povprečni OD v letu 1982 - 14.365 din) Prosilci oddajo svoje vloge: — zaposleni delavci v svojih OZD; — delavci, zaposleni pri obrtnikih pri Obrtnem združenju; — upokojenci pri svojem društvu upokojencev; — vojaški invalidi s pravico dodatka za pomoč in borci NOV pri občinski organizaciji ZB; — upravičenci do stalne pomoči in invalidi pri Centru za socialno delo občine; — drugi občani pri svoji KS. Vloga za pridobitev stanovanja mora vsebovati: — prošnjo z opisom socialnih in stanovanjskih razmer, — potrdilo o zaposlitvi (tudi za ostale za delo sposobne člane družine), — potrdilo o premoženjskem stanju, — potrdilo o stalnem bivališču, — potrdilo o skupnem gospodinjstvu, — potrdilo o skupnih dohodkih družine, — druga dokazila, za katera prosilec meni, da bi lahko vplivala na oceno razmer, — izjavo prosilca,da nima motornega vozila, ki bi presegala vrednost 200.000 din Razpisni rok traja do 31. 5. 1983. Vloge, ki jih prosilci vlagajo v OZD in ostalih organizacijah, so le-te dolžne obravnavati in jih s svojim mnenjem, v razpisnem roku, poslati na Samoupravno stanovanjsko skupnost Vrhnika. Nepopolnih in nepravočasno prispelih vlog ne bomo obravnavali. Izid natečaja - prednostna lista, bo objavljena v »Našem časopisu«. April 1983 ODBOR ZA SOLIDARNOST pri skupščini SSS Vrhnika Predsednik Dragica Gornjak I. r. OBVESTILO Izvršni svet skupščine SRS je na seji 31. 3. 1983 sprejel sklep, da se za obdobje april — junij 1983 ne spreminja količine bonov za gorivo, do katerih so upravičeni lastniki motornih vozil in strojev na podlagi veljavne uredbe o omejitvi prometa z motornim bencinom in plinskim oljem (Ur. list SRS, št. 46/82). 1. LASTNIKI TRAKTORJEV so tako upravičeni do bonoy,za nakup 100 litrov goriva za vse tri mesece skupaj, in sicer 1 bon za 501 za mesec april in 1 bon za 501 za mesec junij 1983. 2. LASTNIKI MOTORNIH ŽAG - ne glede n» status kmeta so upravičeni do bonov za nakup 51 goriva mesečno — skupaj 151 za vse tri mesece 3. LASTNIKI VRTNIH KOSILNIC so upravičeni do bonov za nakup 51 goriva mesečno — skupaj 151 za vse tri mesece. Vsi lastniki traktorjev, motornih žag in vrtnih kosilnic, ki so ob delitvi po krajevnih skupnostih v skladu s takratnimi navodili prejeli manjše količine bonov, lahko dodatne bone dvignejo VSAKO SREDO od 8.30 do 12.00 bi od 13.00 do 17.30 na sedež« upravnih organov občine Vrhnika. Prav tako lahko vsako sredo dvignejo bone tudi vsi ostali lastniki motornih vozil, kmetijskih in gospodarskih strojev, ki jih še niso prejeli (zamudniki). Občinski komite za družbenoekonomski razvoj in družbeno plani ra- n^e Občinski oddelek za notranje zadeve Delovna skupnost Samoupravne stanovanjske skupnosti in Samoupravne komunalno-cestne skupnosti občine Vrhnika RAZPISUJE prosta dela in naloge SALDAKONISTA Pogoji za opravljanje del: — srednja šola ekonomske smeri, — dve leti delovnih izkušenj pri opravljanju knjigovodskih opravil, — moralnopolitična neoporečnost. Dela in naloge saldokontista se razpisujejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Vloge, opremljene s potrebnimi dokazili, sprejema Delovna skupnost 15 dni po objavi. Vloge pošljite na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost Vrhnika, Cesta gradenj 1. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po objavi. Komisija za delovna razmerja pri KMETIJSKI ZADRUGI VRHNIKA objavlja prosta dela in naloge POMOŽNEGA DELAVCA V RAČUNOVODSTVU Za zasedbo navedenih del je pogoj končana ekonomska srednja šola. Delo se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Interesenti naj pošljejo prijave 15 dni po objavi na naslov: Kmetijska zadruga Vrhnik:1. Cankarjev trg 5, kadrovska služba. OBČINA VRHNIKA Občinski komite za družbene dejavnosti in občo upravo o hjuVIj a prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom 1. DELAVCA ZA POMOŽNA TEHNIČNA DELA Pogoji: 2-letna šola administrativne smeri ali osnovna šola in poznavanja tehnike razmnoževanja 2. DELAVCA ZA ČIŠČENJE PROSTOROV Pogoj: osnovna šola Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati dostavijo v Kadrovsko službo, SO Vrhnika, Tržaška I, v 8 dneh od dneva objave. »ŽELEZOKRIVSTVO« Maks Stanišič Usnjarska 12 Vrhnika, tel. 752-732 Če gradite hišo, če ste se lotili kakršnekoli druge gradnje, vam nudim železo-krivske usluge po ugodnih cenah! Kvaliteta zagotovljena! Se priporočam! ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dobrega, tragično umrlega MAKSA DOLNIČARJA Iskrena hvala vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste z nami sočustvovali, darovali cvetje in ga pospremili na zadnji poti. Zahvala KS Sinja gorica, /druženju obrtnikov Vrhnika, Ribiški zvezi Ljubljana, Ribiški družini Vrhnika, športnima društvoma kegljačev in balinarjev Vrhnike. Ženskemu pevskemu zboru Sinja gorica, g. župniku in govornikoma KS in ribiške družine. Vsi njegovi ZAHVALA ob smrti dragega moža, očeta in deda FRANCA TROHE Iskrena hvala sosedom za pomoč in darovano cvetje ter prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala železniškemu oktetu LB Moste, dr. Petrovčiču in duhovniku za pogrebni obred. Vsi njegovi ZAHVALA ob izgubi naše mame in stare mame JOŽEFE GRAH z Verda sc iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od nje, jo spremili na zadnji poti in nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo sosedom, krajevni skupnosti Verd, govornici za poslovilne besede ter duhovniku za pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi vsem ostalim, ki ste nam kakorkoli pomagali v trenutkih žalosti. Vsi njeni Množična udeležba krvodajalcev Občani Vrhnike so presenetili sami sebe, še najbolj pa organizatorje krvodajalske akcije 25. aprila na Vrhniki. Izkušnje iz zadnjih let so namreč pokazale vedno večjo nezainteresiranost na tem področju izkazovanja solidarnosti. Zaradi slabega odziva Vrhničanov na krvodajalske akcije v Ljubljani se je Zavod za transfuzijo SRS Ljubljana odločil, da se tokrat in nadalje odvzemi krvi opravijo na Vrhniki. Ne samo akcijo, predvsem pa na obveščenost in propagando, smo se na Občinski organizaciji RK Vrhnika po svojih močeh pripravljali in bi ob tem posebej radi pohvalili mlade člane Rdečega križa na osnovnih šolah. Trud vseh organizatorjev od Občinskega odbora RK, družbenopolitičnih organizacij do organizatorjev v združenem delu in šolske mladine, ZKO ki je pripravila dvorano in Mlečne restavracije s toplim obrokom res ni bil zaman. 398 krvodajalcev v enem samem dnevu niso pričakovali niti največji optimisti in seveda niti Zavod za transfuzijo SRS iz Ljubljane, ki je na Vrhniko pripeljal ekipo z maksimalno razpoložljivimi kapacitetami glede odvzemnih mest. Zmogljivost potujoče krvodajalske postaje je 250 oziroma nekaj več odvzemov na dan, na kar smo po predhodno zbranih prijavah bili tudi pripravljeni, vendar pa smo na žalost v veliki večini sezname števila prijav-Ijencev dobivali šele med krvodajalsko akcijo. In 400 krvodajalcev, od tega 100 prvič, je bil za krvodajalsko postajo le prevelik zalogaj. Še eno pojasnilo smo dolžni. Za nesporazum okrog zaporednih številk na začetku akcije, in sicer od št. 1 do 30, in dvakratno vpisovanje v knjigo le-teh, je nedvomno kriva napačna informacija Transfuzijske postaje Ljubljana o poteku vpisovanja krvodajalcev. Na občinskem odboru RK Vrhnika se bomo prizadevali, da bo akcija, ki bo 4. avgusta, bolje pripravljena. Z določitvijo ur odvzema za posamezne skupine (organizacije združenega dela in krajevne skupnosti) bomo skušali odpraviti odvečno čakanje, vendar le v primeru, da se ne bodo posebni avtobusi in kombiji, ki določeno po urah vozijo krvodajalce iz posameznih krajevnih skupnosti, vračali s terena prazni, kar se je zgodilo ob zdajšnji akciji. Veliko stvari je, na katere bomo morali biti v prihodnje bolj pozorni. Vendar: vsak začetek je težak in tudi za organizatorje pri Rdečem križu to velja. S skupnim delom, z izmenjavanjem izkušenj in z dobro voljo ter s pričakovanjem večje solidarnosti med krvodajalci samimi pa bomo kos tudi tem začetnim težavam. Za vso požrtvovalnost in izkazano dobro voljo vsem krvodajalcem še enkrat hvala v imenu tistih, ki bodo to kri potrebovali! OO RK VRHNIKA Janez Pečar prejel republiško priznanje OF Janez Pečar je prvi Vrhničan, ki je prejel republiško priznanje OF. Ob dnevu Osvobodilne fronte mu ga je izročil predsednik RK SZDL Franc Šetinc. Letošnje izvozne možnosti Lika Sedanji gospodarski trenutek zahteva od vseh naših delovnih organizacij, Se posebej pa od obstoječih in potencialnih izvoznikov, da vložijo vse napore v nadaljnje povečanje Izvoza In s tem prispevajo svoj delež k našim stabilizacijskim naporom. Čeravno UKO z letnim Izvozom okrog 10 milj. Us$ (v celoti na konvertibilno področje) ne sodi med največje izvoznike, pa dosega zelo ugodno pokrivanje uvoza z izvozom, ki je štirikrat večje kot uvoz. Dosedanji rezultati ga obvezujejo, da dosežke na zunanjetrgovinskem področju še nadalje obdrži vsaj na doseženi ravni in jih v okviru realnih možnosti še izboljša. Doseženi izvozni rezultati v prvih mesecih letošnjega leta se bistveno ne razlikujejo od dosežkov v istem obdobju preteklega leta. Izvoz TOZD Tovarna stolov, ki zavzema najpomembnejši in pretežni del v izvozu, Lika, je sicer nekaj nižji kot lani, vendar v okviru planskih prizadevanj. Zato pa je bistveno večji izvoz TOZD Tovarna vrat, pa tudi TOZD Primarna predelava izvaža v okviru predvidenega načrta. V celoti celo presegajo zadane in planske naloge, ki so bile postavljene na nivoju lanskoletnih izvoznih dosežkov. V neugodnih raznerah na svetovnem targu pohištva so tak izvoz lahko dosegli le ob polni angažiranosti in vzajemnem sodelovanju vseh zainteresiranih temeljnih organizacij in služb. V •prvi vrsti so se uspeli obdržati na trgu, ob dejansko nespremenjenih cenah, predvsem s prilagajanjem ponudbe z novimi in kvalitetnejšimi izdelki, katerih število se je v TOZD Tovarna stolov povečalo za več kot 50 odstotkov. Ostali dve temeljni organizaciji sta prav tako razširili svoje ponudbe v izvoz, TOZD Tovarna vrat s širšim izborom vratnih kril in TOZD Primarna predelava z izdelki višje stopnje obdelave (struženi elementi). Tako razširjen proizvodni asortiman je za- hteval tudi mnogo večje napore za realizacijo doseženih rezultatov, kar se bo v določeni meri odražalo tudi na večjih proizvodnih stroških. Vsi dosedanji napori bodo obrodili še boljše rezultate v prihodnjem obdobju, ko lahko realno pričakujemo izboljšanje splošnih tržnih razmer in s tem tudi večje povpraševanje kupcev po njihovih izdelkih. Odveč je najbrž govoriti, kdo je Janez Pečar. Poznamo ga dobro, še posebno tisti, ki so kakorkoli vključeni v družbenopolitično življenje v občini. Že vrsto let je vztrajen in vzoren družbenopolitični aktivist. Skromnost, delavnost in nenazadnje vztrajnost so njegove najznačilnejše »poteze«. In skromno kot vedno je tudi tedaj odgovoril, ko smo ga vprašali kaj mu pomeni to priznanje. »Mislim, da je to priznanje za vso družbenopolitično aktivnost vse od osvoboditve pa do današnjih dni, hkrati pa je tudi priznanje vsem aktivistom, ki so delovali v socialistični zvezi in tudi tistim, ki so aktivni še danes. Samo en človek ne more tega doseči.« Aktivist še mora marsičemu odpovedati, predvsem pa prostemu času. Tudi Janez ga ima malo, ampak najde si čas za gobe, čebele, za ureditev vrta, vsako nedeljo gre vsaj na Planino, tu so še vnuki — rad je tudi z njimi. »Ne, ne smeš biti malenkosten, tudi zameriti ne smeš. Kdor je občutljiv, prej ali slej odneha z aktivističnim delom. Vztrajen moraš biti! O, tudi jaz sem imel krizna obdobja, misliš se »odmakniti«. Pa »prespiš« in vidiš, da le nekaj pripomoreš k nadaljnjemu razvoju. Kaj če bi vsi pustili vnemar družbenopolitično delo! Lažje tudi preboliš krize, ker si v družbi tovarišev, ki enako mislijo in enako delajo za skupno korist. Spoznaš da se ne odpoveduješ marsičemu samo ti. Tu je še veliko drugih.« Sedanja predvidevanja so namreč v primerjavi s preteklim letom v mno-gočem drugačna. Če so v lanskem aprilu z vso negotovostjo pričakovali, kako globok bo padec povpraševanja, ki se je začel kazati že konec predhodnega leta, pa letošnje napovedi kažejo perspektivno v smeri oživljanja trga in nekoliko bolj stabilnih tržnih razmer. Čeprav o dolgoročnih možnostih nikakor ne moremo trditi, da so ugodne, saj so tudi za njihovo panogo v veliki meri odvisne od splošnih gospodarskih in političnih razmer v svetu, pa so zaenkrat že omenjene kratkoročne napovedi dovolj realne. V takih razmerah bodo lažje in ugodneje izkoristili vse proizvodne zmogljivosti v posameznih temeljnih organizacijah; do konca leta pa bodo v kolikor ne bi prišlo do bistvenih negativnih premikov, najmanj izpolnili začrtane planske cilje. A. K. Tudi ženske vJLA Z uveljavljanjem vojaškega usposabljanja žensk v oboroženih silah na podlagi njihove prostovoljne odločitve se uresničuje ustavna in zakonska pravica vseh državljanov SFRJ, da se pripravljajo na obrambo države. Ker za ženske ne velja naborna obveznost in obveznost služenja vojaškega roka, Jim je z zakonom omogočeno, da se prostovoljno javijo na vojaško usposabljanje ter da po tem usposabljanju ostanejo vojaške obveznice za naloge, za katere so se usposobile. S tem se razširjajo možnosti za vključevanje žensk v opravljanje nalog in aktivnosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, saj se s to vrsto usposabljanja omogoča, da se usposobijo ne le za vojakinje in mlajše of iclrke, ampak tudi za rezervne of icirke. S tem se nadaljujejo tradicije pridobitve narodnoosvobodilne borbe In revolucije, ko je v izrazito težkih razmerah oboroženega odpora sodelovalo v raznih oblikah borbe okrog 2 milijona žensk. _-!-1 Naš časopis — Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika — ureja uredniški odbor: Marina Jereb (predsednik), Vida Curk, Milorad Borčič, Jakob Su-sman, Milan Selan, Cvetka Glumac, Franc Pefelin (glavni in odgovorni urednik), Ivan Žitko tehnični urednik) — Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika Številka žiro računa: 50110-678-54000 ' ■- Telefonska številka uredništva: 751 -325 — Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2 - Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena za-1 ona o obdavčenju proizvodov in Storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316-72) je Naš časopis oproščen prometnega davka. Da bi se ženskam, vojaškim obveznicam, omogočilo, da pridobijo ustrezna vojaška znanja in veščine in se tako usposobijo za vključevanje v oborožene sile in neposredno sodelovanje v oboroženem splošnem ljudskem odporu, je z novim zakonom o vojaški obveznosti, ki je začel veljati 5. 7.1980, omogočeno, da se tudi ženske kliče na vojaško usposabljanje, ki je določeno kot posebna oblika vojaške obveznosti. To usposabljanje temelji na prostovoljnosti, torej da se na to vrsto usposabljanja pokliče le tiste obveznice, ki so se prostovoljno prijavile za usposabljanje in ki izpolnjujejo predpisane pogoje glede starosti in zdravstvene sposobnosti. Na vojaško usposabljanje pa lahko pokličejo ženske v letu, ko dopolnijo 19 let starosti pa do koledarskega leta, ko dopolnijo 27 let starosti. Starostna doba, v kateri se lahko ženske odločijo za prostovoljno vojaško usposabljanje, je enaka starostni dobi, v kateri nabornike kličejo na služenje vojaškega roka. Za razliko od vojaškega roka, ki traja 15 mesecev, razen izjem, ki so predpisane z zakonom, prostovoljni vojaški pouk žensk lahko traja naj- manj dva in največ 6 mesecev. Trajanje pouka se določa na podlagi nalog, za katere se ženske usposabljajo in katere bodo opravljale v oboroženih silah. Predvideno je, da pouk v poskusnem obdobju traja 6 mesecev v šolah za rezervne oficirje, za druge dolžnosti v rodovih in službah pa nekaj manj kot 3 mesece. DIGISTROJ MOLE K Adolf Pionirska 7 (Janezova vas) Vrhnika Tel.: 752-604 Takoj zaposlim delavca, ki ima veselje in željo delati kot serviser pisarniških strojev. Zaželen je poklic stru-garja, ključavničarja ali podobno. Oglasite se! Čeprav smo na začetku rekli, da ga poznamo, moramo omeniti nekaj najpomembnejših postaj njegovega življenja in dela. Rodil se je 1. februarja 1931 na Vrhniki v družini, iz katere so starejši bratje aktivno sodelovali v partizanskih enotah med nob. Takoj po vojni se je vključil v organizirano delo, bil je član mladinske skupine, ki se je imenovala »Štampetov most«. Po vojni se je v delavnicah ministrstva za notranje zadeve v Ljubljani izučil za strojnega ključavničarja. V času uka je bil aktivno vključen v mladinsko in sindikalno organizacijo, kjer je bil član mladinskega komiteja v delovni organizaciji. Po odsluženju vojaškega roka se je leta 1953 zaposlil v Industriji usnja Vrhnika, kjer je bil zaposlen do leta 1979, ko je bil imenovan za tajnika Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika. Leta 1961 je ob delu uspešno dokončal šolanje na delovodski strojni šoli. V delovni organizaciji je opravljal najrazličnejše samoupravne in družbenopolitične funkcije. Vrsto let je bil član upravnega odbora in delavskega sveta ter različnih komisij v delovni organizaciji. Po sprejemu v članstvo ZK leta 1959 je prevzemal najodgovornejše funkcije tudi v Zvezi komunistov. Bil je izvoljen v tovarniški komite ter leta 1962 za sekretarja komiteja. Po uspešno dokončani enoletni partijski šoli, ki jo je obiskoval v letu i 963, je bil imenovan za organizacijskega sekretarja Ob- Janez Pečar činskega komiteja ZKS Vrhnika. Za predsednika Občinske konference SZDL (tedaj odbora) je bil prvič izvoljen leta 1964 ter funkcijo uspešno opravljal do leta 1967. Kasneje je deloval v različnih organih skupščine občine ter v družbenopolitičnih organizacijah kot član predsedstva in izvršnega odbora OK SZDL, član Komiteja ZK v različnih komisijah, itd. Na programsko-volilni seji v maju 1979 je bil kot delegat sindikata ponovno izvoljen za predsednika Občinske konference SZDL. To funkcijo je opravljal do decembra 1981. Sedaj pa je predsednik družbenopolitičnega zbora Občinske skupščine Vrhnika. Izredno aktiven je že vrsto let tudi na kulturnem področju, saj je dolgoletni član pevskega zbora Industrije usnja Vrhnika. Vrsto let je bil tudi član pihalnega orkestra. Nedvomno ne gre prezreti tudi njegove pripravljenosti na sodelovanje v krvodajalskih akcijah Rdečega križa. Do sedaj se je že 20-krat odzval na to solidarnostno akcijo. Mladim je pri Štampetovem mostu spregovoril Tone Debevc-Štalarjev Kurirčkova pošta mimo vseh zased Ko so 6. aprila pri Štampetovem mostu naši pionirji od logaških prejemali kurirčkovo pošto, so bili z njimi tudi nekdanji partizanski kurirji. Celo ogenj so zakurili kot včasih v partizanih. Ob ognju so pionirji imeli tudi krajši kulturni program, kjer jim je spregovoril tudi Anton Debevc-Štalar-jev. Nato pa so kurirji iz Cankarjeve šole ponesli kurirčkovo torbico v vojašnico Ignaca Voljča-Frica, kjer so jih sprejeli vojaki. Naslednje jutro pa je torba na ramah pionijev obiskala Žito, Iskro Antene in se ustavila v vojašnici Ivana Cankarja. Okrog devetnajste ure pa je bila že sredi Vrhnike. Na zelenici pred Mercatorjem so se zbrali mladinci, pionirji, taborniki, planinci In tudi drugi krajani, tu je bil miting ob tabornem ognju. V mladinskem klubu pa je pošta prenočila. Naslednji dan pa je kurirčkova pošta krenila preko Verda v Bistro, kjer so jo ob kratkem kulturnem programu vrhniški pionirji predali borovniškim. Naslednji postanek je bil pri spomeniku padlih partizanov v Dolu. Medtem ko smo čakali na prihod torbice, smo izvedli kulturni program. Najprej smo pozdravili predstavnike ZB, nato je otroški pevski zbor zapel tri pesmi. Kaj so kurirji doživeli po poti, smo zvedeli iz pesmic Kurir in Prva pot. Svoje razmišljanje o partizanski poeziji je prebrala Jelka iz 8. a. Slišali smo tudi sestavek o tem, kako je kapitulacijo Italije doživel stari ata sedmošolke Ksenije. Z zanimanjem smo poslušali Gra-beljškovo črtico Srnjak. Prozo in poezijo je popestril Gregor iz 5. razreda s harmoniko. Nato so med nas pritekli kurirji s torbico. Uspelo jim je, da so jo varno prenesli mimo vseh zased v šolo. Sprejeli smo jih v ploskanjem. Predsednica PO je prebrala pozdravno pismo in opisala pot. Program smo sklenili s pripovedovanjem Jožeta Merla-ka. V soboto in nedeljo je torbica prenočila v šoli. V ponedeljek, 11. aprila, pa so jo kurirji predali pri Kaminu pionirjem iz osnovne šole Log — Dragomer«, je opisala pot Kurirčkove pošte Romana Grdina. Dva dni so torbico nato pionirji s te šole varno nosili preko vseh preprek in jo 13. aprila predali viškim pionirjem. t* Maratonska pogajanja za telefone v krajevni skupnosti Log TELEFON je električni aparat za prej govora na daljavo. Njegov izumitelj Graham Bell, ki je svojo iznajdbo pok*1 v Philadelphiji leta 1876. Že leta 1889 bila zgrajena piva avtomatska centralf vključena v promet v ZDA. Pri nas sotj, avtomatske centrale uvedene v nasi* njem zaporedju: leta 1927 v Ljubljarjj Novem Sadu, leta 1928 v Zagrebu,1* 1929 v Mariboru in 1 1931 v BeogW Danes je telefon v razvitih in srednje raZ* tih deželah praktično že v vsaki hiši-Evropi je po statistiki samo še Albanija Jugoslavijo po številu priključkov na t * bivalstvo. Pri nas se telefon še vedno obravn* kot predmet osebnega standarda. To je samo nekaj dejstev, ki jih vsa" pozna, oziroma jih je mogoče prebrat vsaki enciklopediji oz statističnih pO* kih. KS Log je relativno mlado naselje s G | 250 hišami in cca 1000 prebivalci, ki sj tako razvilo praktično v zadnjih desr letih. Večina priseljencev je že takoj začetku vložila prošnjo za telefonski pj ljuček, tako da so le-te stare v povpr* že osem let. Danes je na Logu približno' priključkov in še ti so zgoščeni pravzap" samo v enem od petih zaselkov v kraja' skupnosti. Načrt za izgradnjo telefonske centj* na Logu obstoja že dolgo in je bil v pw njem srednjeročnem razdobju celo vw čen v plan PTT, potem pa prenesen vfj danje in potem ponovno v naslednje P" letno razdobje 1985—1990. Enaka sW cija je tudi v sosednjih krajevnih skupjj stih — v Dragomerju in na Bevkah. 0i* njena centrala pa naj bi služila za vsa KS. Lani so se vse tri KS povezale in se govorile za ustrezne odbore, ki so akcijo za postavitev kontejnerja s* priključki, pri čemer naj bi krajani izdaj pomagali tako s finančnimi sredstvi' tudi s prostovoljnim delom. Povezava1" KS je v tem primeru tudi zgleden pri"1 sodelovanja, ko gre za skupne intef* občanov in delovnih ljudi na širšem 9' grafskem območju Ob pomoči IS SO Vrhnika, ki je dal a1* vso podporo, je bilo potem tudi več' Stankov, ki so se jih udeležili predstav* SKIS Vrhnika, PTT in krajevnih skupn* Postavitev kontejnerske centrale jej ponovno vključena v tekoči srednjer* načrt. V zadnjem času pa dobivajo nek* krajani priključke, In sicer iz Brezov* čeprav smo se S pošto Brezovica p°j varjali prvotno o celotni povezavi in Ki bil predračun previsok (cca 70 tisoč dii* jev na prebivalca v letu 1982), smo p"3 vore nadaljevali s pošto Vrhnika. Kral, bi pri tem plačali samo vrednost priklju'j (cca 23 tisoč din). Kljub vprašanju niti" Log niti drugi dve KS nista dobili ur* obrazložitve glede omenjenih priključi* Govori pa se celo o tem, da je priključi* na razpolago še več in da PTT zdaj P| ljuček samo s dovoljenjem oziroma s glasjem posameznih KS. Na podlagi vseh pogovorov s PTT ifj] podlagi anket, ki smo jih v vseh KS\t^~ pa lahko rečemo, da bi vse tri KS dokal cionalno izkoristile zmogljivost 600 r ljučkov (na področju vseh treh KS ' okoli 350 prebivalcev), tako da bi bila.1' lotna finančna konstrukcija in v nji nančna obveznost posameznikov, sprejemljiva. Sedaj, ko se priključki o* (po kakšnem ključu?), se ta skupna I slrukcija ruši. Komu to služi? V KS živijo ljudje različnih poklicev obrtnikov do družbenopolitičnih delaVI od neposrednih proizvajalcev do krrtf. Vsak ima svoje razloge za pridobitev™ fona. Mislimo, da je KS poklicana, Ou osnovi analize in razprave naredi P"j tetno listo, s katero bi bili seveda se" njeni vsi krajani. Sedanji priključki P^ delijo, kot že rečeno, brez vednosti 1 jevnih skupnosti. Ob tem je seveda treba še on\et^>', smo na Logu že leta 1981 zaprosili za javni telefonski govorilnici. Naša pr"' ie bila odbita, češ da ni priključkov, krajani, ki so prevzeli vrsto obvezi1 življenju kraja, so brez telefona. ,. Danes, ko so vse investicije ustavi)" ko gradnja telefonskih central nima P", tete, bi bilo treba pravzaprav akcije ^ f ^ krajanov ter njihovo pripravljenost, da delujejo, pozdraviti. Kot rečeno, so ki? pripravljeni vložiti finančna sredstva prostovoljno delo. ^ Ob koncu smo še to — priključki, J ^ danes delijo, so zračni, v našem d°9jL % janju pa smo se zavzemali za podze'j'j ^ vode. Težko bo vse krajane, ki že m ^ priključke, prepričati, da bodo sode1^ I pri akciji z delom in doplačilom za izvfj |y( teh del. To lahko še poveča morebiti" (^ sprotja, ki pa v kraju nastajajo že s t*l it se brez potrebnega pojasnila delij" L \ ljučki. Za odprto pismo smo se v Krf| jj skupnosti Log odločili zato, ker želimo^, ■ biti pisne odgovore vseh pristojnih Hfj ^ cij, posebej pa PTT, v katerih boste flj I zložili svoje ravnanje in razloge zaJ\J tere odločitve, ki so bile sprejete mi"1^ t, govorov s predstavniki treh KS: Log. ^ jj, gomer in Bevke. Svet KS j pri Bre«" k _ ___■!( -,---j Trajna delovna skupnost samostojnih kulturnih delavcev DOKUMENTARNA p. o. Log, Cesta na breg 12 61351 Brezovica Na podlagi 2. sklepa 7. seje zbora delovne skupnosti z dne 14.3. 19^ razpisuje Trajna delovna skupnost samostojnih kulturnih delavce DOKUMENTARNA p. o., Log, Cesta na breg 12, 61351 Brezovih po 44. členu svojega statuta dela in naloge GLAVNEGA UREDNIKA IN INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Posebni pogoji: 1. kandidat mora biti vpisan v razvid samostojnih kulturnih delav' cev pri Republiškem komiteju za kulturo SRS 2. zaželena priznana visokošolska ali najmanj srednješolska izobf3,' zb;i z najmanj 10 let delovnih izkušenj na področju RTV dejavnost Zbor delovne skupnosti bo na podlagi pisnih vlog kandidatov o spr6 jetju odločil 30 dni po datumu te objave. piv , J