Obvesti/o bralkam in bralcem
Naslednja številka
Štajerskega tednika zaradi praznikov izide v petek, 5. novembra.
Uredništvo
Premik ure na
• 1 I v
zimski cas
Uro bomo 31. oktobra 2021 ob 3.00 premaknili za 1 uro nazaj, na 2.00.
Kmetijstvo Podravje • Vedno večje težave s prodajo sladkorne pese v Hrvaško
O Stran 9
V
Štajerski
Ptuj, petek, 29. oktobra 2021
Letnik LXXIV • št. 84 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR
Podravje • Podražitev mesa neizbežna, občutili jo bomo že kmalu
Cene mesa lahko zrastejo tudi do 20 odstotkov
Cene živil so po tihem rasle že lani, sedaj smo na pragu nove podražitve. Dogajanje zadnjih dveh let, ko zaradi koronakrize živimo v negotovih in izrednih razmerah, bo očitno imelo dolgoročne posledice. Več na straneh 6 in 7.
Podravje
Ptuj^ Hotel Mitra v roke mednarodnega finančnega sklada
O Stran 4
Politika
Destrnik • Svetniki zavrnili predlog o razlastitvi občana
O Stran 5
V središču Podlehnik • Slabe kolesarske povezave v občinah in med njimi
O Stran 6
Črna kronika Slovenija • Nove droge: na trgu
smrtno nevarna trava
O Stran 12
Šport
Motokros • Herlings z napako »povabil« Febvreja in Gajserja nazaj v troboj
O Stran 18
Foto: Črtomir Goznik
Podaljšanje vozniškeganzpita
Star sem 80 let - sem še za na cesto ali ne?
Vlada ponuja zdravnikom denar za cepljenje •
„Ponujeno se nam zdi
^mmmmmmmmmmmmmmm
Epidemija v polnem razmahu •
Minister Janez je črnogled: »Lahko se nam zgodi Bergamo.

2 Štajerski
Aktualno
petek • 29. oktobra 2021
Ptuj • Akcija PGD Ptuj se nadaljuje
Dobrodošel je vsak evro
Septembra so ptujski gasilci, člani PGD Ptuj, ob praznovanju svoje 150-letnice varovanja premoženja in ljudi začeli dobrodelno akcijo. Zbrati želijo denar za nakup avtomobila, prilagojenega za invalida, gasilskega veterana (VGČ 2. st.) Rudija Topolovca.
Gasilci, ki vedno pomagajo, ko je to potrebno, ne glede na čas in kraj, v tej akciji prosijo sami za pomoč. Rudiju Topolovcu, ki je bil več desetletij aktiven gasilec, opravljal vrsto pomembnih funkcij v gasilski organizaciji, želijo čim bolj olajšati vsakodnevno življenje, prevoz do zdravnika, obiskov svojcev in tudi gasilcev, saj je dom gasilcev še vedno tudi njegov dom. Zaradi posledic nesreče je pristal na invalidskem vozičku, kar mu otežuje mobilnost. Potreboval bi avtomobil, v katerega bi lahko spravil invalidski voziček oz. bi se vanj zapeljal z vozičkom. Pobudo za izvedbo te dobrodelne akcije je dal Aleš Frlež, nato so jo skupaj zasnovali v PGD Ptuj, ob pomoči Območnega združenja Rdečega križa Ptuj. Predsednik PGD Ptuj
Foto: Črtomir Goznik
Predsednik PGD Ptuj Edvard Pušnik: „Dobrodelno akcijo Prevoz za Rudija nadaljujemo. Upamo, da nam bo do sredine novembra uspelo zbrati dovolj denarja za nakup prepotrebnega avtomobila za našega Rudija."
Edvard Pušnik je te dni povedal, da akcijo zbiranja sredstev za nakup vozila, prilagojenega za invalida, nadaljujejo. Do srede novembra želijo zbrati potreben znesek, da bi lahko Rudi čim prej prišel do nujno potrebnega vozila. Vsi, ki želijo pomagati, lahko svoj prispevek nakažejo na transakcijski račun Območnega združenja RK Ptuj. Hvaležni so za vsak prispevek, prav tako Rudi Topolovec, vsak evro namreč šteje v tej človekoljubni in srčni akciji. Računajo na podporo širšega kroga ljudi, društev in tudi občin. Nadzor nad potekom akcije opravlja nadzorni odbor PGD Ptuj. Vsi, ki želijo pomagati pri nakupu avtomobila za Rudija Topolovca, lahko svoje prispevke nakažejo na račun OZ RK Ptuj: TRR SI56 0420 2000 0348 846, s pripisom „pomoč Rudi Topolovec", sklic SI00 245122. Zbrani denar bo PGD Ptuj namenilo za nabavo osebnega vozila, prilagojenega za prevoz invalida. Številka transakcijskega računa za pomoč Rudiju je objavljena na spletni strani PGD Ptuj in FB-profilu PGD Ptuj
MG
Slovenija • Premija pri Vzajemni bo nižja
Decembra le 13 evrov
Na seji nadzornega sveta Vzajemne so člani potrdili predlog uprave, da Vzajemna pri obračunu naslednje premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zavarovancem zniža premijo, in sicer za 22,5 evra.
Gre za enkratno znižanje mesečne premije, ki za Vzajemno predstavlja približno 17 milijonov nižje prihodke do konca leta. „Vzajemna zdravstvena zavarovalnica je zaradi vpliva epidemije covida-19 letos zabeležila nižje odhodke za zdravstvene storitve od načrtovanih, zato smo se odločili, da presežna sredstva vrnemo zavarovancem, in sicer na način plačila nižje premije. Tako bo premija za dopolnilno zdravstveno zavarovanje za december znižana za 22,5
Foto: Arhiv M24
evra, kar pomeni, da bo osnovna mesečna premija brez popusta znašala 13,17 evra, s triodstotnim popustom pa 12,10 evra. Praviloma bo poračun izveden pri novembrskem plačilu premije za december, zaradi različne dinamike plačevanja in plačilnih instrumentov se lahko zgodi, da bo izveden pozneje, in sicer v decembru oziroma v letu 2022, če zavarovanci plačujejo četrtletno, polletno ali letno premijo," so sporočili iz Vzajemne.
MZ
Spodnje Podravje • O podaljšanju vozniškega izpita odloča zdravnik
Star sem 80 let - sem še za na cesto ali ne?
S staranjem prebivalstva narašča število starejših voznikov. Po trenutno aktualnih podatkih je v Sloveniji več kot 360.000 oseb, starejših od 65 let, ki imajo vozniško dovoljenje. To je dobra četrtina vseh imetnikov, številka pa je iz leta v leto višja. V prihodnjih letih bo na cestah čedalje večji delež voznikov v tretjem življenjskem obdobju.
Povečuje pa se tudi število voznikov, starejših od 80 let. Po 80. letu mora vsak, ki želi obdržati vozniško dovoljenje, po Zakonu o voznikih na zdravniški pregled. Ustrezno zdravniško spričevalo lahko pridobijo na katerikoli medicini dela v Sloveniji, kjer morajo uspešno opraviti pregled pri psihologu in zdravniku. To pa je za marsikoga zelo stresno, saj je strah pred izgubo vozniškega izpita precejšen. Pri osemdesetih letih se mora namreč marsikdo vozniškemu izpitu odpovedati.
Na Dispanzerju za medicino dela, prometa in športa Ptuj se je treba na zdravniški pregled predhodno naročiti. Zaradi kadrovske stiske so čakalne dobe okoli dva meseca, zato starostnikom svetujejo, da pokličejo nekoliko prej kot po navadi. Med drugim potrebujejo tudi kartoteko osebnega zdravnika. Cena za zdravniško spričevalo znaša 73 evrov, ponekod drugje tudi več.
Mnenje psihologa je velikokrat odločilno
Zdravniški pregled obsega psihološki (kognitivno funkcioniranje, psihomotorika, refleksi) in osebni pregled pri zdravniku (sluh, vid, EKG ...). Psihologinja ugotavlja,
kako se posameznik znajde v pro-štoru oz. v nepredvidljivih situacijah. Nato sledi zdravniški pregled pri Dominiki Verlak, specialistki medicine dela, ki pregleda zdravstveno dokumentacijo in rezultate preiskav. »S posameznikom se pogovorim o njegovih boleznih in morebitnih simptomih, ki bi lahko kakorkoli vplivali na varnost v prometu (motnje zavesti, omotica, nevarne motnje ritma srca ...). Med drugim jih seznanim z morebitnim zmanjšanjem psihofizičnih sposobnosti, česar ni vedno enostavno sprejeti,« je pojasnila Verlakova in dodala, da je najtežje takrat, ko vozniškega dovoljenja zaradi slabega zdravstvenega stanja ne morejo več podaljšati. »Nekateri se z našo oceno ne strinjajo in v primeru slabših rezultatov pri psihologinji navajajo, da so se zmedli. V takih primerih jih pošljemo na Vransko, kjer morajo uspešno opraviti preizkus vožnje na poligonu in v cestnem prometu.« To sicer pomeni dodaten strošek v višini 60 evrov.
Psihološki pregled voznika ni povsod enak
Vozniško dovoljenje se lahko osebam po 80. letu podaljša za največ tri leta, ta doba je odvisna od tega, v kako dobrem zdravstve-
"' Foto: CG
Za volanom že več kot 60 let
Ivan Vogrinec iz Skorbe pri svojih 91 letih še vedno vozi avtomobil. Ko sede v svojo 17 let staro fabio in se zapelje »malo naokrog«, se počuti izjemno zadovoljnega. Predvsem ga veseli to, daje še vedno lahko samostojen in neodvisen. Vsako jutro se z avtom zapelje do bližnje pekarne po kruh, pa tudi do trgovine, če je treba. Vozniški izpit ima podaljšan do junija prihodnje leto, ko bo ponovno šel na zdravniški pregled, če se bo počutil dovolj zdravega. Vse do 90. rojstnega dneva za vožnjo ni potreboval očal. »Na avtocesto ne smem, prav tako ne več kot deset kilometrov od domače hiše,« je povedal Ivan in dodal, da se še vedno čuti sposobnega za vožnjo. Ob tem nekoliko hudomušno preseneti domače z novico, da bi si še kupil kak nov manjši avto.
Število starejših voznikov v Sloveniji:
Leto/starost	Nad 65 let	Nad 80 let
2020	361.162	23.063
2019	350.579	22.001
2018	338.893	20.266
Dominika Verlak, specialistka medicine dela, opozarja, da se na ptujskem dispanzerju za medicino dela, prometa in športa, na pregled čaka dva meseca.
Starejši od 64 let povzročili 57 % nesreč
Letos je bilo na območju Policijske uprave Maribor v prometnih nesrečah udeleženih 647 (592) ali devet odstotkov več udeležencev, ki so bili starejši od 64 let. Šest (3) jih je v prometnih nesrečah umrlo, 26 (13) se jih je hudo telesno poškodovalo in 115 (107) lahko telesno poškodovalo. Starejši od 64 let so povzročili 370 (322) ali 57 odstotkov (54 odstotkov) prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi. »Na njihovo varnost v cestnem prometu zagotovo vplivajo njihova slabša psihofizična sposobnost ali morebitna obolenja,« so sporočili s PU Maribor.
nem stanju je posameznik (šest mesecev, eno leto, dve leti, tri leta). Prav tako pa imajo možnost podaljšanja vozniškega izpita pod pogojem določenih omejitev, kot so: prepoved vožnje na avtocesti, vožnja v domačem okolju, omejitev hitrosti .
Glede na statistiko ima na Ptujskem veljaven vozniški izpit nekaj več kot polovica voznikov, starih nad 80 let.
Ob tem Verlakova dodaja še, da je trenutno največji problem v tem, da so velike razlike med medicinami dela v Sloveniji, predvsem kar se tiče psihološkega pregleda in ugotavljanja psihomotoričnih in kognitivnih funkcij. »Interpretacije so zelo različne, zato bi se morali nujno poenotiti in sprejeti določene standarde. Želimo si tudi novo zakonodajo, ki bi urejala to področje.« Smiselno bi bilo razmisliti tudi o tem, da ne bi o podaljšanju vozni-
Število voznikov v Podravju, starih nad 80 let:
Upravne enote/leto Ptuj
Lenart
Ormož
2020	546 (1.230 vseh voznikov*) 119 (252 vseh voznikov) 127 (272 vseh voznikov)
2019	529	108	115
2018	473	99	124
Vir: Ministrstvo za infrastrukturo
*Število voznikov, starih nad 80 let, z veljavnim in pretečenim vozniškim dovoljenjem.
Vir: Ministrstvo za infrastrukturo
škega izpita starostnikom odločala samo zdravniška stroka, ampak tudi inštruktorji vožnje.
Agencija za varnost prometa priporoča dodatne ure vožnje
Agencija za varnost prometa (Agencija) podpira, da ostanejo ljudje čim dlje mobilni in samostojni, a ob tem se mora vsak posameznik zavedati, da mora kot udeleženec v prometu ravnati odgovorno do sebe in drugih. Po mnenju Agencije je izjemno pomembno, da starejši vozniki prilagodijo vožnjo svojemu zdravstvenemu stanju in zmožnostim ter aktualni sposobnosti za vožnjo, se izognejo težjim razmeram na cesti in po navodilu zdravnika tudi opustijo vožnjo za čas zdravljenja, rehabilitacije ali jemanja zdravil, ki vplivajo na psihofizične sposobnosti. Pri voznikih, starejših od 70 let, so pogostejše težave s tehniko vožnje, kot sta vožnja z visokimi obrati in težavno speljevanje v klanec. Iz tega razloga se priporoča uporaba vozila z avtomatskim menjalnikom.
Estera Korošec
Foto: EK
petek • 29. oktobra 2021
Aktualno
Štajerski	3
Slovenija, Podravje • Epidemija v polnem razmahu, napovedi so črne
Ukrep PCT ne deluje, bo potrebno še eno zapiranje družbe?
Epidemiološka slika Slovenije seje v zadnjih štirinajstih dneh močno poslabšala. Toliko okužb, kolikor jih imamo zadnje dni, nismo imeli še nikoli med epidemijo, razen enkrat v januarju. Najbolj skrbi, da so intezivne enote vse bolj polne in daje zanimanje za cepljenje močno v upadu.
Inštitut Jožef Stefan je napovedal, da bomo konec prihodnjega tedna presegli 150 zapolnjenih postelj na intenzivnih enotah covidnih oddelkov, kar pomeni, da bosta preseženi dve tretjini zmogljivosti. V torek je bilo na intenzivnem oddelku 133 oseb. Število okuženih konstantno raste in dnevno že presega 3.000. Slaba novica pri taki epidemiološki sliki je, da je močno upadlo zanimanje za cepljenje. Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je cepljenih 1.184.963 ljudi ali 56 odstotkov vseh prebivalcev, z vsemi odmerki pa je cepljenih 1.114.500 oz. 53 odstotkov prebivalcev. Na zadnjih mestih po precepljenosti so še vedno spodnjepodravske občine; čisto na zadnjem mestu je Sv. Andraž v Slovenskih goricah (37,2 odstotka), sledi Trnovska vas (37,6), tretji od spodaj navzgor pa so Jur-šinci (39).
Strožji nadzor PCT, v igri tudi zaprtje
Minister za gospodarstvo Zdrav-ko Počivalšek je že namignil, da bi se nam lahko spet zgodilo zaprtje države. Na Twitterju je namreč zapisal: »Ne smemo več ignorirati naraščajočih številk covida-19. Če ne prenehamo z izgovori pri PCT, bomo morali v lockdovvn. Danes sem sklical inšpekcijske službe in naročil strožji nadzor lokalov. Če bo treba, bomo lokale, ki nadzora ne izvajajo, v skladu z zakonodajo tudi zapirali,« je zapisal.
Je možno, da so zaprtje, s katerim nam grozijo, načrtovali že pred več tedni? Že v začetku septembra smo namreč poročali o informacijah, ki so pricurljale do nas iz vladnih krogov, in sicer, da naj bi že takrat premier Janez Janša svojim ožjim sodelavcem, ko je beseda tekla o vnovičnem povečanju števila okužb s koronavirusom in izjemno nizki precepljenosti v državi, mirno povedal, da po balkanskem vrhu lahko pričakujemo razglasitev
epidemije in zaprtje celotne države, kar pade na konec oktobra, v čas, v katerem smo.
Od danes omejevanje nenujnih programov v bolnišnicah
Črne so tudi besede ministra za zdravje Janeza Poklukarja. Izpostavil je, da če se nam krivulja pozitivnih ne obrne in bomo zapolnili od 160 do 180 intenzivnih postelj, bo vladi kot minister za zdravje predlagal zaprtje družbe. Poleg tega je posvaril, da se nam lahko zaradi nizke precepljenosti zgodi Bergamo. »Pravzaprav gremo v najslabše stanje v epidemiji covida-19, odkar se soočamo z novim koronavirusom,« je posvaril in še povedal: »Bolnišnično oskrbo (v sredo, op. p.) potrebuje 393 ljudi, od tega jih 253 potrebuje oskrbo s kisikom, v intenzivnih enotah pa zdravijo dodatnih 133 bolnikov.« Dodal je, da so bile v sredo zasedene vse kapacitete navadnih postelj, na intenzivnih oddelkih pa je zasedenost 92-odstotna. Ob tem sicer napoveduje povečanje kapacitet. Glede na napovedi pa pravi, da bodo lahko že v petek omejili izvajanje vseh nenujnih programov
Bolnišnične postelje se nezadržno polnijo, vse več bolnikov je tudi na intenzivni negi.
Foto: Sta/M24
v bolnišnicah. »Naše bolnišnice sicer lahko aktivirajo 220 covidnih postelj v intenzivnih enotah. Toda kdo bo zdravil ob teh posteljah? Z vsakim covidnim bolnikom več zmanjka prostora za nenujne, necovidne, a prav tako bolne ljudi,« je dejal Poklukar.
Zdravstveni minister Janez Poklukar Bergamo.«
Foto: Sta/M24
je črnogled: »Lahko se nam zgodi
Uvaja se obvezno testiranje na 48 ur
Tudi izvajanje ukrepa PCT v družbi očitno ne deluje, kot bi si želeli, preverjanje na terenu je prej izjema kot pravilo, opažajo tudi povečano število ponarejenih potrdil. Zato so se odločili za uvedbo rednega presejalnega testiranja v vseh bolnišnicah in socialnovarstvenih zavodih.
Za opravljanje dela pogostnost testiranja s testi za samotestiranje dvigujejo na 48 ur, kar za zaposlene pomeni testiranje ob ponedeljkih, sredah in petkih. Učenci, dijaki in študenti se bodo testirali dvakrat tedensko, ob ponedeljkih in sredah. Samotestiranje za učence ostaja neobvezno, priporočilo pa po novem velja za učence vseh razredov od prvega dalje. Samotestiranje je sicer potrebno tudi za udeležbo v športnih programih, športno-rekreativnih dejavnostih in obšolskih dejavnostih.
Kljub izpolnjenemu pogoju PCT je uporaba zaščitne maske obve-
zna v dejavnosti zdravstva, izobraževanja in socialnega varstva ter v dejavnostih in pri nudenju vseh storitev, kjer prihaja do medoseb-nega stika.
Spremembe, ki jih je napovedal minister, bodo začele veljati v ponedeljek.
Logarjeva o možnosti uvedbe PC
Vodja svetovalne skupine Mateja Logar je pojasnila, da so že konec poletja, ko so se začeli pripravljati na jesensko obdobje, predvideli, da bi ob veliki zasedenosti postelj v intenzivnih enotah prišlo do omejevanja delovnega časa lokalov, da bi se ti zapirali ob 22. ali 24. uri. Da bi šole ostale odprte, pa bi iz prostovoljnega testiranja prešli na obvezno, morebiti tudi uvedli delno hibridne programe. V strokovni skupini pa po njenih besedah niso popolnoma opustili ideje o PC-prin-cipu in je to ena od možnosti, o katerih se pogovarjajo.
PK, SM, Sta
Tudi sosednje
IV	.V
države v primežu covida
Ne samo pri nas, tudi sicer je Evropa v primežu covida-19, saj v večini držav, vključno z našimi sosedami, ugotavljajo močan porast okužb. Na Hrvaškem padajo celo rekordi.
Tam so v začetku tedna zabeležili okoli 3.000 okužb, v sredo pa so jih imeli že več kot 4.000. V začetku tedna so ob 13.083 testih ugotovili 4.571 novih okužb s korono, kar je največ od 10. decembra lani, ko so imeli rekordnih 4.620 novih okužb v enem dnevu. Iz te države je slišati, da bi lahko v naslednjih dneh dosegli absolutni rekord v številu okuženih. Namestnica direktorja Hrvaškega zavoda za javno zdravje (HZJZ) Ivana Pavic Šimetin pa je opozorila, daje glede na zadnje številke novih okužb mogoče pričakovati, da bodo čez dva tedna v enem dnevu imeli 45 ali 46 umrlih covidnih bolnikov.
Hrvaška ostaja med državami članicami Evropske unije (EU) z najnižjim deležem prebivalcev, ki so cepljeni proti covidu-19. Do torka zvečer je bilo polno cepljenih 52,7 odstotka odraslih prebivalcev. Ker je stanje tako resno, bodo poostrili nekatere aktivnosti nazora, med njimi nad nošenjem mask v zaprtih prostorih. Naše južne sosede je nekoliko presenetila tudi novica, da bodo prihodnji teden, po izteku jesenskih počitnic, šolarji še do konca tedna ostali doma in se šolali na daljavo.
Tudi v Avstriji so v torek prvič po lanskem novembru potrdili več kot 4.200 novih okužb. V bolnišnicah je 1.257 covidnih bolnikov, kar je 30 % več kot pred enim tednom.
PK
Podravje, Slovenija • Vlada zdravnikom ponuja denar za cepljenje proti covidu-19
„To se nam zdi nesprejemljivo, ukrep je etično sporen."
Vlada je na dopisni seji pred tednom dni sprejela odločitev o nagrajevanju timov družinskih zdravnikov, če bodo ti spodbujali in promovirali cepljenje proti covidu-19. Prejeli bi dodatek k plači - delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela. Denar bi vlada zagotovila iz državnega proračuna.
V Zdravstvenem domu (ZD) Ormož so jasno povedali, da se jim vladni predlog za spodbujanje cepljenja in posledično nagrajevanja družinskih zdravnikov ne zdi sprejemljiv. „Sprejeti ukrep, ki zagotavlja dodatno plačilo tistim zdravstvenim timom, ki bodo proti covid-19 cepili več oseb, je etično sporen in negativno vpliva na medsebojno zaupanje pacienta in zdravnika oziroma sestre. Zdravniki podpiramo cepljenje kot osnovni preventivni ukrep, ki rešuje življenja in zmanjšuje število hospitaliza-cij. Ne sme pa biti finančno motiviran," je poudaril Goran Hekič, začasni strokovni vodja v ZD Ormož.
Zdravnikom in sestram do 30-odstotna stimulacija
Finančna stimulacija timov družinskih zdravnikov, ki bodo paciente učinkovito nagovarjali k cepljenju, je posebni vladni projekt, s katerim bi povečali precepljenost proti covidu-19, predvsem pri osebah, starejših od 50 let. Kot je razbrati iz zapisa na vladni spletni strani, bi zdravniki in medicinsko osebje paciente ciljno nagovarjali, naj se cepijo. Kanalov, kako bi to počeli, je več: osebno v neposredni komunikaciji, po telefonu ali elektronski pošti, z objavami na dru-
Foto: Dreamstime/M24
Goran Hekič, začasni strokovni vodja v ZD Ormož: „Zdravniki podpiramo cepljenje kot osnovni preventivni ukrep, ki rešuje življenja in zmanjšuje število hospitalizacij. Ne sme pa biti finančno motiviran."
žabnih omrežjih, s sodelovanjem v oddajah na lokalnih radijskih postajah ali s pripravo časopisnih člankov, organizirajo predavanja za društva, sodelujejo na okroglih mizah na temo cepljenja ... Pripravijo lahko dan odprtih vrat, pacientom delijo tiskano promocijsko gradivo (zloženke), vlada celo navaja, naj zdravniki ob hišnih obiskih poskusijo vse družinske člane prepričati o dobrobiti cepljenja.
Od števila pacientov, ki bi jih zdravstvenim timom (zdravnikom in njihovim medicinskim sestram) uspelo prepričati, bo odvisna tudi finančna nagrada: več jih bodo prepričali, višja bo. 10-odstotno
stimulacijo od bruto osnovne plače si bosta zdravnik in medicinska sestra prislužila, če se bo mesečno cepilo vsaj 20 njunih pacientov ali 10 starejših od 50 let. Za 20-odsto-tno stimulacijo bi bilo treba v cepljenje prepričati vsaj 50 pacientov (ali 20 starejših od 50 let) in 30-od-stotno vsaj 80 pacientov (ali 40 starejših od 50 let).
Pogoj, da bodo timi družinskih zdravnikov upravičeni do izplačila stimulacij, je tudi generalna pre-cepljenost njihovih opredeljenih pacientov. S prvim odmerkom morajo imeti cepljenih vsaj 45 ali 55 odstotkov starejših od 50 let.
Mojca Zemljarič
4 Štajerski
Podravje
petek • 29. oktobra 2021
Destrnik • Podpis pogodbe za kolesarko
Še letos osnovna zemeljska dela
V naslednjih dneh bo gradbeno podjetje Gaal iz Podčetrtka začelo dela na destrniškem odseku regionalne kolesarske povezave Trate-Lenart-Ptuj.
Direktor Albin Leskovšek je z destrniškim županom Francem Pukšičem podpisal izvajalsko pogodbo, po kateri bo do 31. oktobra prihodnje leto zgradil dva kilometra dolgo kolesarko na relaciji od Janežovcev do režijskega obrata na Drstelji, ki spada pod odsek državne kolesarske mreže Ptuj-Destrnik. Pogodbena vrednost investicije je ocenjena na 409.000 evrov, od katerih jih je 380.000 že zagotovila država, kot je naznanil Pukšič in zadovoljno pokazal sofinancersko pogodbo, ki jo je v imenu infrastrukturnega ministrstva podpisal minister Jernej Vrtovec.
»Medtem ko so imeli v drugih občinah za pripravo projekta na voljo šest let, smo morali mi to opraviti v dveh. Kajti prejšnje občinsko vodstvo v priključitvi k projektu izgradnje kolesarskih povezav
Albin Leskovšek in Franc Pukšič podpisujeta izvajalsko pogodbo za izgradnjo kolesarske povezave Janežovci-Drstelja.
očitno ni videlo smisla in je denar raje zapravljalo za nesmotrno in na koncu propadlo načrtovanje gradnje obrtne cone na Drstelji. Takoj po prevzemu županovanja leta 2018 smo se odločili, da poskusimo rešiti, kar se da in pridobiti vsaj nekaj metrov kolesarke. Uspelo nam je spremeniti pravilnik o državnih kolesarkah, izpeljati vse potrebne postopke in pridobiti zemljišča, tako da je današnji podpis izvajalske pogodbe za dva kilometra poti res velik dosežek. Ki pa nam ne bi uspel brez pomoči mojega tedanjega svetovalca Darka Frasa,« je povedal župan.
Če bo vreme dopuščalo, naj bi izvajalec začel delati v prihodnjih dneh in še letos na trasi opravil osnovna zemeljska dela, da z njimi ne ovira kmetijske dejavnosti in da se lahko zemlja čez zimo utrdi.
SD
Ptuj • Najstarejši ptujski hotel v roke mednarodnega finančnega sklada
Uspela druga javna dražba hotela Mitra
V drugo objavljenajavna dražba za ptujski hotel Mitra, kije bila 4. oktobra, je uspela. Za 600.000 evrov gaje kupil mednarodni finančni sklad B2Kapital. Sicer pa sta bila v igri dva ponudnika. Peter Vesenjak je povedal, da bo hotel tudi po javni dražbi še naprej obratoval.
Z novim lastnikom se dogovarjajo o tem, da bi podjetje Hosting, dosedanji lastnik hotela in upravljavec, le-tega vzelo v najem in upravljanje, ko bodo končani vsi postopki v zvezi z nakupom in vpisom novih lastnikov. To naj bi se zgodilo v roku nekaj mesecev, ko se bo tudi dokončno vedelo, kako se bo zgodba hotela Mitra odvijala v prihodnje. Za izjavo smo zaprosili tudi omenjeni finančni sklad, vendar odgovora nismo pre-
Svojo zgodbo je hotel Mitra začel že v 18. stoletju (1771/1786), ko je kavarniške pravice dobil ptujski kavarnar in prvi pražar kave na Ptuju, širši regiji oz. v tem delu Evrope Josef Kipertz. Leta 1815 sta zgradbo prevzela zakonca Strauss. Ptuj je dobil resen hotel »Zum goldenen Straussen« oz. Pri zlatem noju. Leta 1890 pa je hotel prevzela družina Osterberger, ki je bila lastnica tudi sosednje hiše. Hotel so nadgradili za eno nadstropje, poimenovali pa so ga hotel Osterberger.
Zanimiva polpretekla zgodovina
Po nacionalizaciji so ga od leta 1950 uporabljali kot Dom JLA, za nastanitev oficirjev in vojske ter za družabne prostore. Sredi 80. let prejšnjega stoletja je JLA hotel prenesla na SO Ptuj. Začele so se aktivnosti, da se objekt ponovno spremeni v hotel. Leta 1991 je hotel prevzela zasebna družba treh partnerjev
Foto: Črtomir Goznik
B2Kapital je hotel Mitra kupil za 600.000 evrov.
Ptujčanov, podjetnikov (Drago Kavčič, Peter Vilfan, Branko Mayr) in ga na predlog ptujskih arheologov poimenovala hotel Mitra. Hotelsko zgodbo je za tem Drago Kavčič nadaljeval sam. Del prostorov hotela je prodal Ljubljanski banki, da bi finančno saniral poslovanje. To pa ni bilo dovolj, kmalu ga je prevzela Hypo Alpe Adria banka kot hipotekami upnik. Sledilo je obdobje različnih leasingojemalcev. Od leta 2000 do 2005 ga je imel v leasing najemu Franci Mlakar, ki je hotel tudi delno obnovil. Hotel je zaživel.
Decembra 2005 pa je leasing prevzela družba Hosting, ki je kmalu postala tudi njegova lastnica. Z lastnimi sredstvi ga je kupila od Hypo banke. Leta 2008 je Hosting dokupil še hišo v ozadju hotela ter povezal objekta in celovito obnovil celotni kompleks. Število sob se je povečalo na 29, hotel je pridobil še vinsko klet in vinoteko, konferenčne prostore in velnes salon. Za obnovo so delno pridobili evropska sredstva, preostanek je bil kredit.
Hosting je bil lastnik in upravljavec prenovljenega hotela Mitra
zadnjih 16 let. Zaradi finančnih težav družbe Hosting, ki izhajajo še iz posledic finančne krize v letih 20082011, so s hotelom zavarovali obveznosti družbe proti različnim kredi-todajalcem. Dolg je bil sicer v reprogramiranju, zaradi nepravočasnega plačila določenih obveznosti pa je hotel Mitra tudi pristal na javni dražbi kot poplačilo dela finančnih obveznosti družbe Hosting. Tako hotel sedaj spet spreminja lastništvo. Ali se bo spremenil tudi upravljavec, bo jasno v naslednjih mesecih.
MG
Foto: SD
Markovci • V štirih letih za pokopališče 300.000 evrov
Nova ograja, tlaki, obnova vežice, park in prostor za raztros pepela
Občina Markovci se je v minulem obdobju intenzivno lotila urejanja pokopališča. Dolga leta so okrog pokopališča in ob stezi na pokopališče rasle ciprese. Lahko bi rekli, da so bile kar zaščitni znak pokopališča.
Ker je živo ograjo okoli pokopališča dajala bolezen in so ciprese odmirale, je občina Markovci naročila zasaditev novih. Tudi te niso prav rasle, napadali so jih škodljivci, sušile so se druga za drugo. Zato so se leta 2018 odločili postaviti trajno betonsko ograjo. Strošek je bil 145.562 evrov. Na novo so uredili tudi deponijo ter poskrbeli za tlakovanje na pokopališču in ob njem. Pločnik med cesto in novo pokopališko ograjo so tudi osvetlili. V obdobju 2019-2020 so ozelenili 40 arov površine, ki je po prostorskem aktu namenjena širitvi pokopališča, na njej so zasadili drevesa, kar je stalo 36.268 evrov.
Bogoslužje v vežici
Na markovskem pokopališču je minulo leto prišlo do še ene velike spremembe. Odprti del vežice so zasteklili in pridobili dodatne zaprte površine, skupaj jih je sedaj 120 m2. Ob vežici so zgradili nadstrešek. Po novem se pogrebni obred lahko v celoti opravi na prostoru pokopališča. V preteklosti je bilo
Fasada na vežici je po novem bela z vključenimi sivimi elementi.
pogrebno bogoslužje v cerkvi, ki je od pokopališča oddaljena približno pol kilometra. Po novem se v cerkev ne hodi, saj se bogoslužje lahko opravi v vežici. Ta je tudi primerno ogrevana, v poletnem času pa hlajena.
Uredili prostor za raztros pepela
Letos jeseni so na vežici osvežili fasado. Dosedanjo barvo je zamenjala belo-siva kombinacija. Vsa dela na vežici, vključno z barvanjem fasade, so stala 7.963 evrov.
Pokopališča za zdaj ne bo treba širiti
Na pokopališču je 933 grobov, od tega 833 družinskih, 50 enojnih, 14 žarnih in 15 žarnih niš. Medtem ko se marsikatera občina v Spodnjem Podravju srečuje s pomanj-
kanjem prostora na pokopališču, v Markovcih s tem nimajo skrbi. Na občini so pojasnili, da širitev pokopališča v prihodnjih letih ni predvidena, saj je prostora za pokope dovolj, in sicer za 40 klasičnih grobov, šest žarnih in 15 žarnih niš. „Dolgoročno je širitev pokopališča
predvidena južno od obstoječega pokopališča, kjer je trenutno parkovna ureditev," so povedali v občinski upravi in dodali, da so za vsa dela, ki so jih na pokopališču izvedli v obdobju med letoma 2018 in 2021, namenili blizu 300.000 evrov.
Mojca Zemljarič
S fasado na vežici občina Markov-ci končuje štiriletni cikel vlaganj v pokopališče, v sklopu katerega so prav tako uredili prostor za raztros pepela, ki je opremljen še s spominskim obeležjem, ozelenili so ga z bršljanom. Strošek ureditve prostora za raztros pepela je bil 48.000 evrov. Prva dva pokopa so že imeli, občinski svetniki pa bodo te dni dorekli (potrdili) ceno raztrosa, ki bo enkratni strošek, saj se letna najemnina ne bo plačevala.
Arhitekturni načrt za ograjo je izdelala arhitektka Nataša Hohnec. Je tudi avtorica arhitekturne zasnove obeležja, ki je na prostoru za raztros pepela.
Foto: CG
Foto: CG
petek • 29. oktobra 2021
Politika
Štajerski	5
Videm • Proračunsko glasovanje gladko skozi
Dobrih pet milijonov evrov
•	A • • •
za investicije
Videmski svetniki so na oktobrski seji soglasno podprli osnutek proračuna za prihodnje leto. Posebnih pripomb na sestavljeni proračun ni bilo, pri glasovanju se je edini vzdržal Dušan Serdinšek.
Proračun občine Videm za leto 2022 bo na prihodkovni strani znašal 8,3 milijona evrov, na odhodkovni dober milijon evrov več (9,4). Odvisno od finančnega toka in izvajanja investicij občina načrtuje tudi zadolžitev do višine 1,5 milijona evrov. Svetnik Brane Kolednik je vprašal, ali se bo denar od zadolževanja namensko potrošil za točno določene investicije, na primer sofinanciranje lastnih deležev pri projektih, za katere bodo pridobljena evropska in državna sredstva. „Da se ne bi malo potrošilo tukaj in tam ter vse skupaj razdrobilo," je poudaril Kolednik, ki ga je tudi zanimalo, kakšna bo ročnost
Foto: MZ
Župan Branko Marinič je napovedal, da bi svetniki končno različico proračuna za leto 2022 potrjevali na seji 7. decembra.
odplačevanja kredita. Dodal je še vprašanje, iz katerega naslova pričakuje občina milijon evrov od prodaje zemljišč in ali obstaja realna možnost, da bo prodaja izvedena. Župan Branko Marinič je odgovoril, da bo višina zadolževanja odvisna od dinamike investicij. Šlo bi za dolgoročno zadolžitev za obdobje 10 ali 15 let.
Za gospodarska zemljišča ob avtocesti 800 tisočakov
O prodaji zemljišč je župan dejal, da bi glede na cenilno vrednost lahko 800.000 evrov iztržili s prodajo zemljišč, ki so namenjena gospodarski dejavnosti (nekdanje Perutninine farme Draženci oziroma Lancova vas). „Po sanaciji območja je občina pridobila dobrih osem hektarjev zemljišč za gospodarsko dejavnost, za katere bo sicer treba izdelati še primeren prostorski akt. „Naša želja je, da bi zemljišče prodali v enem kosu. Izdelali smo preračune, kaj bi
Rožmana še vedno žuli izgubljena kanalščina
Preden je svetniški zbor dvignil roke za proračun, je Andrej Rožman povedal, kar ga žuli, že odkar je občinski svetnik. Prva zadeva je denar iz kanalščine, ki ga druge občine dobivajo, videmska pa ne. „ Vse občine ob Dravi prejemajo denar, Hajdina, Ptuj, Markovci, Gorišnica... Če bi bili mi iz tega naslova deležni dodatnih sredstev, bi lahko še marsikaj postorili, po vseh delih občine, tudi v Halozah." Druga zadeva je gradnja daljnovoda, ki obremenjuje tako občinsko infrastrukturo kot zdravje in kakovost življenja ljudi.
pomenilo, če bi šli v komunalno opremljanje, in prišli do zaključka, da bi bilo smotrno zemljišče v obstoječi obliki prodati najboljšemu ponudniku. Glede na strateško lego menim, da bo nepremičnina zanimiva za investitorje. Ponudili jo bomo na borzi prodaje nepremičnin. V skladu s cenilno vrednostjo bi zanjo lahko iztržili 800.000 evrov. Takšen znesek smo na prihodkovni strani upoštevali pri sestavi proračuna."
Največ denarja za šolstvo
V proračunu občine Videm za naslednje leto bo dobrih pet milijonov evrov namenjenih investicijam. Največ se bo vlagalo v šolstvo, saj načrtujejo dograditev in obnovo vrtca v Vidmu, zamenjavo kurilnega sistema v šoli Sela in energetsko obnovo šole Leskovec. Proračunske prihodke so nastavili ob predpostavki, da bo občinam zagotovljena povprečnina v znesku 645 evrov po občanu. Občina Videm je pristopila tudi h gradnji kanalizacije v vaseh ob Polskavi (t. i. kanalizacija Lancova vas). Naslednje leto za ta projekt namenjajo 610.000 evrov, v celoti je njegova vrednost ocenjena na dobre štiri milijone evrov. Celotno traso kanalizacije bodo priključevali na čistilno napravo v Vidmu. Gradili bodo tudi manjša kraka kanalizacije v Leskovcu in Šturmovcih, oboje skupaj v vrednosti nekaj čez 200 tisočakov. Dober milijon evrov bodo v naslednjem letu vložili v prometno infrastrukturo, od tega 555.000 evrov za investicisjko vzdrževanje cest in 511.000 za cestni program.
Mojca Zemljane
Destrnik • Svetniki zavrnili predlog o razlastitvi občana
Spor je treba rešiti po mirni poti
Ena od točk zadnje seje občinskega sveta je bila tudi ukinitev statusajavnega dobra na zemljišču vJiršovcih, a jo je župan Franc Pukšič umaknil še pred sprejetjem dnevnega reda.
Ker se ne strinjajo, da bi občina vlagala tožbe proti svojim občanom, destrniški svetniki niso podprli predloga o razlastitvi.
Foto: SD
Kot je razvidno iz gradiva, ki ga je za sejo pripravila občinska uprava, naj bi občinski parceli v Jiršov-cih odvzeli status javnega dobra, saj se po njej ne odvija promet in torej ne služi več kot dovozna pot do kmetijskih zemljišč, torej tudi ni pravne podlage za status javnega dobra. Čemu torej umik z dnevnega reda? »Župan je točko raje umaknil, saj je vedel, da ne bo izglasovana,« pojasnjuje svetnik Branko Horvat. »Gospod Rojko, ki pot uporablja, na njej je ne nazadnje tudi zdaj videti kolesnice, se mu je že pred časom zameril, in to je bil zdaj pač poskus maščevanja. Parcela ne bi več bila javno dobro in sčasoma bi se mu pot preprečilo uporabljati.«
Prvič predlog za razlastitev
Je pa na dnevnem redu ostala razlastitev nepremičnin, ki so potrebne za rekonstrukcijo občinske ceste Holc-Kumer v Janežovcih. Kot je povedal Darko Fras iz skupne občinske uprave, gre za staro zgodbo, ki se vleče že več let, in sicer vse od leta 2013, ko je občina za dve parceli s tedanjima lastnikoma zakoncema Mohorič sklenila darilno pogodbo za prenos v javno dobro. Ta pa nato nikdar ni bila realizirana, saj solastnica ni overila podpisa na pogodbi. Še istega leta sta se obe nepremičnini prenesli
na sina, ki parcel ne dovoli odtujiti. »Veliko truda smo vložili v pogajanja z novim lastnikom, a so bila vsa neuspešna, saj nepremičnin ne želi prodati, še več, ko smo lani cesto skušali asfaltirati, je dela preprečil in na cesto postavil železne kole, strasti je morala takrat miriti tudi policija. Ker smo izkoristili vse možnosti in ker gre za javno korist, nam preostane le še skrajna rešitev, to je razlastitev, ki se je, kot veste, poslužujemo prvič.«
/. v * *	v*.
Grožnje niso rešitev
Da imajo v občini več kot dovolj tožb in nove niso potrebne,
je prepričana Elizabeta Fras. »Poznam lastnika in vem, da nikomur ne brani vožnje po cesti, katere lastnik je. Razlastitev je res skrajna odločitev, predlagam, da se pogajanja nadaljujejo in se spor v korist vseh reši po mirni poti. Res sem proti kakršnimkoli tožbam, ki bi jih občina vlagala proti svojim občanom.«
Tudi Horvat je menil, da lepa beseda lepo mesto najde. »Stvari so zdaj sicer dosegle vrelišče, zato je prav, da vsi stopimo malo nazaj in umirimo žogo. Ne morete pričakovati dogovora, če k ljudem pristopate z grožnjami. Pooblaščamo
vas, župan, da stopite do človeka in dosežete kompromis.« Z njim se je strinjal tudi Andrej Zelenik. »Ne boste meni nič nalagali, kaj moram in kaj ne, zato Betka (Elizabeta Fras, op. p.), Branko in Andrej, tri mesece vam dajem, da se dogovorite, če se lahko,« jim je vrnil žogico župan, Horvat pa ga je zavrnil, češ da občina za opravljanje takšnih nalog plačuje župana. Ker je s prihodom nove svetnice Majde Kunčnik, ki je nadomestila Dorotejo Muršec, Pukšič izgubil večino v občinskem svetu, predlog za razlastitev ni bil sprejet.
Senka Dreu
Sveti Andraž, Cerkvenjak • Obračunavanje cene vrtca po dejanskih stroških
En zavod, dve različni ceni za starše
V okviru zavoda Osnovna šola Cerkvenjak-Vitomarci delujeta tudi dva vrtca, v katerih s 1. septembrom veljajo nove cene.
Spomnimo, da so do lani vrtec obračunavali po sistemu ekonomske cene, nato pa po vzoru nekaterih drugih občin prešli na sistem obračunavanja po dejanskih stroških, kar so utemeljili s tem, da ni bilo nikdar jasno, ali bo na koncu leta izkazan presežek ali primanjkljaj. Ob začetku šolskega leta je tako treba ekonomsko ceno preračunati na število vpisanih otrok, kar so tudi storili, svetniki obeh občin, Cerkvenjak in Sveti Andraž v Slovenskih goricah, pa potrdili.
Ekonomska cena za prvo starostno skupino je v vitomarškem vrtcu doslej znašala nekaj manj kot 469, od začetka septembra pa 459 evrov, torej se je znižala za slabih 10 evrov. Za drugo starostno skupino je bila polna cena doslej dobrih 324, po novem pa skoraj 396 evrov, kar je dobrih 70 evrov več.
njaku, polna cena zanj pa je dobrih 356 evrov po otroku.
Če primerjamo ekonomske cene vrtcev v sosednjih občinah, ugotovimo, da so te primerljive oziroma
Foto: OS Cerkvenjak-Vitomarci
v prvi starostni skupini celo med najnižjimi, kot je razvidno iz priložene tabele, pa je varstvo otroka v kombiniranem oddelku v vrtcu v Cerkvenjaku celo najnižje. Nekoliko
drugače je pri drugi starostni skupini, kjer je ekonomska cena vitomar-škega vrtca najvišja, in sicer skoraj 75 evrov od najcenejšega Lenarta.
Da se cene storitev vrtca razlikujejo po občinah, starši še razumejo, se pa mnogi sprašujejo, zakaj te niso enotne znotraj enega zavoda, v okviru katerega delujeta vitomar-ški in cerkvenjaški vrtec, in ali v takem primeru ne gre za neke vrste diskriminacijo. A dokler bodo stroški preračunani na število otrok, bo to pomenilo, da več otrok pač zagotavlja nižjo ceno. In v Cerkvenjaku jih vrtec letos obiskuje dvakrat več kot v Vitomarcih. Kot je povedal ravnatelj OŠ Cerkvenjak-Vito-marci Mirko Žmavc, starši za vrtec v Vitomarcih v povprečju plačajo 35 odstotkov ekonomske cene, v Cerkvenjaku pa 26 odstotkov.
Senka Dreu
vitomarški vrtec je draži Primerjava ekonomske cene vrtcev v sosednjih občinah
V Cerkvenjaku je bila stara ekonomska cena za prvo starostno skupino slabih 391 evrov, s 1. septembrom pa se je povišala za dobrih 47 evrov, tako da po novem znaša nekaj čez 438 evrov. Se je pa za 15 evrov znižala za drugo starostno skupino, in sicer s prejšnjih 366 na 351 evrov. Medtem ko letos v Vitomarcih nimajo kombiniranega oddelka, pa ga imajo v Cerkve-
Občina	1. starostna skupina (v evrih)	2. starostna skupina (v evrih)	Kombinirani oddelek (v evrih)
Cerkvenjak	438,19	351,41	356,48
Sveti Andraž v Slov. goricah	459,05	395,80	/
Benedikt	517,87	375,87	/
Sv. Jurij v Slov. goricah	470,00	370,00	390,00
Sveta Ana v Slov. goricah	425,02	359,88	403,94
Sveta Trojica v Slov. goricah	490,00	370,00	390,00
Lenart	420,39	321,15	357,33
Sv. Jurij ob Ščavnici	474,12	363,67	/
Vir: OS Cerkvenjak-Vitomarci
6 Štajerski
V središču
petek • 29. oktobra 2021
Podlehnik • Več nevarnih prometnih točk
Slabe kolesarske povezave
Ena izmed občin Spodnjega Podravja, ki jo v prihodnjih letih čaka kar nekaj dela za izboljšanje varnosti cestnega prometa, je podlehniška. Občani so namreč vse bolj nezadovoljni z urejenostjo kolesarskih povezav ter rekreativnih površin za pešce in kolesarje. Veliko cest je brez pločnikov, prav tako so ponekod šolske poti premalo varne.
Skozi občino Podlehnik ni urejenih kolesarskih stez.
Vse našteto je bilo ugotovljeno v Celostni prometni strategiji, ki jo je občina Podlehnik naročila skupaj z videmsko.
Priprava dokumenta je stala 12.200 evrov, od tega je nekaj manj kot 8.500 evrov prispevek videmske, 3.700 evrov pa pod-lehniške občine. Kot je pojasnil Sebastian Toplak, župan občine Podlehnik, so pri pripravi strategije več čas sodelovali z različnimi deležniki. Od Osnovne šole Podlehnik in Društva upokojenec so prejeli številne predloge in pobude za izboljšanje prometne varnosti: »Vsekakor si bomo tudi v prihodnje prizadevali za izboljšanje varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu, pri čemer pa se je treba zavedati, da vsi vzvodi niso v občinskih rokah, saj sta avtocesta in regionalna cesta v domeni države. Ker smo omejeni tako kadrovsko kot finančno, stvari urejujemo postopoma.«
V občini je sicer najbolj zapostavljen kolesarski promet in predstavlja pereč izziv. Kolesarske infrastrukture tako rekoč ni, tudi načrtov za zasnove kolesarskih povezav ne. Prav tako ni primerno urejenih kolesarskih povezav (med naselji znotraj občine, s sosednjimi občinami, Ptujem), odstavna mesta za kolesa so neprimerno urejena, manjkajo stojala ... Potenciali za kolesarjenje kot turistične ponudbe in za rekreacijo so premalo izkoriščeni (ni poti in počivališč za kolesarje).
Ovira kolesarjem je (tudi) MMP Gruškovje
Veliko težavo med drugim predstavlja mejni prehod Gru-škovje, ki je za prehod kolesarjev še vedno zaprt in tako bo najverjetneje ostalo tudi v prihodnje.
Občina si prizadeva za kolesarsko povezavo Ptuj-Gruškovje
Župan Sebastian Toplak ne strinja s strditvijo, da bi morali najprej zagotoviti varne površine za kolesarje in šele nato skrbeti za sisteme izposoje koles. »Zavedati seje treba, daje večina občinskih cest t. i. maloprometnih, kjer se v skladu s pravili stroke kolesarji vozijo na vozišču skupaj motornim prometom. Na vseh pomembnih križiščih občinskih cest z regionalno cesto pa so v sklopu krožišč urejeni varni prehodi za kolesarje. Si bomo pa vsekakor prizadevali, da bi v prihodnje država zgradila daljinsko kolesarsko povezavo Ptuj-Gruškovje. Prav tako bomo skušali vzpostaviti več rekreacijsko turističnih in gorsko kolesarskih povezav,« je svoje mnenje podal Toplak.
Povezave, ki je privlačna za kolesarje na daljših mednarodnih potovanjih, tako ni. Podlehniška občina si sicer že dlje časa prizadeva, da bi se to spremenilo, vendar neuspešno. Glede na zadnje informacije, ki jih je uspela pridobiti, bi lokalni promet lahko znova nemoteno stekel čez mejni prehod po ukinitvi Schengena na tem območju.
Kot je zapisano v celostni prometni strategiji, bi se morala občina za izboljšanje stanja na področju kolesarskega prometa lotiti izdelave zasnove peš in kolesarskih poti ter gradnje kolesarskih povezav. »Mi smo si prizadevali, da bi bili vključeni v gradnjo »kolesark«, vendar smo pred leti upravičeno dali prednost skupnemu projektu obnove vodovodnega omrežja v Spodnjem Podravju. Omenjen projekt je nato zaradi neizdelane projektne dokumentacije izpadel iz financiranja. Manjše haloške občine pa smo ostale praznih rok, saj drugih projektov, zaradi omejenih finančnih sredstev, nismo mogle prijaviti,« je še dodal Toplak.

Cesta Podlehnik-Zg. Leskouec nujno potrebna obnove.
Pri podlehniški šoli je vsako jutro gneča
Podlehničani med drugim opozarjajo na nevarno ureditev prometa v okolici podlehniške osnovne šole. Ker večina staršev otroke vozi v vrtec, pa tudi v šolo, v jutranjih konicah večkrat prihaja do konfliktnih situacij. Do šole vodi ena cesta z ozkim pločnikom, po kateri prihajajo šolarji peš ali s kolesi, hkrati pa jo uporabljajo tudi starši, ki svoje otroke pripeljejo v šolo z avtom. Hoja ob tako prometni cesti je nevarna, manjka pa tudi prehod za pešce za šolarje, ki pridejo v šolo z vzhodne strani. Na občini se tega problema zavedajo, zato nameravajo v prihodnje celotno območje pred šolo preurediti. Vzpostaviti nameravajo t. i. skupni prostor, ki je v tujini poznan kot »Sharedspa-ce«, in nekoliko odmaknjeno od šolskega vhoda zagotoviti površino za dostavo otrok v šolo.
Tudi šolske poti v šolo niso povsod varne: preozki pločniki, premalo ukrepov za umirjanje prometa in prehodov za pešce.
Za starostnike največje izzive predstavlja pomanjkanje ustrezne infrastrukture za pešačenje in kolesarjenje, slaba ponudba javnega avtobusnega prometa v poletnih mesecih, pogrešajo sistem prevoza na klic in več cestne razsvetljave. Tako starostniki kot šolarji zaradi občutka ogroženosti pri kolesarjenju po vozišču raje uporabljajo pločnike, kar pa ni
dov°ljen°. EsteraKorošec
Slovenija, Podravje • Podražitev mesa neizbežna, občutili jo bomo že
Cene mesnin lahko zrastejo I
Podražitev za podražitvijo, življenjski stroški iz meseca v mesec rastejo. Dogajanje merah, bo očitno imelo dolgoročne posledice. Številne podražitve bodo potrošnike cen pričakovati na vseh segmentih, tudi v živilski industriji.
Cene živil so sicer po tihem zrasle že lani, sedaj smo na pragu nove podražitve. V Perutnini Ptuj za november napovedujejo povprečni 10-odstotni dvig cen. „V skladu s predhodno napovedjo Perutnina Ptuj z novembrom dviguje cene posameznih izdelkov iz programa piščančje meso, perutninski izdelki in pripravljeni izdelki. V povprečju se cene dvigujejo za 10 odstotkov. Napovedan dvig cen je posledica visoke rasti cen osnovnih surovin, ki služijo za proizvodnjo krmnih mešanic za prehrano živali, ener-gentov, embalaže oziroma reprodukcijskega materiala, logistike, stroškov dela . Z dvigom cen nam bo delno uspelo nadomestiti omenjeno rast stroškov, prioritetno pa se osredotočamo na stalno stroškovno optimizacijo vseh procesov našega delovanja," so razloge za podražitev pojasnili v Perutnini Ptuj, enem največjih živilskih podjetij v jugovzhodnem delu Evrope.
Čeprav je epidemija lansko leto krepko posegla v gospodarstvo, so v Perutnini z doseženimi rezultati poslovanja zadovoljni. Na ravni skupine so od prodaje ustvarili 294 milijonov evrov prihodkov, kar je skoraj devet milijonov evrov več kot leto prej. Prodali so 67.000 ton perutninskega mesa in 39.000 ton mesnih izdelkov. V primerjavi s predkoronskim letom 2019 so prodajo mesa povečali za 12, prodajo mesnih izdelkov pa za devet odstotkov.
V mesnopredelovalni industriji med razlogi za podražitev mesa in mesnih izdelkov navc
Žerak: „Pogovore na temo podražitev peljemo že nekaj mesecev"
Podražitev mesa in izdelkov napovedujejo tudi v enem izmed več-
jih živilskih podjetij v spodnjepod-ravski regiji, ki deluje pod blagovno znamko Meso izdelki Žerak. Nosilec dejavnosti Marko Žerak je pojasnil, da je oziroma bo podražitev za potrošnika odvisna od politike
Odkupne cene za zdaj nespremenjene
Na Kmetijski zadrugi Ptuj za zdaj ne beležijo posebnih sprememb pri odkupu mesa. »Mesarji tarnajo, da se jim draži reprodukcijski material, zato so šle cene rahlo gor, a se to pri odkupu ne pozna. Odkupne cene so lani močno padle, zdaj počasi lezejo na raven izpred epidemije. Napovedi o podražitvah seveda niso obetavne za potrošnike, a se bojim, da se primarnemu proizvajalcu, torej kmetu, ne bodo zelo poznale oziroma bodo še vedno nesorazmerne v primerjavi s podražitvami gnojil, FFS in goriva,« je prepričan direktor Branko Valenko.
O podražitvah mesa je torej v konkretnih odstotkih edini govoril zgoraj omenjeni direktor Celjskih mesnin, analize stanja in napovedi pa se za zdaj niso lotili niti na nobeni strokovni inštituciji. S Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) so sporočili, da takih splošnih izračunov oziroma projekcij niti ne izvajajo, da pa so pravkar začeli za jesensko poročilo pripravljati analize nekaterih kazalnikov gibanja cen, vendar so »šele v začetni fazi, zato še nimamo razpoložljivih podatkov«.
Foto: CG
Foto: SD
Foto: CG
petek • 29. oktobra 2021
V središču
Štajerski	7
kmalu
tudi do 20 odstotkov
: zadnjih dveh let, ko zaradi koronakrize živimo v nekih negotovih in izrednih raz' očitno zelo udarile po žepu, glede na soodvisnost stroškov med panogami je rast
ijajo višje cene krme, energentov, logistike in embalaže ter višje stroške dela.
posamezne trgovske verige. Beseda na to temo po Žerakovih besedah teče že nekaj časa. „Pogovore o dvigu cen s kupci, kjer je to potrebno, vodimo že nekaj mesecev. Točni termini dvigov so odvisni od sklenjenih pogodb in individualnih dogovorov s posameznim kupcem. Višine dviga bodo odvisne od vrste mesa, gre pa za podražitve za od 5 do 20 odstotkov, odvisno tudi od tipa izdelka. Glavni razlog
za podražitev je občutna rast cen kmetijskih pridelkov, v našem primeru goveje živine in pričakovan porast cen živih prašičev. Med razlogi so tudi naraščajoči stroški energije in pakirnih materialov."
In kaj kaže obseg letošnjega poslovanja v primerjavi z lanskim? „Obseg proizvodnje in prodaje je nekoliko manjši kot v primerljivem obdobju lanskega leta. Na to vpliva več dejavnikov, najbolj pa zadeve,
povezane z epidemijo covida," je za Štajerski tednik povedal Marko Žerak.
Trgovci mirijo, da podražitve ne bodo drastične
Pred dnevi je podražitve govejega, svinjskega in prašičjega mesa za 10 do 15 odstotkov že javno napovedal prvi mož Celjskih mesnin Izidor Krivec, kar je utemeljil z dvigom cen praktično vseh surovin za proizvodnjo mesa, vključno s koruzo, ki se je podražila za več kot polovico, tudi do 70 odstotkov. Čeprav cene svinjine za zdaj ostajajo nespremenjene, pa bodo prav zaradi dražje koruze in soje gotovo narasle že proti koncu leta oziroma v začetku prihodnjega, je prepričan. Dodal je, da s trgovci trenutno potekajo pogajanja o dvigu cen, upa pa, da bodo prevzeli del stroškov in s tem zmanjšali podražitve. Dražje meso torej ni več vprašanje, odprto ostaja le še, koliko višje bodo cene.
Brez konkretnih številk
Obrnili smo se na trgovce in jih vprašali, ali so meso v svojih prodajalnah v zadnjem času že podražili in če so ga, za koliko. Vsi po vrsti mirijo, da podražitve potrošnika ne bodo močno udarile po žepu, vendar ob tem ne postrežejo z nobenimi konkretnimi številkami. Da se na svetovnih trgih soočajo z visokimi povišanji cen energentov in osnovnih surovin, še posebej žitaric in ostalega, pravi Boštjan Jager iz Jagra. »To se bo v prihodnje seveda poznalo tudi v maloprodajnih cenah. Trenutno pri nas ne be-
Foto: arhiv M24
Kmetje, rejci: »To je katastrofa«
Kot je povedal Uroš Bunderla s ptujskega KGZ, napovedane podražitve zaradi prijav na razpise še niso prišle na dnevni red agrarnih ekonomistov. »Je pa dejstvo, da se stroški višajo, tudi prodajne cene mesa so šle počasi gor, vsaj za kakšnih 10 odstotkov, a od tega kmetje za zdaj še niso imeli nič.«
To potrjujeta tudi rejec piščancev in prašičev Janez Zelenik iz Levanjcev ter rejec govedi in prašičev Bojan Murko z Destrnika. »Za meso nisem dobil še niti centa več. Vmes so padle cene odojkov, pitancev celo za trikrat. Pred pol leta nam je država nekaj pomagala, zdaj smo spet sami. Katastrofa, to je vse, kar lahko rečem,« pravi Zelenko, Murko pa dodaja, da s prodajo živali in mleka ne pokriva več vse večjih stroškov pridelave. »V takšni situaciji se sliši spodbujanje mladih prevzemnikov kmetij bolj kot posmeh,« pravi tudi sam mladi prevzemnik.
ležimo večjih povišanj cen svežega mesa. Z dobavitelji imamo dolgoročne odnose, se jim prilagajamo in delamo v cilju optimizacije, tako da so za zdaj cene pri nas še vedno razmeroma enake oziroma še nismo zabeležili večjih podražitev. Je pa pričakovati, kot rečeno, korekcije v prihodnjih mesecih, vendar ne v drastičnem deležu.«
V Mercatorju so že prejeli napovedi dobaviteljev za spremembe nabavnih cen mesa. »Pogajamo se z vsakim dobaviteljem posebej in skušamo z vsemi mehanizmi, ki jih imamo kot trgovci na voljo, naše maloprodajne cene stalno ohranjati konkurenčne, saj si želimo čim bolj stabilno prodajo, ki je izjemno pomembna za vso verigo, od potrošnikov do domačih rejcev in kmetov. To skušamo čim bolje predstaviti dobaviteljem tudi ob tokratni napovedi podražitev. Tudi
sicer si z različnimi aktivnostmi, akcijami in popusti prizadevamo ohranjati cene konkurenčne in cenovno dostopne najobčutljivejšim kupcem.«
Pogajanja z dobavitelji, ki so že napovedali dvige cen
V Hoferju pojasnjujejo: »Pozorno spremljamo dogajanje na trgu. Napovedi dvigov nabavnih cen predvsem svežih izdelkov smo že prejeli s strani tako slovenskih kot tujih dobaviteljev. Utemeljene dvige cen tudi sprejmemo, do povišanja prodajnih cen pa pride le v skrajnih primerih, ko je ohranjanje enake cene poslovno nevzdržno. Zaenkrat večjih dvigov cen ne načrtujemo. Vedno pazimo, da morebitna zvišanja nabavnih cen v čim manjši meri prenašamo na naše
kupce oziroma se povišanju prodajnih cen, če je le mogoče, v celoti izognemo.«
Tudi Sparu so dobavitelji mesa v zadnjem letu napovedali zvišanje cen, vendar jim jih je večinoma uspelo ohraniti nespremenjene. »Tako je na primer s svinjino, mnoge druge cene pa smo v akciji celo precej znižali,« pravijo. »Naša prioriteta so nizke cene, zato se trudimo, da so podražitve čim manjše. Pri izdelkih, kjer ugotavljamo upravičenost dviga cen, smo še v fazi pogajanj, zato vam konkretnih podatkov še ne moremo posredovati. Zavedamo se trenutne situacije in stiske zaradi napovedanih dražitev, zato je pomembno, da se nam je uspelo z mnogimi dobavitelji dogovoriti, da se cene številnih izdelkov ne spreminjajo najmanj do konca leta 2021.«
Senka Dreu, Mojca Zemljarič
Naša svinjina na kitajskih krožnikih?
Glede na to, da že več kot leto dni poslušamo, kako slovenski prašičerejci svojih živali ne morejo prodati, bi bilo logično pričakovati, da se bo svinjsko meso pocenilo, ne pa podražilo. Zakaj ni tako, je pojasnil Izidor Krivec iz Celjskih mesnin. Slovenija svinjsko meso izvaža v zahodno Evropo, ta pa naprej na Kitajsko. Kar nekaj evropskih držav, vključno z Nemčijo, ga zdaj zaradi afriške kuge že nekaj časa ne prodaja na azijske trge. Meni, da se slovenskim rejcem neposredni izvoz v Azijo zaradi visokih logističnih stroškov ne bi izplačal, tržišče pa naj bi se po njegovem stabiliziralo, ko bo Kitajska zgradila nove hleve za prašiče in tako postala bolj samooskrbna pri proizvodnji svinjskega mesa, in to kljub velikim težavam, kijih ima z oskrbo z elektriko.
V Perutnini Ptuj bodo z novembrom, v skladu z napovedjo, dvignili cene posameznih izdelkov iz programa piščančje meso povprečno za 10 odstotkov.
Foto: CG
Foto: CG
Foto: CG
8 Štajerski
Podravje
petek • 29. oktobra 2021
Podravje • Dom upokojencev Ptuj
Izgube v starosti
Mesec november zaznamuje praznik spomina na mrtve oziroma dan vseh svetih, ko se spomnimo vseh nam ljubih oseb, ki so se od nas že poslovile. Še posebej, če smo nedavno izgubili nam ljubo osebo oziroma se soočamo s spremembami, nas lahko v dneh, ko se vse polno govori o izgubah, preplavijo občutja bolečine, obžalovanja in žalosti.
Sprememba in izguba sta lahko zelo boleči ne glede na to, v katerem starostnem obdobju ju doživljamo.
Čeprav je izguba naravni del življenja ter neizogibna posledica staranja, to ne pomeni, da nas ne prizadene. Ne žalujemo pa samo zaradi izgube nam ljubih, žalujemo lahko tudi zaradi mnogih sprememb, ki se s starostjo pojavijo, in sicer zaradi izgube samostojnosti, fizične moči, zdravja, odhod otrok od doma, selitev v dom za starejše ... Starejši ljudje se tako pogosto soočajo z več izgubami hkrati in čisto normalno je, da nas vse te spremembe zmedejo, še posebej, če se dogajajo hkrati. Pomembno je, da se naučimo sprejeti in spoprijeti s procesom žalovanja, ki je sestavljen iz več faz. Vsak posa-
meznik sicer žaluje na drugačen način, niti ni nujno, da gre čez vse faze žalovanja. Tudi ni nujno, da se pri vseh pojavijo vsa občutja, kot tudi ne, da le-ta potekajo v istem vrstnem redu. Časovnega okvira za spopadanje z izgubo ni. Nekateri pridejo do sprejetja v roku 6-8 tednov, spet pri drugih traja žalovanje leta.
Ne glede na to, ali gre za izgubo nam ljubljene osebe ali pomembno življenjsko spremembo, se ljudje na začetku odzovemo s šokom, zanikanjem, jezo, kar nas v začetni fazi spoprijemanja z izgubo tudi zaščiti. Ljudje se pogosto lahko počutijo tudi nemočne, lahko se umaknejo.
Postopoma sledi sprejetje in razumevanje tega, kaj izguba pomeni v našem življenju.
Foto: Dreamstime/M24
Pogosto se lahko tudi zgodi, da starejši ne kažejo nobenih znakov žalovanja, je pa moč zaznati spremembe v prehranjevalnih navadah, izgubi zanimanja za družino, izgubi zanimanja za aktivnosti, ki so jih prej veselile. Pojavijo se lahko težave s spanjem, koncentracijo, z nihanjem razpoloženja. Če se začno pojavljati stiske pri spoprijemanju z izgubo, je pomembno, da vemo, da ni nič narobe z nami, če žalujemo, če o žalosti, o bolečini tudi spregovorimo. Ko žalost ube-sedimo, se z njo tudi lažje spoprimemo. Vzemimo si čas, da ozavestimo svoja čustva in jih izrazimo. Sprejmimo pomoč in družbo nam ljubih oseb ter spregovorimo o spominih, povezanih z izgubami.
Tjaša Mlakar, mag. zak. in druž. stud., Dom upokojencevPtuj
Slovenija • Zakon o dolgotrajni oskrbi na rešetu
Škrbinast, nejasen in nedorečen
V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije so se odzvali na predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, kije v parlamentarni proceduri. Prizadevanja za celovito urejanje področja so pozdravili, po drugi strani pa so opozorili na resne pomanjkljivosti, nejasnosti in nedorečenosti.
„Pripravljavci niso upoštevali mnogih posredovanih pripomb in dopolnitev, kar bi bilo nujno. Po naši oceni predlog zakona ne prinaša nujno potrebnih rešitev, ki bi celostno naslovile potrebe uporabnikov in izvajalcev storitev dolgotrajne oskrbe. Iskanje ključnih rešitev se prelaga v podzakonske akte in druge zakone, ki niso pripravljeni, ter celo na odločitve prihodnjih vlad. Odprta ostajajo vprašanja, kot so viri financiranja, delovanje in razvoj javne mreže izvajalcev, upravičenost uporabnikov do storitev in cena standardne namestitve. Predlog prav tako ne ureja kadrovskih pogojev in minimalnih prostorskih, tehničnih, varnostnih in drugih standardov za izvajanje dolgotrajne oskrbe," so med drugim
zapisali v Skupnosti socialnih zavodov.
Pričakujejo
vsebinske
dopolnitve
„Predlog ne opredeljuje, kako bodo ovrednotene, plačane in izvajane storitve dolgotrajne oskrbe. Prav tako ne določa pravic (nabora storitev), do katerih bodo upravičeni uporabniki iz naslova socialnega varstva, zdravstvene dejavnosti in obveznega zdravstvenega zavarovanja oziroma dolgotrajne oskrbe. Gre za bistvena določila, ki bi morala biti znana že ob uveljavitvi zakona, vendar tega predlog ne predvideva, kar bo onemogočilo njegovo uporabo v praksi. Čeprav priprav-
Foto: Dreamstime/M24
ljavci napovedujejo uvedbo nekaterih novih storitev za uporabnike, kot je recimo zdravstvena nega na domu, poudarjamo, da te storitve predpisuje že obstoječa zakonodaja, vendar se zaradi pomanjkljive sistemske ureditve ne izvajajo. Pričakujemo, da bo sistemsko urejanje področja dolgotrajne oskrbe naslovilo problematiko kadrovske podhranjenosti in prostorskih pogojev za izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe, vendar predlog zakona tudi na tem področju ne prinaša nobenih rešitev," so poudarili v Skupnosti in dodali, da predloga zakona v trenutni obliki ne podpirajo. Pričakujejo pa, da bo v nadaljevanju parlamentarne procedure bistveno dopolnjen.
ssz
Slovenija • Druga plat medalje o najnižji brezposelnosti
V državi največji delež dolgotrajno brezposelnih doslej
Slovenija beleži zelo nizko brezposelnost, s tem, ko se na Zavod RS za zaposlovanje prijavlja manj novih oseb in se jih več zaposluje, pa se povečuje delež dolgotrajno brezposelnih, ki potrebujejo posebne spodbude in dodatno motivacijo za vključitev na trg dela. Septembra je bilo takih skoraj 60 odstotkov vseh brezposelnih, kar je največ doslej.
Delež dolgotrajno brezposelnih (to so tisti, ki na brez dela leto dni ali več) se je začel v Sloveniji povečevati z okrevanjem po finančni in gospodarski krizi v letih 2008 in 2009. Delež dolgotrajno brezposelnih je tedaj presegel 50 odstotkov celotne brezposelnosti in se pod to mejo z izjemo covidnega leta 2020 ni več trajno spustil.
Najmanj dolgotrajno brezposelnih je bilo sicer doslej maja 2009, 30.312 oz. 35,9 odstotka vseh brezposelnih, največ pa januarja 2015, ko so se pokazale vse posledice omenjene krize, 61.496 oz. 49,5 odstotka vseh brezposelnih. Konec septembra letos jih je bilo 39.571 oz. 59,5 odstotka vseh brezposelnih, kar predstavlja največji delež med vsemi brezposelnimi doslej.
Večinoma starejši, slabše izobraženi in invalidi
Dolgotrajno brezposelni so sicer večinoma starejši od 50 let, brez-
Foto: Dreamstime/M24
Konec septembra letos je bilo dolgotrajno brezposelnih 39.571 oz. 59,5 odstotka usek brezposelnih, kar predstavlja največji delež med vsemi brezposelnimi doslej. (Fotografija je simbolična.)
poselni z nizko izobrazbo in invalidi. Septembra je bilo prvih 44,7 odstotka, drugih 34,9 odstotka, tretjih pa 22,5 odstotka vseh dolgotrajno brezposelnih.
Kot so pojasnili na ministrstvu za delo, trenutna struktura brezposel-
nih zahteva poglobljeno obravnavo in odpravljanje njihovih težav za vstop na trg dela. Med temi težavami so izpostavili odvisnost, zdravstvene ovire, težave v duševnem zdravju, pogosto pa tudi neustrezna znanja in veščine za razpolo-
žljiva delovna mesta. Na zavodu so dodali, da so v najslabšem položaju dolgotrajno brezposelni, ki imajo več težav hkrati. »Kadarkoli gre za kombinacijo večjega števila omejitev in težav, s katerimi se brezposelna oseba spopada, takrat vedno
obstaja nevarnost, da bo posameznikova brezposelnost dolgotrajnejša, kot bi bila sicer,« so navedli.
Ob tem so opozorili, da dolgotrajna brezposelnost lahko povzroči dodatne in psihološke težave (osebne stiske, stres), ekonomske težave (pomanjkanje finančnih resursov zaradi izgube dela), zdravstvene in ostale težave. »Tako se sklene krog, dlje ko ostajamo brezposelni, težji je izhod iz brezposelnosti. Prav zato opažamo, da se med dolgotrajno brezposelnimi že skoraj desetletje, do nastopa pandemije, povečuje predvsem delež tistih najbolj dolgotrajno brezposelnih nad pet let in več,« so popisali stanje.
Pomembno orodje aktivna politika zaposlovanja
Sicer pa je preprečevanje dolgotrajne brezposelnosti skupaj s čim hitrejšo aktivacijo dolgotrajno brezposelnih ena izmed ključnih
prioritet zavoda za zaposlovanje. Že pred časom so izdelali strategijo dela z dolgotrajno brezposelnimi, ki vključuje preventivne in kurativne aktivnosti ter aktivnosti, namenjene iskanju sistemskih rešitev in sodelovanju z drugimi deležniki na trgu dela. V strategijo sodi tudi oblikovanje ustrezne aktivne politike zaposlovanja.
Ta vključuje različne programe usposabljanja in izobraževanja, programe za spodbujanje zaposlovanja - davčne olajšave za zaposlovanje invalidov -, programe v okviru ukrepa kreiranje delovnih mest, med katerimi so najbolj znana javna dela, in podobno. Javna dela so namenjena prav spodbujanju socialne in delovne vključenosti ranljivih skupin brezposelnih in so tako namenjena izključno dolgotrajno brezposelnim. Nudijo jih lahko neprofitni delodajalci, ki jim država sofinancira stroške zaposlitve brezposelnih, in sicer na področjih socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja, kulture, okolja in prostora, kmetijstva in na drugih sorodnih področjih.
Letos je za aktivno politiko zaposlovanja namenjenih 70,9 milijona evrov, v njene programe pa se je doslej vključilo 16.547 oseb, od tega 6936 dolgotrajno brezposelnih, kar pomeni, da je bil delež te skupine med vsemi vključenimi 42-odstoten.
sta
petek • 29. oktobra 2021
Kmetijstvo
Štajerski	9
Slovenija • Podnebno ogledalo 2021 kaže, da dosedanji ukrepi ne zadoščajo
Kmetijstvo prispeva 15,9 odstotka vseh emisij
Če želi Slovenija doseči podnebno nevtralnost do sredine tega stoletja, kar sije zastavila v dolgoročni podnebni strategiji, jo je treba uvrstiti med absolutne prioritete, obenem pa takoj okrepiti izvajanje podnebnih ukrepov.
Tako je pokazala projektna naloga Podnebno ogledalo 2021, ki so jo skupaj pripravili sodelavci oddelkov za živinorejo ter za kmetijsko ekologijo in naravne vire na Kmetijskem inštitutu Slovenije (KIS) in Inštitutu Jožef Stefan, financiralo pa Ministrstvo za okolje in prostor. Dokument je razdeljen na šest delov, ki se osredotočajo na posamezne cilje, se posebej lotijo prometa, stavb, kmetijstva in ostalih sektorjev, določajo pa tudi večsektorske podnebne ukrepe.
Cilji do 2050 bolj ambiciozni
»V nalogi smo analizirali izvajanje ukrepov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov (TGP) v letu 2020. Čeprav bo Slovenija na področju emisij neETS, to so emisije iz virov, ki niso vključeni v evropsko shemo za trgovanje z emisijami, cilj za leto 2020 dosegla, pa to za doseganje zadane strategije v letih 2030 in 2050 ne bo dovolj. Ta je za razliko od cilja za leto 2020, ki je bil zastavljen v času, ko še ni bilo širšega političnega soglasja za odločnejše ukrepanje proti globalni podnebni krizi, veliko bolj ambiciozna. Za uspešno blaženje podnebnih sprememb morata biti zmanjševanje emisij TGP in prehod v podnebno nevtralnost uvrščena
mSI^BH
visoko med nacionalne politične, razvojne in izvedbene prioritete. Ob tem je treba zagotoviti ustrezno organiziranost ter število in usposobljenost sodelavcev pristojnih služb za podnebne spremembe, vključiti podnebno ukrepanje v sektorske in horizontalne programe, finančne načrte, ustrezno nadgraditi izvajanje in spremljanje podnebnih ukrepov ter jih po potrebi dodatno usmerjati,« pravijo na kmetijskem inštitutu.
Daleč največji onesnaževalec je promet
In kaj so strokovnjaki ugotovili o izpustih toplogrednih plinov na področju kmetijstva? Da so emisije TGP v kmetijstvu leta 2019 predstavljale 15,9 odstotka vseh emisij, od tega je 8,7 odstotka emisij povzročila fermentacija v prebavilih živali, 2,9 odstotka ravnanje z
gnojem, 4,3 odstotka pa kmetijska zemljišča. Izpusti TGP v kmetijstvu se v skupnih emisijah uvrščajo na drugo mesto, za prometom, ki predstavlja daleč največji vir, saj je v letu 2019 »kriv« za kar 52,1 odstotka emisij TGP. Številke torej kažejo, da kmetijstvo niti slučajno ni največji onesnaževalec okolja, kot se mu to zadnje čase rado očita.
Leta 2020 so se na področju kmetijstva nadaljevali ukrepi za zmanjševanje emisij iz prejšnjih let,
kot ugotavljajo v nalogi, pa do večjih vsebinskih sprememb ni prišlo, nekoliko se je povečal le obseg izvajanja nekaterih operacij v okviru programa razvoja podeželja. »Emisije TGP na enoto prirejenega mleka so se sicer začele zmanjševati, a je ta trend glede na zastavljen cilj premalo intenziven. Ukrepi za racionalnejšo rabo dušika iz mineralnih gnojil v kmetijstvu pa so očitno uspešni, saj se ga porabi pod zastavljenimi 28.000 tonami.«
Ovira je
pomanjkanje
znanja
Površina ekoloških zemljišč se povečuje hitreje, kot je bilo predvideno v operativnem programu ukrepov za zmanjšanje emisij TGP. Cilj, ki je za leto 2020 določal 44.000 hektarjev površin za ekološko kmetovanje, je bil namreč dosežen že leta 2018, torej je bil do 2020 presežen. Po drugi strani pa ta cilj ne bo dosežen po Programu razvoja podeželja 2014-2020, ki je očitno bolj ambiciozen, saj bi po njem morali do lani ekološko kmetovati že na 55.000 hektarjih površin.
Pripravljavci podnebnega ogledala menijo, da bi bilo treba v okviru prihodnje Skupne kmetijske politike (SKP) pripraviti dodatne intervencije za zmanjševanje emisij metana ter za ohranitev in nadgradnjo intervencij za izboljšanje izkoristka dušika v kmetijstvu. Težavo vidijo tudi v pomanjkanju znanja na vseh ravneh, ki pomembno ovira hitrejši napredek na tem področju. »Zaradi majhnosti in preteklih usmeritev nimamo dovolj kritične mase usposobljenih raziskovalcev in strokovnjakov, hkrati pa je prenos znanja v prakso zelo zahteven zaradi večinoma majhnih in nespe-cializiranih kmetij. Zato je nujno bistveno okrepiti Kmetijski sistem znanja in inovacij (AKIS - Agricultural Knowledge and Innovation System) ter vzpostaviti načrtno, sistematično in namensko financiranje delovnih mest v kmetijskem šolstvu, raziskovalnih organizacijah in v javni službi kmetijskega svetovanja.«
Senka Dreu
Podravje • Letos slabši pridelek sladkorne pese
Vedno večje težave s prodajo v Hrvaško
Pridelek sladkorne pese, ki jo v Sloveniji na okrog 200 hektarjih goji približno 75 kmetij, bo letos količinsko in kakovostno slabši kot prejšnja leta. Spravilo seje že začelo, pridelovalci, ki sodelujejo z Zadrugo Kristal iz Ormoža, pa pridelek prodajajo na Hrvaško.
Tudi na pridelek sladkorne pese so letos negativno vplivali majske obsežne padavine in poletni vročinski udari, ki so zaustavljali rast, je pojasnil predsednik nadzornega odbora Zadruge Kristal in pridelovalec sladkorne pese iz Tešanov-cev Franc Kučan.
»Prvi kazalniki kažejo, da je sladkorna stopnja celo nekoliko višja kot lani, količina pridelka pa je, potem ko smo lani pridelali tudi do 100 ton na hektar, nekoliko manjša in predvsem odvisna od lege, tipa tal, zastajanja vode po obsežnih padavinah maja in podobnega.«
Za tono sladkorne pese imajo pridelovalci zagotovljenih 30 evrov, višina dodatka pa je odvisna od sladkorne stopnje, je dodal Kučan.
Peso morajo v Hrvaško odvažati s tovornjaki
Nekaj težav je pri odvozu pobranega pridelka. Potem, ko so pred dvema letoma zaprli tovarno sladkorja v Virovitici in so lani z vlakom sladkorno peso vozili v Osijek, so letos zaprli tudi tamkajšnjo tovarno. Ostala je samo Tovarna slad-
korja Županja, ki pa je od Slovenije oddaljena 350 kilometrov in nima možnosti železniškega prevzema.
To pomeni, da sladkorno peso dnevno vozijo na Hrvaško s tovornimi vozili, vsako lahko naloži od 250 do 300 ton pridelka, dnevno pa jih krene na pot deset. »Zaradi tega je spravilo počasnejše, saj se sladkorna pesa ne more pobirati na zalogo, ampak se mora sproti odpeljati,« je pojasnil Kučan.
Pridelovalec in predsednik nadzornega odbora Zadruge Kristal meni, da bi moral upravni odbor zadruge temeljito razmisliti, ali še
naprej prodajati sladkorno peso na Hrvaško, ali pa se povezati z Madžari, ki se prav tako zanimajo za slovensko sladkorno peso in so oddaljeni le 150 kilometrov. V obeh državah je pridelovalcev vedno manj, zanimanje za poljščino pa v predelovalni industriji veliko.
Slovenija bi potrebovala manjši predelovalni obrat
Po Kučanovih besedah bi bilo smiselno v Sloveniji zgraditi manjši obrat za predelavo sladkorne pese, pa ne nujno samo za predelavo v sladkor, saj jo je mogoče predelati tudi v mnogo drugega. Se pa zavzema za ohranitev poljščine v Sloveniji, čeprav se zanjo odloča le malo kmetij, pa še to predvsem večje. Ob tem je sogovornik povedal, da tehnologija pridelave ni več tako zapletena kot v preteklosti, saj lahko pridelovalci uporabljajo zelo učinkovita fitofarmacevtska sredstva in je dosti manj ročnega dela kot nekoč, na primer okopa-vanja. Opozoril je še, da kmetijstvo z upadom govedoreje potrebuje tretjo in četrto kulturo v kolobarju, saj samo pšenica in koruza ne zadoščata.
Sm, Sta
Foto: CG
Slovenija • V teku več kmetijskih razpisov
Štiri milijone evrov za ekologijo
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v uradnem listu objavilo javni razpis za naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev, namenjene izvajanju ekološke pridelave hrane. Na voljo so štirje milijoni evrov, vloge pa bo mogoči oddati od 15. novembra do 30. decembra do 14. ure.
Foto: arhiv M24
Predmet podpore so individualne in kolektivne naložbe kmetij v ureditev gospodarskih poslopij oz. nakup pripadajoče opreme, nakup kmetijske mehanizacije za izvajanje ekološke pridelave, ureditev trajnega nasada in ureditev zasebnega namakalnega sistema, ki ima enega uporabnika, ter nakup namakalne opreme. Razpisana sredstva so razporejena na tri sklope: za naložbe nosilcev majhnih kmetij (2 mio evrov), za naložbe fizičnih oseb, razen za naložbe samostojnih podjetnikov posameznikov in nosilcev majhnih kmetij, in naložbe skupin kmetov (1,5 mio evrov) ter za naložbe samostojnih podjetnikov posameznikov in pravnih oseb (0,5 mio evrov).
Razpis tudi za gorske kmetije in učne čebelnjake
Prav tako je omenjeno ministrstvo objavilo razpis za dodelitev nepovratnih sredstev za naložbe v kmetije na gorskih območjih. Na voljo je skupno 11,91 milijona evrov. Vlogo bo mogoče vložiti od 15. novembra do 30. decembra do 14. ure.
V teku pa je tudi razpis za pomoč pri vzpostavitvi učnih čebelnjakov. Skupna višina nepovratnih sredstev znaša do 50.120 evrov, kar ustreza sofinanciranju petih učnih čebelnjakov. Rok za oddajo vloge je do vključno 30. novembra. Upravičeni stroški so stroški izdelave in postavitve novega lesenega tipiziranega učnega čebelnjaka površine do 20 m2 s pripadajočo novo osnovno opremo. Za en tipski učni čebelnjak bo namenjeno 10.024 evrov.
sta
10 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 29. oktobra 2021
Podlehnik • Odprtje ceste v Spodnjem Gruškovju
Polmilijonska investicija končana
V občini Podlehnik so v minulih dneh končali eno večjih investicij tega leta. Po dobrem letu dni je bila namenu predana lokalna cesta Zgornji Leskovec-Spodnje Gruškovje-Podleh-nik z izvedbo sanacije plazu. Gre za cesto, ki ima poseben pomen za celotno občino, saj je povezovalna cesta s sosednjo občino Videm, mejnim prehodom in sosednjo Hrvaško.
Med tistimi, ki so odprtje ceste že komaj čakali, so predvsem krajani Spodnjega Gruškovja, ki jim je bil otežen oz. podaljšan dostop do njihovih domov. Oddahnejo pa si lahko tudi krajani Strmca (občina Videm), čez katerega je bilo zaradi obvoza nekoliko več prometa kot sicer. Oboji so se zbrali na svečani prireditvi, kjer ni manjkalo zahval in zadovoljstva ob tako pomemben dogodku za občino.
Spomnimo, da je plaz cesto ogrožal že vrsto let, grozilo je celo njeno zaprtje za promet. Podlehniška občina si je zato prizadevala za čimprejšnjo sanacijo. Prvi projekti so bili izdelani že leta 2016, vendar jim takrat od države ni uspelo pridobiti denarja za sanacijo. Višina podlehniškega proračuna je namreč prenizka, da bi lahko investicijo v višini pol milijona evrov financirali sami.
Foto: EK
Trak ob odprtju prenovljene ceste so prerezali (od leve) podlehniški župan Sebastian Toplak, domačin Vid, Suzana Lep Šimenko, poslanka državnega zbora, in Branko Marinič, župan občine Videm.
V lanskem letu jim je vendarle uspelo pridobiti sredstva v okviru programa za odpravo posledic plazov Ministrstva za okolje in prostor. »Sanirali smo cesto v dolžini 600 metrov, ki je sedaj podprta s pilotno steno. Ta rešitev bo zagotavljala prevoznost ceste še mnoga leta,« je na odprtju povedal Sebastian Toplak, župan občine Podlehnik, in se zahvalil vsem, ki so bili kakorkoli povezani s samo izgradnjo sanirane ceste in plazu.
Več državnega denarja za plazove
Dogodka se je udeležila tudi Suzana Lep Šimenko, poslanka državnega zbora, ki se ves čas mandata zavzema za zagotovitev sredstev za sanacijo plazov v Halozah. V svojem nagovoru je izpostavila, da se dobro zaveda vseh težav haloških občin, med katere zaradi hribovitega terena sodijo tudi plazovi: »Veseli me, da nam je s skupnimi močmi uspelo zagotoviti enkrat več sredstev
Na svečanem odprtju so se zbrali prebivalci, ki vsakodnevno uporabljajo prenovljeno cesto.
za sanacijo plazov, kot je bilo sprva predvideno. Dejstvo je, da je nemogoče, da bi lahko manjše haloške občine same financirale tako obsežne projekte, zato je prav, da jim pri tem pomaga država.«
Kako pomembno je sodelovanje občin, je poudaril Branko Marinič, župan občine Videm, ki je haloške plazove primerjal z vulkani: »Nekaj časa mirujejo in nato spet oživijo.«
Po vseh nagovorih in kratkem kulturnem programu je sledil blagoslov sanirane ceste, ki ga je opravil pater Andrej Sotler, nato sta sledila slavnostni prerez traku in druženje ob domačih lokalnih dobrotah.
Estera Korošec
Ptuj • 20 let Soroptimist kluba Ptuj
Jubilej s klopco ljubezni
Ptujske soroptimistke so 20-letnico svojega delovanja proslavile v naravi, v objemu vinogradov na drugem največjem vrhu v MO Ptuj, na Gomili. 26. oktobra so povabile k odprtju Klopce ljubezni, kije že 33. tovrstna klopca v Sloveniji. To je še eden od njihovih projektov, s katerimi bogatijo sebe in okolje, v katerem živijo in delajo. V dvajsetih letih so s podporo okolja ustvarile več izjemno pomembnih projektov, na katere so izjemno ponosne.
Kot so ponosne na podporo okolja, ki ga imajo pri tem. Podarile so jo Ptujčanom, s klopco ljubezni, ki odraža ljubezen do gibanja, narave in domovine, pa so tudi Ptuj uvrstile na zemljevid mest in krajev, kjer te klopce že stojijo.
Ob jubileju so spomnile na ureditev krožišča pri bolnišnici, ki je še danes najlepše urejeno krožišče na Ptuju. Največji projekt v celem obdobju pa je bil zbiranje sredstev za novi mamograf za ptujsko bolnišnico. Na Ptuj so pomagale pripeljati preventivni program Dora, ki je za ženske izjemnega pomena. Na Vinarskem trgu so postavile pitnik, na desnem bregu Drave skupaj Talumom ptujski prstan, turistični okvir v obliki prstana, brez katerega si Ptuja in fotografij Ptuja skorajda več ne moremo predstavljati. Na Ptuju in v okolici pa so postavile tudi več malih knjižnih hišk, s katerimi so približale knjige in bralno kulturo posameznikom. Zelo odmevni so tudi njihovi koncerti, zaradi korone ga lani in letos niso organizirale. S koncerti so zbrale veliko sredstev, da so lahko pomagale otrokom in posameznikom. Izpeljale pa so še vrsto drugih projektov, s štipendijami pomagale nadarjenim, prav tako drugim pomoči potrebnim. „Časi, v katerih živimo, resnično niso enostavni, Moramo se prilagajati. Trudimo pa se še naprej delati dobro. Kajti pomagati - pomeni živeti. To je tudi misel, ki je na naši klopci in ki zelo dobro označuje to, kar mi dejansko počnemo in kaj predstavljamo," je povedala dosedanja predsednica Soroptimist kluba Ptuj Tanja Tučič.
Mirjana Petrovič -nova predsednica Soroptimist kluba
Že po tradiciji pa je oktober tudi mesec, ko se na vsaki dve leti v klubu menjuje vodstvo. Vajeti je
Foto: Črtomir Goznik
Projekt Klopca ljubezni je predstavila Tjaša Mrgole Jukič, ki je tudi zaslužna za idejo o njeni postavitvi.
prevzela Mirjana Petrovič. Zahvalila se je dosedanji predsednici in vsem članicam kluba za vložen čas in trud za uresničitev vsakega posameznega projekta. O klopci ljubezni si lahko vsak prestavlja nekaj drugega. Sama pa si je zastavila nekaj vprašanj o ljubezni, kaj je ljubezen, kaj lahko povemo o pomenu ljubezni danes. „Ljubezen je sila, ki poganja svet. Ljubezen je občutek, ki ogreje duha in telo. Ljubezen pa predstavlja tudi našo izbiro. Izberimo povezavo, odločimo se, da bomo živeli v toplem občutku skupnosti in ne v odtuje-
nosti drug od drugega," je poudarila nova predsednica Soroptimist kluba Ptuj.
Idejo za postavitev klopce ljubezni je dala Tjaša Mrgole Jukič, ki je projekt na odprtju tudi predstavila. Pri tem so imele polno podporo najemnika zemljišča, lastnika prejšnje klopce, MO Ptuj z županjo Nuško Gajšek in podjetja Javne službe.
Za tiste, ki se bodo podali na pot in jo obiskali, od trgovine Lidl na Volkmerjevi do klopce je med 50 in 60 minut malo hitrejše hoje. Nekatere članice kluba so jo pod vod-
Foto: Črtomir Goznik
Tanja Tučič, dosedanja predsednica Soroptimist kluba Ptuj, in nova predsednica Mirjana Petrovič.
Klopce ljubezni ni mogoče postaviti kar povsod
Klopca ljubezni je delo mizarja Klemna Klevžeta, kije leta 2013 izdeloval klopce za gostinski lokal. Ena mu je ostala, predelal jo je, v naslonjalu naredil srček. Kasneje jo je s prijatelji odnesel na Dreveniško goro pri Boču, na točko, ki ni bila poznana, a je nudila čudoviti razgled na sončni zahod ter okoliško hribovje. Točko so kmalu posvojili pohodniki. Rodila seje ideja o tem, da bi takšne klopce postavili še drugod. Avtorja projekta Klemen Klevže in Gregor Krklec sta lokacije na začetku iskala sama, še danes pa bdita nad postavitvijo vsake klopce. Pomembenje varen dostop, lepa narava, panoramski pogled in dovoljenje lastnika za postavitev. Vedno pa mora stati tudi na mestu, do katerega ni mogoče z avtomobilom ali motorjem. Ta mora biti tudi misteriozen, s točke, pa se mora za nagrado, da si jo obiskal, ponujati lep razgled. Danes v Sloveniji stoji že 33 klopc, zadnja je ptujska.
stvom Nede Tokalič na dan odprtja klopi tudi prehodile. Vsaka klopca ima svojo številko, ploščico izzivov in QR-kodo. Gre za skupen projekt Klopca ljubezni in Migimigi, kjer so ustvarili album, v katerega se preko telefona lahko registrira vsak, registracije pa prinašajo ugodnosti. Gregor Krklec in Klemen Klevže projekt razvijata dalje. Kmalu bo vsaka klopca dobila tudi svojo aplikacijo.
MG
Sveta Ana • Park generacij se širi
Postavili miniaturno vasico
V nedavno nastalem Parku generacij pri Sveti Ani v Slovenskih goricah so postavili miniaturno leseno vasico, ki prikazuje značilne vaške stavbe. Župan Silvo Slačekje pojasnil, da želijo s tem približati kulturno dediščino mlajšim generacijam, obenem pa obogatiti turistično ponudbo kraja.
Postavitev miniaturne vasice z desetimi lesenimi stavbami na okoli 300 kvadratnih metrih površine je stala okoli 100.000 evrov, od tega so 40.000 evrov pridobili iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.
Z njo nadaljujejo postopno urejanje prostora pod Osnovno šolo Sveta Ana, ki postaja prostor za druženje, igro, rekreacijo in šport ter spoznavanje lokalne ponudbe za vse starostne in tudi ranljive skupine.
Lesena vasica predstavlja značilnosti podeželskega okolja. Med drugim so predstavljeni cerkev,
Foto: Rebeka Skrlec
V občini Sveta Ana v Slovenskih goricah so odprli miniaturno leseno vasico.
gasilski dom, kovačija, kmetija, vinogradniški muzej in mlin. »Gre za miniaturne replike pomembnejših objektov v občini,« je pojasnil župan.
Cilj projekta je obogatitev turistične ponudbe v kraju oziroma Slovenskih goricah ter spodbujanje medgeneracijskih druženj z raznimi delavnicami in dogodki. Med drugim je načrtovan tudi nakup lesenih statev za prikazovanje kmečkega običaja pri izvedbi delavnic. Pri teh sodelujeta ekološka kmetija Pri Fridi in Kulturna zadruga Sveta Ana.
sta
Foto: EK
petek • 29. oktobra 2021
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Ptuj • Projekt Zadihaj, zapoj, uživaj in ostani zdrav
Lilithke za polna pljuča in splošno zdrahe
Ptujski pevski ženski pevski zbor Lilith, ki že nekaj let razvaja z izjemni pevskimi nastopi doma in v tujini, za kar je prejel že več prestižnih nagrad in priznanj, seje v koronskem obdobju lotil projekta Zadihaj, zapoj, uživaj in ostani zdrav. Navdih zanj so dobile ob prebiranju članka o opernih pevcih, ki so z dihalnimi tehnikami pomagali prebolevnikom covida-19 izboljšati pljučno kapaciteto in okrevati.
Negativne posledice epidemije so tudi same močno občutile, zato so želele tudi same aktivno sodelovati in pomagati pri odpravi posledic le-te, kot tudi pri premagovanju posledic nezdravega načina življenja, stresa, telesne neaktivnosti, anksioznosti, utesnjenosti, osamljenosti, kar je tudi povezano s pandemijo covida-19, ki je življenje ljudi močno zaznamovala.
S projektom so se uspešno prijavile na razpis pod naslovom Dolgo-živa družba v okviru programa Regionalnega stičišča nevladnih organizacij Podravja, v okviru katerega je z njimi sodelovala strokovna sodelavka Staša Dabič Perica. Gre sicer za program, ki je namenjen širšemu razvoju in podpori nevladnih organizacij in njihovih javno koristih storitev, s katerim naslavljajo potrebe v lokalnem okolju.
Koordinatorica projekta Gordana Jovič, predsednica KD Lilith, je povedala, da so v projektu združile svoje znanje vokalnih tehnik, ki so ga nadgradile z izobraževanjem iz dihalne tehnike pod okriljem Blaža Vidoviča, se uspešno urile še v učenju popolnega dihanja, skupaj s telesno aktivnostjo, pod vodstvom Tatjane Rutar. V okviru usposabljanja, ki ga je vodila profesorica glasbe Jasna Drobne pa so se spoznale in preizkusile v igranju na meditativne instrumente, kot so kristalna harfa, šamanski boben in zvočne posode. V projekt Zadihaj, zapoj, uživaj in ostani zdrav pa jim je us-
Foto: Črtomir Goznik
Lilithke s projektom Zadihaj, zapoj, uživaj in ostani zdrav želijo pomagati vsem, ki imajo težave pri dihanju, in po prebolevnosti s covidom-19. Prve delavnice na to temo so izvedle v Domu upokojencev Ptuj, s katerim sicer uspešno sodelujejo. S svojo pesmijo so jih razveselile tudi v koronskem času (na fotografiji).
pelo ob Tatjani Rutar, vodji centra Bodylife, povezati še družinski center Špajza modrosti (LU Ptuj) in Dom upokojencev Ptuj.
Po uspešno zaključenem izobraževanju so pridobljeno znanje povezale in oblikovale 45-minutno delavnico, ki je namenjena vsem generacijam. Prve delavnice za zaposlene in skupino starostnikov so uspešno izvedle v Domu upokojencev Ptuj. Tako zaposleni kot stanovalci doma so bili z vsebino in potekom delavnic zelo zadovoljni. V tem času sta dihanje in prediha-nost pljuč ključnega pomena za zdravje, je izpostavila direktorica
Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Projekt so članice KD Lilith predstavile tudi v Špaj-zi modrosti. Sicer pa so delavnice namenjene vsem starostnim skupinam, predvsem pa vsem tistim, ki se srečujejo s težavami pri dihanju, težavami po prebolevnosti covida-19, astmatičnimi napadi in vsem, ki veliko govorijo, pojejo ali kako drugače delajo z glasbo, kot tudi vsem, ki želijo zadihati s polnimi pljuči in se kaj novega naučiti in družiti. Gordana Jovič je povedala, da je želja vseh, ki so delavnice zasnovale in jih tudi izvajajo, da bi jih kot pomemben del skrbi
za svoje zdravje prepoznalo širše okolje oz. vse generacije. Tatjana Rutar pa je ob tem izpostavila, da pravilno dihanje in hkrati učenje tehnik dihanja prinaša neverjetne rezultate. Tako pri vadečih opaža lažje dihanje, daljši izdih, odpiranje nosu. Mnenja je, da bi morali sploh dati večji poudarek dihanju, ne samo pri starostnikih, temveč tudi pri otrocih.
V KD Lilith so prepričani, da to ni zadnji projekt, ki so ga pripravile kot odgovor na izzive sodobne družbe in lokalnega okolja, je še povedala Gordana Jovič.
MG
Markovci • Obeta se peta širitev obrtne cone
Devet novih objektov in 200 delovnih mest
Komunalno opremljanje novega dela obrtne cone v Markovcih je v zaključni fazi. Ceste so asfaltirane, zgrajeno je kanalizacijsko in vodovodno omrežje ter razsvetljava. Spomnimo, da gre za investicijo v vrednosti 600.000 evrov, za katero je občini uspelo pridobiti okoli 260.000 evrov evropskih sredstev. Gradbena dela je izvedlo Cestno podjetje Ptuj.
Po napovedih župana Milana Gabrovca so novi lastniki (9 podjetij) trenutno v fazi pridobivanja gradbene dokumentacije za svoje objekte. Markovska občina je poskrbela za parcelacijo zemljišč v skladu z OPPN. »Želimo si, da bi se gradnja poslovnih objektov začela v prvi polovici prihodnjega leta,« je
povedal Gabrovec. V novem delu obrtne cone bo na voljo več kot 200 novih delovnih mest.
Se bo markovska cona še lahko širila?
Ker je bila četrta širitev obrtne cone Novi jork uspešna (brez težav
so prodali 3,2 hektarja stavbnih zemljišč, namenjenih gospodarski dejavnosti), že razmišljajo o peti fazi. V začetku prihodnjega leta bodo po besedah Gabrovca začeli postopke za širitev obrtne cone na tem območju. »Največ težav imamo s spremembami kmetijskih zemljišč v stavbna. Treba je
Novi del obrtne cone Novi jork je že komunalno opremljen.
namreč pridobiti soglasja številnih pristojnih institucij. Eno izmed njih je kmetijsko ministrstvo, ki je zelo zaščitniško do kmetijske zemlje. Po drugi strani pa je pri nas le-te veliko neobdelane,« je povedal Ga-brovec in dodal, da bi država morala spodbujati širitev tako uspešnih obrtnih con, kot je markovska. Slednja je na strateško ustrezni lokaciji z dobro prometno povezanostjo. Pomembno je tudi to, da cona živi, saj v njej uspešno deluje okoli 20 podjetij. »Naša obrtna cona bi lahko v prihodnjih nekaj letih postala gospodarsko središče širšega območja (Dornava, Go-rišnica, Ormož, Cirkulane, Zavrč). Morebiti bi bilo treba v prihodnje razmisliti o smiselnosti urejanja obrtnih con v manjših občinah in raje iskati skupne rešitve za razvoj gospodarske dejavnosti na podeželju. Največji doprinos je ustvarjanje novih delovnih mest, zaradi česar bi se zmanjšal tudi trend odseljevanja z nekaterih odročnejših krajev,« je še dodal Gabrovec.
Estera Korošec
Cirkulane • Nova pridobitev pri cerkvici sv. Ane
Terasa, lesene mize in klopi
Člani društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze (DVSH) so imeli oktobra pri cerkvi sv. Ane dve prijetni obveznosti. Najprej so sredi meseca obrali pridelek na potomki najstarejše trte na svetu, modre kavčine, dober teden dni za tem so pred romarskim domom namenu slovesno predali novo urejeno teraso.
Položili so 65 m2 tlakovca in poskrbeli za osvetlitev prostora. Na novi terasi na popotnike in romarje, pa tudi člane društva, ki radi zahajajo na druženja k sv. Ani, čakajo mize in klopi; za počitek, druženje in klepet. Predsednik DVSH Zvonko Arnečič je bil od predaji pridobitve videti zelo zadovoljen. Zahvalil se je vsem donatorjem, ki so projekt podprli s finančnim prispevkom, in prostovoljcem, članom gradbenega odbora, ki so oddelali skoraj 200 udarniških ur. Želja po ureditvi tlakovanega prostora pred romarskim domom je bila prisotna že kakšno leto dni, je dejal Arnečič. V lanskem letu je vse načrte prekrižala korona, letos je delovanje društva postopoma
Slavnostni trenutek, prerez otvoritvenega traku
oživelo. „Z župnikom Jožetom Pasičnjekom sva se dogovorila, da izpeljemo akcijo. Kupili smo robnike in tlakovce, občina Cirkulane je poskrbela za navoz gramoza in beton. Večino stroškov smo pokrili s prispevki zasebnih donatorjev, za kar se jim moram iskreno zahvaliti, enako velja zahvala udeležencem na prostovoljnih delovnih akcijah. Vse skupaj, material in delo, ocenjujemo na okoli 3.000 evrov," je na slavnostnem dogodku, ki so ga organizirali na prečudovit jesenski dan, ko je sonce toplo grelo haloška pobočja in vrhove, povedal Zvonko Arnečič. S ponosom je predstavil še eno pridobitev: elektriko, da bodo zunanji prireditveni prostor (teraso) lahko tudi osvetlili ali pa priključek koristili za katerega od potrebnih priklopov.
Foto: arhiv DVSH
Trgatev žametne črnine
V imenu občine Cirkulane je navzoče pozdravila podžupanja Danica Ranfl. Društvu je čestitala za uspešno končan projekt in dejala, da kolikor pozna Zvonka, je ta v mislih verjetno že pri kakšni drugi, novi nalogi. „Dela vam nikakor ne bo zmanjkalo, mi kot lokalna skupnost vam bomo ob tem stali ob strani. Za letos je do cerkve sv. Ane predvideno asfaltiranje ceste. Upam, da bo izvajalcem dela uspelo izvesti, saj so vsi zelo zasedeni. Denar za cesto je v proračunu zagotovljen, seveda se nadejamo, da bi cesto tudi uredili," je poudarila podžupanja Ranflova.
Moštek črnine bo kmalu odvrel
14. oktobra so se člani DVSH pri cerkvi sv. Ane zbrali na tradicionalni trgatvi potomke najstarejše trte na svetu, žametne črnine. Trta, ki je posajena neposredno ob romarski hiši, je letos obrodila nekoliko manj kot minula leta. Dala je 15 grozdov, ki so skupaj tehtali sedem kilogramov. „Je pa bila sladkorna stopnja zelo dobra, 82 oekslov. Lep pridelek smo imeli na leseni brajdi, latniku, kar 35 kilogramov. V vinogradu smo na potomkah potomke pobrali še 45 kilogramov. Vsega skupaj z grozdjem črnine, ki so ga prispevali naši člani, je bilo 117 kilogramov. Najtežji grozd je prinesel Alojz Ličen, tehtal je kilogram. Na trgatvi se nas je zbralo okoli 70 udeležencev, dogajanje je bilo kar živahno. Prvi grozd na trti sta pobrala županja Antonija Žumbar in naš član Edi Hojnik, slednji je po koncu trgatve trti dal hrane za naslednje leto, kar je v haloških goricah star običaj. Zaigrala sta Stanko Kelenc iz Stojncev in njegov vnuk Dion, pridružili so se nam tudi folkloristi Kulturnega društva Cirkulane," je o letošnji trgatvi žametovke povedal predsednik haloških vinogradnikov. Dodal je, da bo mošt počasi odvrel, kot kaže bi letošnje črnina lahko dala odlično vino.
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
Foto: CG
12 Štajerski
Črna kornika
petek • 29. oktobra 2021
Slovenija • Nove droge v državi
Na trgu smrtno nevarna trava
V združenju DrogArt opozarjajo, da so bili v različnih krajih po državi zaznani vzorci, ki so se prodajali kot konoplja, vsebovali pa so smrtonosne sintetične kanabinoide.
Uporabniki z Gorenjske in okolice Ljubljane so poročali, da so ob njeni uporabi nastopili nezaželeni učinki kot so slabost, bruhanje, psihoza, vrtoglavica in mravljinci v nogah. Analiza Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano je pokazala, da večina vzorcev, ki so se prodajali kot konoplja, vsebuje sintetični kanabinoid ADB-BUTINACA, nekateri vzorci so poleg tega vsebovali tudi sintetični kanabinoid MDMB-4en-PI-NACA. Uporabniki so poročali, da so jih doleteli naslednji nezaželeni učinki: slabost, bruhanje, psihoza, vrtoglavica in mravljinci v nogah. Omenjena sintetična kanabinoida v zadnjem letu v različnih državah EU zelo pogosto zaznavajo v vzorcih konoplje z nizko vsebnostjo THC. Z njima so povezane tudi številne zastrupitve in najbolj črni scenariji.
Foto: DrogArt
Nasilno vedenje, nenadna smrt ...
V literaturi so med neželenimi stranskimi učinki uporabe ADB-BUTI-NACA in MDMB-4en-PINACA navedeni: hitra izguba zavesti, težave z dihanjem, epileptični napadi, bruhanje, delirij, psihotične epizode, agresivno in nasilno vedenje ter nenadna smrt. Še posebej nevarna je hkratna uporaba z drugimi drogami, ki delujejo depresivno na centralni živčni sistem, kot so alkohol, opioidi, sedativi in hipnotiki, opozarjajo v Dro-gArtu. Potentnost mešanic za kajenje s sintetičnimi kanabinoidi je zelo raznolika, še opozarjajo, saj pri izdelavi ni nobene kontrole »kakovosti«. »Znano je, da potentnost niha od serije do serije, prav tako se lahko pri isti seriji pojavijo 'vroči žepi', ko je kanabinoid močno koncentriran v nekaterih delih rastlinskega materiala, zato je izjemno pomembno, da začnemo z zelo majhnim odmerkom,« pojasnjujejo v DrogArtu.
Kako ravnati v primeru predoziranja
Ljudje so po uporabi sintetičnih kanabinoidov pogosto neprisebni, lahko padejo, se penijo v ustih ali so začasno paralizirani. »Če je mogoče, jih postavite v stabilen bočni položaj in nenehno spremljajte dihanje. Če se nekdo onesvesti in je neodziven, pokličite 112. Preverite, ali diha. Če ne diha, začnite stiskati prsni koš, če diha, pa ga postavite v stabilen bočni položaj in počakajte na prihod reševalcev,« pravijo v DrogArtu. SS
Trnovska vas • Na cesti brez brez vozniškega dovoljenja
Sopotnik opitega voznika umrl
Na regionalni cesti med Lenartom in Ptujem je izven naselja Ločič tovorno vozilo v torek zvečer zapeljalo s ceste. Pri tem je umrl 62-letni sopotnik. Vozil je 37-letnik, ki pa nima veljavnega vozniškega dovoljenja in je vozil pod vplivom alkohola, so sporočili s Policijske uprave Maribor.
Na policiji so bili o prometni nesreči obveščeni v torek malo po 20. uri. Po doslej zbranih ugotovitvah je 37-letnik peljal po klancu navzdol, ko je v levem ovinku zapeljal izven vozišča in pri tem trčil v nasip. Vozilo je odbilo in je potem trčilo še v drevo in obstalo zagozdeno, zato so dva potnika iz vozila rešili šele gasilci s tehničnim posegom.
Fotografija je simbolična.
Voznik se je pri tem lahko poškodoval, 63-letni sopotnik se je hudo poškodoval in je ostal na zdravljenju, 62-letni sopotnik pa je po prometni nesreči zaradi poškodb umrl. Policisti so ugotovili, da voznik nima veljavnega vozniškega dovoljenja. Preizkus alkoholiziranosti pa je pokazal, da je vozil pod vplivom alkohola. Odredili so mu tudi strokovni pregled, za vozilo pa izvedeniški pregled. Kot so še sporočili z mariborske policijske uprave, bodo zoper voznika podali kazensko ovadbo zaradi nevarne vožnje v prometu. Za to je zagrožena kazen od enega do 12 let zapora. Gre za 21. smrtno žrtev prometnih nesreč na območju Policijske uprave Maribor letos. Lani so jih našteli 14. Sta
Ptuj • Na sojenju za trojni umor v Gerečji vasi pričala mati obtoženega
»Silvo je bil zelo navezan na otroka«
V nadaljevanju sojenja Silvu Drevenšku, obtoženemu umora zunajzakonske partnerice in njenih staršev v Gerečji vasi, so ta teden na ptujskem sodišču zaslišali kot pričo mati obdolženega. Povedala je, daje bil sin močno navezan na svojega otroka, družina partnerice pa ga nikoli ni sprejela za svojega. »To seje v njem počasi nabiralo,« je dejala.
Kot izhaja iz obtožnice, naj bi Drevenšek lani na božični večer na zahrbten način in iz koristoljubja najprej umoril zunajzakonsko partnerko, nato pa pred očmi svojega štiriletnega sina še taščo in tasta. Tožilstvo mu zato očita tri kazniva dejanja umora ter kaznivo dejanje zlorabe mladoletne osebe in surovega ravnanja.
»Silvo je bil zelo navezan na otroka, redno je skrbel zanj. Tudi otrok je bil zelo navezan nanj, zato nikakor ni res, da je surovo ravnal z otrokom,« je na tokratnem pričanju dejala mati obdolženega.
Nadaljevala je, da je bil Dreven-šek v dneh pred tragičnim dogodkom »v zelo slabem psihičnem stanju«, za kar naj bi bila kriva odhod partnerice z otrokom in posledično prekomerno uživanje alkohola. Kot je dejala, se je partnerica kljub ločitvi stalno vračala po stvari v hišo in Silva s tem provocirala. »Če nekoga zapustiš, ne hodiš več nazaj,« je ugotavljala mati.
Je pil ali ni pil? Je pil ...
Po njenih besedah je partnerica Drevenška ob tem tudi zasmehovala, stalno naj bi ga zaničevala in nadzirala tudi njena družina. »Njemu se je zmešalo. Zraven pa
Sojenje Silvu Drevenšku se nadaljuje 15. novembra.
še alkohol. Normalen človek tega ne more narediti,« je še dejala Drevenškova mati. »To je bila višja sila, kar se je v tej hiši zgodilo,« je zaključila.
Tožilka Teja Kukovec Belšak jo je opomnila, da je na predhodnem zaslišanju trdila, da njen sin ni pil alkohola. »Alkohol je bil prisoten,« je danes vztrajala mati. Je pa potrdila, da so po tragičnem dogodku odpeljali nekaj stvari iz Drevenško-ve hiše. Kot je dejala, so to storili
na predlog njegove takratne odvetnice, da ne bi prišlo do morebitne kraje. »Vse je bilo poslikano, kar smo odpeljali, in je zdaj v hrambi,« je poudarila.
Zdajšnji zagovornik obdolžene-ga Andrej Kac je za neposredno zaslišanje predlagal še eno osebo, ki pa iz zdravstvenih razlogov ni mogla priti na sodišče. Pri njenem zaslišanju odvetnik ni vztrajal in s tem bi bil seznam vabljenih prič v tem primeru zaključen. A je Kac
med prebiranjem listin v sodnem spisu prišel na idejo, da se zasliši še policista, ki je nekaj dni pred tragičnim dogodkom govoril z zdaj pokojnim tastom obdolženega.
Sodni senat je kljub nasprotovanju tožilstva, ki meni, da se s tem samo zavlačuje postopek, ugodil predlogu in tako bodo po napovedih na naslednjem naroku 15. novembra zaslišali še omenjenega policista. Do takrat naj bi bilo tudi že izdelano izvedensko mnenje kliničnega psihologa, ki je pregledal otroka, ki je bil priča grozodejstvu.
Čaka se sicer še odločitev sodišča glede predloga obrambe za postavitev izvedenca klinične psihologije, ki bo pregledal obdolže-nega. Doslej je bilo v postopku že predstavljeno mnenje izvedenca psihiatrije Mateja Kravosa, ki je pri Drevenšku ugotovil narcistično osebnostno motnjo, a ne kakšne hujše duševne motnje, ki bi imela za posledico izgubo stika z resničnostjo. Izvedenec je med drugim tudi ocenil, da je imel obdolženi v času dejanja nizko stopnjo alkohola v krvi.
Drevenšek na predobravnav-nem naroku krivde ni priznal in se doslej še ni zagovarjal.
Sta, ur
Slovenija • Akcija Manj svečk za manj grobov
Letos spet v luči dobrodelnosti
Fundacija Svečka je ta teden v štiriindvajsetih slovenskih krajih ponovno organizirala ekolo-ško-humanitarno akcijo Manj svečk za manj grobov. Namen akcije je pred 1. novembrom, kije znan po potrošništvu, del sredstev preusmeriti v dobrodelne namene, so sporočili iz fundacije.
»Namesto pretirane potrošnje izdelkov s kratko življenjsko dobo, kot so sveče, plastično cvetje in drugi plastični izdelki, ki predstavljajo veliko obremenitev za okolje, sredstva raje namenimo za nakup medicinskih pripomočkov in za zdravljenje bolnih ter življenjsko ogroženih,« so zapisali. Letos zbirajo sredstva za zdravstvene terapije, invalidska vozila in vozičke, dvigala ter reševalno in drugo zdravstveno opremo, so pojasnili.
i
Foto: Sta/M24
V zameno za prostovoljni dar darovalci prejmejo ročno izdelano zastavico sočutja, s katero se bodo lahko okolju prijazno poklonili spominu na preminule. Na ta način so v preteklih letih skupaj zbrali več 100.000 evrov, so dodali. V projektu sodeluje 150 organizacij in več kot 500 prostovoljcev iz vse Slovenije. Fundacija bo vsa zbrana sredstva namenila prejemnikom iz krajev, ki sodelujejo v projektu.
Tudi letos pa imajo Slovenci možnost prižgati virtualno svečko prek sms-sporočila. Pošljejo lahko ključno besedo SVECKA ali SVEC-KA5 na 1919 in s tem prispevajo en evro oz. pet evrov v dobrodelne namene. To lahko storijo uporabniki mobilnih storitev operaterjev Telekom Slovenije, A1, T2 in Tele-mach, so zaključili.
sta
Ako je na dan mrtvih lepo vreme, bo prihodnje leto veliko žira.
Danes in jutri bo pretežno jasno, po nižinah v notranjosti pa bo predvsem zjutraj in dopoldne megla ali nizka oblačnost. Na Primorskem bo še pihala šibka burja, ki bo jutri ponehala. Jutranje temperature bodo od -1 do 4, v krajih z burjo od 5 do 8, najvišje dnevne od 10 do 15, na Primorskem do 18 °C. V soboto bo pretežno jasno, zjutraj in dopoldne bo po nižinah v notranjosti megla ali nizka oblačnost.
4-dnevna napoved za Podravje
Petek	j Sobota 1	Nedelja j	Ponedeljek
29.10.2021			01.11.2021
4*		*	
0	0	5	11
Dopoldan	Dopoldan	Dopoldan	Dopoldan
12	15	18	17
Popoldan	Popoldan	Popoldan	Popoldan
<	V	/>	V
Hitrost vetra 3 m/s	Hitrost vetra 3 m/s	Hitrost vetra 7,5 m/s	Hitrost vetra 3 m/s
Foto: MZ
Foto: CG
Vir: ARSO
petek • 29. oktobra 2021
Kultura
Štajerski	13
Knjigarnica
Stanko Majcen (29. 10. 1888-16. 12. 1970), pesnik, dramatik, pravnik, politik je zapisal v pesmi z naslovom
Smrt v polju
In kadar spet njive vzcveto in kadar spet škrjančki zapojo, bodo iz mene peli.
In kadar spet bukve zagore in kadar spet gabri zažare, bodo iz mene žareli.
Žar, šum in hlad - vse iz mene, pesem cvet livad - vse iz mene, vse iz mene mrtvega.
To in druge na temo, ki priliči dnevu spomina na mrtve, najdete v drobni, skoraj darilni, lepo oblikovani in ilustrirani knjigi Slovenski pesniki o minljivosti (Mladinska knjiga, 1999). A v vzajemnem knjižničnem katalogu (Cobiss) je najti s ključno besedo smrt kar 10.233 naslovov! Smrt v naslovu skrivajo biografije, kriminalke, ljubezenski in zgodovinski romani in mnoge druge literarne oblike. Prva v vrsti je biografija Smrt sv. Frančiška Asiškega in temu sledi pestra množica različnih »knjig s smrtjo«: Smrt - in potem?, Srečna smrt, Smrt za življenje, Čebelarjeva smrt, Plemičeva smrt, Derviš in smrt, Očeta Vincenca smrt, Smrt rečnega vodnika, Deček in smrt, Smrt v Kašmiru, Smrt v duši, Smrt na plaži, Ni časa za smrt, Smrt deklice z vžigalicami, Smrt v beneški operi, Smrt pred hišo, Smrt dela tudi na črno, Ahilova smrt, Dantejeva smrt, Smrt na Nilu, Smrt ni hec, Orfejeva smrt, Vergilova smrt, Smrt v oblakih, Smrt slovenske primadone ...
Če pa pogledamo na temo smrti posebej knjige za odrasle in posebej za otroke, je slednjih le 136 in 118 jih je označenih za mladino. Zanimivo, da so knjižni naslovi branja o poslavljanju, odhajanju, o smrti, zakriti, če se lahko tako izrazim, le redko je namreč sama besedica smrt zapisana že v naslovu. Na primer: Viki, pogrešam te, Most v Terabitijo, Sploščeni zajec, Čez Veliko reko, Babica, pogrešam te, Anica in zajček, Moj ljubi Mic, Modro nebo, Za vedno ... Seveda so tudi take knjige: Smrt, razložena otrokom; Smrt in žalovanje: da bi odrasli laže razumeli otroke, Kaj na svetu počneš, ko ti nekdo umre; Knjiga o smrti, Vsak je kdaj žalosten ...
Prav o žalovanju dvanajstletne deklice, ki ostane sama z očkom, pripoveduje knjiga z naslovom današnje knjigarnice, torej Kraljica smeha (Jenny Jägerfeld. Prevedla Danni Stražar. Hlebce: Zala, 2021. 223 strani).
Glavna junakinja skuša svoje žalovanje skriti, potlačiti čisto na dno svojega srca, saj jo je mama s svojim odhodom povsem razočarala. Deklica se mame spomni le iz zadnjih časov, te čase ji tudi oče ni po volji, saj je ves skrušen in seveda žalosten. Deklica si prizadeva, da bi bila ona pravo nasprotje - rada bi postala komičarka. Ena najuglednejših sodobnih švedskih pisateljic, prejemnica prestižne nagrade August in nagrade Astrid Lindgren, Jenny Jägerfeld, je z neverjetnim občutkom in literarnim darom napisala izjemen roman, ki ga zelo priporočam tudi odraslim bralcem, saj razkriva široko paleto oblik žalovanja, sprijaznjenja in premagovanja takih življenjskih izkušenj, ki jim ni mogoče ubežati.
Sashina mama je namreč ljudi spravljala v jok, za časa življenja in tudi, ko ni bila več živa. Zato Sasha sestavi seznam, ki ji bo pomagal, da ne bo postala podobna svoji mami. Seznam je nenavaden in za uspešno deklico bi lahko bil poguben, a na srečo in tako je prav v zgodbah za mlade bralce, se s pomočjo pedopsihiatrinje, učiteljev in drugih prijateljev ter sorodnikov obdobje Sashinega žalovanja izteče na dobro stran. Veliko dobrih strani in prav takih spominov želi
Liljana Klemenčič
Prevedla Danni Stražar
m

■mm
Markovci • Tretji samostojni projekt Gledališke sekcije
Obujanje gledališke umetnosti na podeželju
Septembra letos je v markovski občini zaživelo gledališče na prostem. Župnijsko dvorišče se je spremenilo v kuliso predstave Korenčkovih v izvedbi Gledališke sekcije Markovski zvon. Slednja je znotraj društva začela delovati pred tremi leti, ko so uprizorili komedijo Županova Micka. Takrat so bili igralci samo otroci, letos pa so se uspešno vklju-
V»1» V ,	»V» 1 V I
ali se starejsi občani
Idejo o tem, da bi znova začeli obujati gledališko dejavnost, je v občino prinesla Silvija Cvetko Sto-lec, ki se je v markovsko občino priselila pred desetimi leti. Že takrat sta skupaj z Marjetko Svenšek Kris-tovič iskali možnosti za razvijanje gledališke umetnosti na podeželju. Povezali sta se s KUD Markovski zvon, kjer so njuna prizadevanja tudi podprli.
Silvija, ki je po poklicu učiteljica, je na odrske deske stopila že kot otrok. V svet gledališča jo je popeljala njena mama Danica Cvetko, ki je že vrsto let igralka pri Veliki Nedelji. Skupaj sta nastopili v kar nekaj predstavah na prostem. To povezovanje družin in pletenje vezi med domačini skuša Silvija obujati tudi v Markovcih. Pri predstavi Korenč-kovi namreč sodeluje več članov iste družine (mož-žena, oče-hči, fant-punca), kar prinaša na oder posebno energijo in povezanost. Prav tako je manj težav s prihodom na vaje, saj je podpora družine pri vseh prostovoljnih aktivnostih še kako pomembna. »Na povabilo k sodelovanju se je že pred tremi leti odzvalo precejšnje število otrok, letos pa smo brez težav pritegnili tudi starejše. Za vsako vlogo že vnaprej vem, kdo bi jo lahko najbolje odigral in se vanjo vživel,« je povedala Silvija Cvetko Stolec in dodala, da je razvijanje gledališke dejavnosti na podeželju zelo pomembno, saj imajo mladi možnost spoznavati literarno delo in način dela v veliki skupini: »Biti del gledališke skupine ni vedno enostavno, saj je potrebne veliko energije in odrekanja. Hkrati pa je to druženje, ki bogati vsakega člana.«
Obiskovalce navdušili stari avtomobiliin kolesa
V predstavi Korenčkovi, ki je bila uprizorjena v začetku septembra, je sodelovalo 21 igralcev (otrok in
lz predstave Korenčkom
Foto: Kaja Kristovič - Kaissa
Foto: Kaja Kristovič - Kaissa
Silvija Cvetko Stolec je v Markovcih obudila gledališko umetnost.
starejših) ter 15 članov tehničnega osebja. Poskrbeti je bilo treba za veliko stvari (sceno, glasbo, rekvizite, vsebino in izgled gledališkega
lista ...). Letošnja posebnost je bila vsekakor ta, da so se igralci vozili s starimi avtomobili (fičo, hrošč) in kolesi, veliko so tudi prepevali.
»Gledalcem smo poskušali čim bolj pričarati čas sredi šestdesetih let in menim, da nam je uspelo. Moja vizija je, da bi se predstave v čim večji meri odvijale na prostem, v avtentičnem prostoru. V tem primeru smo sicer odvisni od vremena, ampak do zdaj nam je bilo naklonjeno,« je dodala Silvija.
Omenjeno dramsko besedilo je komedija Antona Žumbarja, ki je sicer režiser pri Veliki Nedelji. Ker je Silvija z Žumbarjem sodelovala že pri nastajanju predstav pri Veliki Nedelji, je tekst v prvi vrsti izbrala zato, ker ga dobro pozna. Odločilno vlogo pa je imelo tudi dejstvo, da v predstavi nastopajo otroci.
Sicer pa Silvija že išče ideje za novo predstavo. Po njenih napovedih bodo prihodnje leto v Markov-cih znova pomemben del dogajanje na podeželju, saj nameravajo ljubitelje gledališča razveseliti z novo predstavo. Spomnimo, da je sicer markovska občina poznana po zborovskem petju, ki se mu sedaj pridružuje še gledališka umetnost.
Estera Korošec
Ptuj • Dobrodelna razstava Samo nebo je nad Ptujem
Podpora razstavi je hkrati podpora ljudem v stiski
V Murkovi ulici na Ptuju so odprli izložbeno razstavo pod naslovom Samo nebo je nad Ptujem. Mojster intarzije Vojo Veličkovič je upodobil Ptuj, njegove stavbe in njegove dimnike.
Petdelna intarzija Samo nebo nad Ptujem je nastajala skoraj šest mesecev. Namenjena je licitaciji, izklicna cena je 2.500 evrov, podrobneje jo bo avtor predstavil v naslednjih dneh. V svoji petdelnosti spodbuja k razmišljanju. Vmes so namreč štirje črni trakovi, na katerih nekaj manjka, na kar želi avtor opozoriti, ne da bi posebej govoril o tem. Panoramsko intarzijo pa je namenil novi dobrodelni akciji, v kateri lahko sodelujejo vsi, ki to želijo.
Tudi ta poteka v sodelovanju z Območnim združenjem RK Ptuj, na računu SI 56 0420 2000 0348 846 pa se bodo zbirali dobrodelni prispevki v višini 30 evrov. Zbrana sredstva bodo namenili socialno ogroženim družinam. Vsak, ki bo nakazal dobrodelni prispevek v tej
višini, se bo lahko tudi brezplačno potegoval za panoramsko intar-zijo Ptuja. Dokazilo o vplačilu prispevka bo v zaprti kuverti poslal na Območno združenje RK Ptuj ali pa prinesel osebno, hkrati z odgo-
vorom, koliko dimnikov je na vseh strehah. Kdor bo pravilno odgovoril, bo novi lastnik intarzije, v primeru več točnih odgovorov bodo novega lastnika izžrebali komisijsko. Vojo Veličkovič je povedal, da
m m
Foto: Črtomir Goznik
V Murkovi ulici na ogled dobrodelna razstava Samo nebo je nad Ptujem.
je projekt nastal iz dveh razlogov: eden je ljubezen do mesta, drugi pa pomagati neki organizaciji oz. ljudem, ki so v stiski. Vložil je veliko truda, zelo pa je zadovoljen s tem, kar je ustvaril. Velika slika 4 m x 1,20 m je bila zanj v bistvu neke vrste test za sliko Beograd, ki je velika 4 m x 2 m. Nastajala bo na ogled vsem, v izložbenem oknu, da bo lahko vsak videl, kako nastaja intarzija.
Na dobrodelni razstavi se Vojo Veličkovič še posebej zahvaljuje Mizarstvu Tajhmajster iz Kidričevega, ki je z brušenjem in nanosom laka zaslužno za končno podobo njegovih umetnin. Zahvaljuje pa se že tudi vsem, ki se bodo odločili in podprli dobrodelno akcijo za pomoč ljudem v stiski.
MG
14 Štajerski
Zdravstveni globus
petek • 29. oktobra 2021
Zdravstveni nasveti
Zdravila za zdravljenje bolezni covid-19
Zaradi skupnih prizadevanj številnih znanstvenikov in farmacevtske industrije ter ob izdatni finančni podpori Evropske unije smo v rekordno kratkem času dobili cepiva proti virusu SARS CoV-2.
Tedenski mikroskop
O izzivih življenja po prebolelem raku
Na mednarodni konferenci Življenje z rakom po raku so strokovnjaki spregovorili o napredku in izzivih tistih, ki so raka preboleli.
Ob tem strokovnjaki poudarjajo, da vedno več rakov postaja obvladljivih kroničnih bolezni, zato se po zaključku zdravljenja vse več ljudi želi vrniti v običajno življenje, pri tem pa potrebujejo večletno pomoč.
Po besedah predsednice Društva onkoloških bolnikov Slovenije Ana Žličar ob vse več ljudeh, ozdravljenih z rakom, vedno večji problem postaja celostna oskrba. »Dogovoriti se moramo, kako olajšati življenje ljudi tudi po tistem, ko je bitka z rakom dobljena,« je poudarila. Na potrebe bolnikov z rakom je opozorila tudi Mojca Gobec z ministrstva za zdravje, ki je ob tem izrazila upanje, da bo konferenca ponudila nekatere odgovore na vprašanja, povezana s temo.
Evropska poslanka Irena Joveva (LMŠ/Renew) je zagotovila, da se evropski poslanci zavedajo problematike tistih, ki se borijo z rakom in njihovih bližnjih. Opomnila je na ustanovljeni odbor za boj proti raku, ki deluje v okviru Evropske komisije. Odbor po njenih besedah deluje v smeri odprave diskriminacije bolnikov z rakom na vseh področjih. Med drugim pripravljajo predlog, s katerim bi vse članice EU pozvali, da bolnikom po prebolelem raku pomagajo pri vrnitvi na trg dela.
Koordinator državnega programa obvladovanja raka Branko Za-kotnik je opozoril, da je v Sloveniji rak najpogostejši razlog za smrt moških in drugi najpogostejši razlog za smrt žensk.
Po njegovih besedah je v nastajanju državni program obvladovanja raka za obdobje od leta 2022 do 2026. Program obvladovanja raka cilja na zmanjšanje porasta pojavnosti raka s preventivo in presejalnimi programi, izboljšanje preživetja bolnikov z rakom in na celostno pali-ativno oskrbo, je pojasnil Zakotnik. Opomnil je, da v Sloveniji delujejo trije presejalni programi, Dora, Svit in Zora, ki so pomagali pri zmanjševanju pojavnosti raka. »Presejalni programi so pomembna socialna dobrina, ki je vsem enako dostopna,« je poudaril Zakotnik in izrazil željo, da bi to veljalo tudi na drugih področjih zdravstva.
Konferenca osvetljuje tudi potrebe ozdravljenih bolnikov z rakom in vlogo organizacij bolnikov pri izboljšanju preživetja in kakovosti življenja po zaključku zdravljenja raka.
sta
Na več koncih sveta pa potekajo tudi prizadevanja za odkritje zdravila za zdravljenje bolezni co-vid-19. Znanstveniki preizkušajo učinkovitost že znanih zdravil in poskušajo odkriti nova zdravila ali vsaj modificirane molekule. Prednost preizkušanja znanih zdravil je v tem, da poznamo njihovo obnašanje v človeškem telesu. Manjka pa seveda podatek o pravem odmerku in verodostojne klinične študije, ki dokažejo učinkovitost proti točno določenemu povzročitelju bolezni.
V stroki je veliko polemik o zdravilu ivermektin. To je stara zdravilna učinkovina, ki se uporablja tako v humani kot v veterinarski medicini, in sicer za zdravljenje okužb s paraziti, pri ljudeh in pri živalih. Zdravila z učinkovino ivermektin se uporabljajo pod strogim zdravniškim nadzorom in so dostopna samo na zdravniški recept. Rezultati preizkušanja v laboratorijskih pogojih so pokazali zaviralni učinek ivermektina na razmnoževanje virusa SARS CoV-2. Vendar pa so ključne kontrolirane klinične študije, ki bi pokazale učinkovitost tudi pri ljudeh in ki bi opredelile pravilen odmerek zdravila. Pogosto se namreč zgodi, da pokažejo preizkušanja na ljudeh popolnoma drugačno sliko od tistih v laboratoriju. Ivermektin ima namreč težke neželene učinke, kot so slabost, driska, bruhanje, nizek krvni tlak, alergijske reakcije, vrtoglavica, ataksija, krči, koma in tudi smrt. Varnost uporabe mora biti na prvem mestu, zato je nujno počakati na izsledke kliničnih študij, ki v EU še potekajo. Študije, opravljene izven EU, ne kažejo statistično značilne koristi uporabe ivermektina, mnoge med njimi pa sploh niso bile ustrezno izvedene.
Pomagajmo si
Atrijska fibrilacija je motnja srčnega ritma, za katero je značilen nereden in hiter utrip srca. Zaradi nenormalne električne aktivnosti dražljaj v preddvorih ni več ritmičen, temveč prične krožiti, preddvora in prekata pa se ne krčita več povezano in usklajeno. Srce utripa neredno in prečrpa manj krvi kot sicer; prekrvitev tkiv, tudi srca in možganov, se poslabša. To seveda lahko pripelje do hudih posledic, tudi do usodne možganske kapi.
Zato pojdimo k zdravniku vedno, kadar »čutimo« srce in smo nenavadno utrujeni.
Nevarnost strdkov
Prva huda nevarnost srčne aritmije, med katerimi je najpogostejša ravno atrijska fibrilacija, so krvni strdki, ki najpogosteje nastanejo v tako imenovani avrikuli levega
Indikacijo za uporabo mora nato še ovrednotiti evropski regulator-ni organ (EMA).
Spodbudne novice pa prihajajo iz drugih naslovov. V Sloveniji je že na voljo novo zdravilo, ki ga zdravniki uporabijo pri tistih obolelih, ki so zaradi starosti, povišanega krvnega tlaka, debelosti ali drugih pridruženih bolezni resno ogroženi za težji potek bolezni. Zdravilo je kombinacija dveh učinkovin, ka-sirivimab in imdevimab, proizvaja ga biotehnološko podjetje Rege-neron pod imenom REGN-COB2. Obe učinkovini sta bili zasnovani za pritrditev na specifični protein virusa (bodico), vsaka na svojem mestu. To onemogoči virusu vstop v telesne celice.
Pri imunsko oslabljenih bolnikih, pri katerih je okrnjena tvorba pro-
preddvora. Če se del strdka odtrga in zaide v veliki krvni obtok, govorimo o emboliji, ki lahko povzroči zaporo kjerkoli v telesu, vendar
titeles, uporabljajo plazmo prebo-levnikov. To imenujem ozdravljenje s pasivno imunizacijo. Postopek je star. Nekoč so uporabljali serum imuniziranih živali, kasneje serum prebolevnikov, danes je možno pripraviti nevtralizacijska monoklonska protitelesa ali še bolje njihov koktajl. Tudi to je za zdravljenje covida-19 v nekaterih evropskih državah na voljo, vendar po informacijah naših infektologov ne pokrije dovolj uspešno delta seva novega koronavirusa. Nevtralizacijska protitelesa niso nadomestilo za cepljenje in niso primerna za bolnike, ki že potrebujejo terapijo s kisikom. Pa tudi zaščita je časovno omejena.
Evropska komisija je podpisala okvirno pogodbo o skupnem javnem naročilu za zdravilo sotrovi-
zaradi sestave krvnih žil strdek največkrat zanese v arterije, ki prehranjujejo možgane in povzročijo možgansko kap.
mab. Tudi to spada v skupino mo-noklonskih protiteles. Uporabljajo se pri bolnikih, pri katerih obstaja veliko tveganje za težji potek bolezni, in sicer v zgodnjem stadiju, ko še ni potrebno dodajanje kisika. Za zdravljenje bolnikov, ki potrebujejo kisik, pri nas še vedno uporabljajo protivirusno zdravilo remdesivir in kortikosteroide. Kritično bolnim pa dodajajo tudi toci-lizumab, za katerega se je pokazalo, da zmanjša potrebo in skrajša mehansko ventilacijo.
V ZDA je vložena prošnja za registracijo zdravila molnupiravir. Gre za zdravilo v obliki tablet. V študijah so dokazali, da pri visoko rizičnih bolnikih zdravilo zmanjša možnost hospitalizacije in zmanjša število smrti.
Večina obolelih se zdravi v domačem okolju. Bolezen poteka različno. Pri nekaterih z zelo blagimi znaki, spet pri drugih v težki obliki. Skoraj pri vseh je prisotna vročina, kašelj in utrujenost. Zato so priporočila jasna: potreben je počitek, uživanje tekočine, vročino in glavobol lajšamo s para-cetamolom, če ta ni učinkovit, lahko tudi z nesteroidnimi protiv-netnimi zdravili, kot sta ibuprofen in naproksen. Uporabljamo jih v najnižjem še učinkovitem odmerku in najkrajši čas. Potem so tu še zdravila, ki umirjajo kašelj, kot npr. butamirat, lahko pa tudi zeliščni sirupi in pastile. Zelo pomembno pa je, da se ob prvih znakih bolezni umaknemo v domače okolje, kontaktiramo zdravnika za navodila glede testiranja in karantene. Obvestiti moramo tudi vse osebe, s katerimi smo bili v potencialno tveganem stiku. Če se stanje slabša, pa čim prej do zdravnika, seveda ob predhodni najavi.
Mag. Darja PotočnikBenčič, mag. farm., spec.
Kdaj k zdravniku
Možganske kapi pri bolnikih z atrijsko fibrilacijo so obsežne, ne-
redko smrtne ali pa vodijo v trajno invalidnost. Zato moramo biti pozorni na vsako pospešeno in neredno bitje srca, saj je to najpomembnejše za zgodnje prepoznavanje atrijske fibrilacije. Nereden utrip srca je znak, da moramo takoj obiskati osebnega zdravnika!
Včasih ni simptomov
Atrijsko fibrilacijo pa je vendarle včasih težko prepoznati, saj motnja srčnega ritma ne povzroča nujno tudi tipičnega nerednega bitja srca. Simptomi se lahko pokažejo v obliki napadov ali pač ne. Mnogi namesto tega opazijo slabšo telesno zmogljivost, oteženo dihanje ter občutijo nelagodje in bolečino v prsnem košu. Neredko pa spremembe ugotovi šele zdravnik, in sicer ob merjenju krvnega tlaka. Atrijsko fibrilacijo pa zatem dokončno potrdi s posnetkom EKG.
Kdo je ogrožen
Motnjo srčnega ritma doživi kar vsaka četrta oseba, starejša od 40 let, pogostnost vsekakor narašča s starostjo. Večkrat za njo trpijo ljudje z visokim krvnim tlakom, sladkorno boleznijo, koronarno
m
V	T	m :
Foto: Dreamstime/M24
Preprečimo najhujše
Tveganje za možgansko kap je pri ljudeh z atrijsko fibrilacijo petkrat večje kot pri zdravih ljudeh. Skoraj tri milijone ljudi vsako leto doživi možgansko kap, ki je posledica atrijske fibrilacije. Kardiologi žal ugotavljajo, daje motnja ritma prepoznana pozno, neredko šele po preboleni možganski kapi. V Sloveniji možgansko kap doživi okoli 4000 ljudi na leto. Čeprav se umrljivost zaradi možganske kapi tako pri nas kot po svetu znižuje, pa samo pri nas vsako leto zaradi nje umre 2000 ljudi. Možganska kap ostaja tretji najpogostejši vzrok umrljivosti bolnikov po svetu in pri nas ter vodilni vzrok invalidnosti.
boleznijo in tisti z boleznimi srčnih zaklopk, predvsem mitralne zaklopke. Pojavlja se tudi pri bolnikih s čezmernim delovanjem ščitnice. Med dejavniki, ki lahko sprožijo atrijsko fibrilacijo, je tudi čezmerno uživanje alkohola. Pravzaprav jo po nekaj kozarcih vina preveč mnogi prvič občutijo in gredo k zdravniku.
Tea Dečman
Foto: Dreamstime/M24
Atrijska fibrilacija
Motnja srčnega ritma je resno stanje in lahko pripelje do hudih posledic, celo do usodne možganske kapi.
petek • 29. oktobra 2021
Za kratek čas
Štajerski	15
RIMSKI BOG LJUBEZNI
AVTOR: TOMAŽ KRALJ
OBLASTNIK V FEVDALNI TURČUI
LANTAN
ANTIČNO GLASBILO,
PIŠČAL STRSTNIM JEZIČKOM
VRTNINA Z UŽITNIM
PODZEMNIM DELOM
PROSTOR, KJER SE GOJUO SADIKE RASTLIN
ZVOČNI ZNAK, KI OPOZARJA NA NEVARNOST
PALIČASTA BAKTERIJA
TRDI SIR V OBLIKI HLEBCA
JAPONSKI AVTO
PREMIKANJE PO ZRAKU
ROMULOV BRAT
GREGORČIČEVA PESEM
VRHNJE OBLAČILO MUSLIMANK
PABLO NERUDA
BLAGAJNA
OBMORSKA DRŽAVA NA BLIŽNJEM VZHODU
Je eden od najpomembnejših muzejev dekorativne umetnosti v Evropi in eden od največjih muzejev umetnosti v Nemčiji. Muzej, ki se nahaja v Munchnu, hrani zbirke umetnostne in kulturne zgodovine na približno 13.000 m2. Njegova zbirka, ki v glavnem vključuje regionalne in evropske kipe ter predmete umetnostne obrti, od samega začetka ni imela le izobraževalnega poslanstva širšim slojem prebivalstva, temveč je bila ustanovljena tudi za usposabljanje obrtnikov. Zbirka je od začetka razdeljena na dve glavni skupini: umetnostno zgodovinska zbirka od zgodnjega srednjega veka do začetka 20. stoletja in folklorna zbirka z znamenito zbirko jaslic. Muzej je ustanovil kralj Maksimilijan II. Bavarski leta 1855, od 29. septembra 1900 pa se nahaja v današnji stavbi na Prinzregen-tenstraGe.
AVLOS - antično glasbilo, piščal s trstnim jezičkom, EPIFORA - ponovitev iste besede na koncu verzov, VIBRION - bakterija v obliki upognjene paličice
Slovenija • Zaključen je letošnji izbor za inovativnega mladega kmeta
Zmaga za ekološkega sladoledarja
Naziv inovativnega mladega kmeta je letos za izdelave sladoleda iz ekološkega kozjega mleka v papirnati embalaži pripadel Gregorju Slavcu iz Loške doline.
Zveza slovenske podeželske mladine (ZSPM) in Kmetijska gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) sta že 13. leto organizirali izbor za mladega kmeta z najbolj inovativ-nimi idejami na kmetijskem, gozdarskem ali ribiškem področju. Zmagovalca razglasijo glede na mnenje strokovne komisije, ki prispeva 70 odstotkov končne ocene, in glede na rezultate spletnega glasovanja, s katerim so zbrali 5.000 glasov. Rezultate je tudi tokrat razglasil predsednik države Borut Pahor in Slavcu podelil naziv Inovativni mladi kmet 2021.
Kot je povedala Anja Mager, predsednica ZSPM, so se za spletno glasovanje odločili zaradi video predstavitve kandidatov, s katero so jih kar najbolj približali širšemu krogu ljudi, pripravili pa skupaj z ekipo televizijske oddaje Ljudje in zemlja.
Za laskavi naziv je letos kandidiralo 11 mladih kmetov, med njimi pa ni bilo nobenega iz Spodnjega Podravja. Kmetijsko-gozdarski
zavod Ptuj je sicer imel svojo kandidatko, in sicer koroško etnobo-taničarko Saro Berglez Zajec. Iz severovzhodne Slovenije prihajata še sestri Katja in Barbara Leber Vračko iz vinogradniško-živinorej-ske kmetije v Zgornji Kungoti, ki ju
je predlagal KGZ Maribor, zavod iz Murske Sobote pa je letos stavil na mlado prevzemnico turistične kmetije Puhan iz Bogojine Katarino Puhan Gjerkeš.
Čeprav število živinorejskih kmetij v Sloveniji upada, veseli dej-
stvo, da se med kandidati z izjemo ene prevzemnice vsi ukvarjajo z rejo živali. Svojo inovativnost poleg uvajanja tehnoloških posodobitev, robotike in dobrobiti živali izkazujejo zlasti z dopolnilnimi dejavnostmi, kot so predelava mleka v mlečne izdelke, zelenjadarstvo, gojenje zelišč in dišavnic, mlinarstvo, domača kozmetika, pa biod-inamične metode pridelave. Kar nekaj med njimi jih svoje izdelke že prodaja tudi po spletu, mnogi pa o svoji dejavnosti na raznih delavnicah učijo tudi druge.
SD
Tedenski horoskop do 4. novembra
J OVEN (21. 3. - 20.4.)
Bistvo tedna, na pragu katerega boste, bo odkrivanje skrivnosti in brskanje po osebnem labirintu. Zavedali se boste notranje povezanosti in uvideli smisel, kjer je volja, tam je tudi pot. Finančno se boste zelo razbremenili. Na delovnem mestu vas čaka paleta zaupnih informacij.
BIK
(21.4. - 20.5.)
Prožnost bo nekaj, kar si boste priučili. Topel objem, prijetna beseda in stisk roke bodo velikplus in motivacija prihodnosti. Obdobje intenzivnega razmišljanja se nadaljuje. Sreča v ljubezni se bo okrepila in nevezani lahko spoznate sad. Ravno ljubezen bo zdravilo!
m
Inovativni mladi kmet Gregor Slavec iz Loške doline uči otroke, kako se živi in dela na kmetiji.
m
LEV
(23.7. - 22.8.)
novo delo. Čas je primeren, da doma priredite zabavni večer s prijatelji.
I
Pl DEVICA
(23.8. - 22.9.)
Jesen se bo počasi preobleka. Za vas bo to čas, da naredite intelektualnim opravilom. Opravite lahko tiste drobne in na videz nepomembne stvari. Vpogledu ljubezni bo več prijetnosti in pogovori sledijo tudi na delovnem mestu.
TEHTNICA
_ (23.9. - 23.10.)
Zimzelena drevesa pripovedujejo zgodbo o življenju in vlivajo upanje. Optimistično naravnani boste pogumno stopali naprej. Novembrske noči bodo temeljile na romantiki in strasti. Pri denarnih zadevah nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč. Odrekanje in duhovna znanja bodo kot biseri.
ŠKORPIJON
(24.10. - 22.11.)
Sledili boste svoji filozofiji in imeli vero, ki vas ne bo pustila na cedilu. Seveda boste intenzivno iskali
m
mir.
Sodelovanja so tako ali drugače nujna. Ljudje bodo odhajali in prihajali. Skozi pogovor boste dojeli glavno sporočilo in se iz tega naučili modrosti. Dom bo kot oaza miru in nabrali si boste moči za
si lahko s tem, da razmišljate pozitivno, se odpravite v gozd ali poslušate instrumentalno glasbo. Ljubezensko življenje bo prijetno
in vzpodbudno!
!Wi D(°Oc0t)
Prgišče sreče se bo pridobilo v pogledu doma in družine. Povežete se lahko z notranjo močjo in naredite osebno selekcijo. Iskati bo treba nove izzive, kijih boste našli pri delu. Česarkoli se boste lotili, boste poželi uspeh. Sledili boste lasnim interesom.
¿^h RAK fjr (2L 6 - 22.7.)
V naravi sta dan in noč in obdobje je primerno za združitev moči in povezave s svojim bistvom. Intuitivni signali so kot bakla, ki sveti in kaže pot. Notranji nemir bo močan, dosegli boste veliko. Kreativna moč bo pot uspeha. Na delovnem mestu sledi pomoč sodelavcev.
^f/ STRELEC
' ' (23.11. - 21.12.) *
Na delovnem mestu vas čaka pomembna sprememba ali novost. Dokazovanje bo nekaj, kar bo nujno, vendarle nekoliko počakajte in v miru razmislite. Še vedno boste lahko povezani s svojim bistvom in deležni čarobne sreče. Kolo sreče se bo vrtelo vam v prid in zato ne lenarite.
- KOZOROG
(22.12. - 20.1.)
Biseri sreče bodo majhni, ampak korak za korakom greste nasproti novim izzivom. Prijetna družba bo koristila in vzemite si čas zase in za družabne dejavnosti. Držali se boste stare modrosti, ki pravi »zglavo na zabavo«. Služba - adrenalinski izzivi, ljubezen -sproščeni pogovori.
VODNAR
(21.1. -18.2.)
Sledilo bo obdobje, v katerem znate združiti duhovnost in materialnost. Kakorkoli boste obračali, bo čas, da naredite zaključek, staro mora oditi in pride novo in drugačno. Razdvojenost med službo in domom bo močna. Sprehod po neokrnjeni naravi vam bo dal novih moči.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Valovi strasti bodo hiteli proti vam in mirno sem jim lahko prepustite. Moč, volja in energija bodo nekaj, kar vas lahko spremlja in vam daje rezultate.
Obdarjeni boste z novo energijo in bogatim sporočilom, da je življenje čudež. Veliko se lahko naučite od otrok. Ustvarjate!
Foto: GS
16 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 26. oktobra 2021
OCRAPAK
ROADSHOW
Predstavitev novosti iz Agritechnice!
Predstavitev novitet iz minimalne obdelave
Premierna predstavitev tehnologij NOVE sejalne in škropilne tehnike!
Predstavitev traktorjev CLAAS!
tal!
t,
Bodite z nami, ko vam
bomo PREMIERNO v živo na polju predstavili
INOVACIJE AGRITECHNICE 2022.
-	na 5.000 m2 izložbene površine
-	1.800 konjskih sil traktorjev
-	40 različnih kmetijskih priključkov
Predstavitev bo potekala v vsakem vremenu. Poskrbljeno bo tudi za hrano in pijačo!
Več informacij na www.grapak.com
VABILO
na največjo predstavitev novitet in prikaz strojev podjetja HORSCH!
PETEK
NOVEMBER 2021
KDAJ: OB 11.00 uri
KJE: GRAPAKA1 d.o.o., PE FRAM
BISTRIŠKA CESTA 51 2313 FRAM
L epi spomini
ne
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas a[i vase bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase a[ijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu!
----* -»"'UM IS/
& zdravo pitno v Halozah
Ä	«^"»a^.......»
Jl/ra h.^-l.... .	- "¡"¡¡«Äiriie»,.
Moa Innrem- S A'eonliJ ,n
!• as*:«
'"i'w,!,. "" '""i
P ™r0	mi a I-
iíuho^Jb
7 -Wo»« |',jk f,.'. '	, ""
iofr	"''.miOhu iuJj

I	S Sts KONITtM OK as pj^j
teftas
i S'stema/
ftfe >«■'Í
j**«	V".'
ronnií^"*1"1''" Ii iftMlutli .fV? * PWfajtu
' "i ffltowJmitov 1«, „,
.""W Jt „it.,C Sj!,Un*™
•fiííi.v £, "" "■'»um fc, (draii	rula,.
'imsrnm?
".'I. iJlff'Ä™""'J^t J
■-''■í.'V.U -' i	i'iS '^'í	jr ¡M¡
SíX" "-^ZUr: sSSSASJ-.«..
víS" Ä^ s™»- «S;,* "^"íttíK^n* "iSäS- • hSSTJÍ
........... ...I	:........... .r... 1 T'j	, 1 1 '■■
fe• ££ ^««aii!
.»'iSKJffcta^iiTE««"
..""■BIH ,
»•s i..,..!, «sesa»» i*. saiarr.'«i
k» j.hbj ''■I.
Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti!
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov.
Motokros
Herlings z napako »povabil« Febvreja in Gajserja v troboj Stran 18
Sah
Ptujčanom končno tretje mesto v državni ligi
Stran 18
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik.
Nogomet • 1. SNL, NK Aluminij
Roman Glažar
»Sodniki vendarle na igrišču 'sejemo pravico'«
Stran 19
Nogomet
Dravaši še drugi teden zapored brez tekme
Stran 19
iPoiluiajh na±
na íuitounün ifibtu!

»V Domžalah moramo 'na glavo'«
S porazom Kopra na derbiju z Olimpijo se je razlika med ekipami na vrhu lestvice še zmanjšala, med vodilnimi Koprčani in Sobočani na petem mestu je le še šest točk razlike. To nedvomno obeta zanimiv boj za simbolični naziv jesenskega prvaka, ki pa vendarle ni povsem nepomemben. Vsaka prednost (ali zaostanek) glede na tekmece bo spomladi dragocen ...
Prihajajoči krog s sabo prinaša same zanimive obračune, saj se bodo med seboj pomerile prve štiri ekipe (Olimpija 2. - Bravo 4. in Maribor 3. - Koper 1.),
1. SNL, 15. krog: Domžale - Aluminij, v nedeljo ob 15.00 v Domžalah.
Dosedanja medsebojna tekma v sezoni:
6. krog: Aluminij - Domžale 0:1 (0:1); Ibričic.
sredino lestvice bo zaznamoval obračun med Celjem (6.) in Muro (5.), temu pa sledita tekmi med zadnjimi štirimi moštvi (Domžale 8. - Aluminij 9. in Tabor 7. - Kalcer 10. ... Ker tekme med podobnimi ekipami „štejejo dvojno", je napetost zagotovljena ...
Tega se zavedajo tudi v Kidričevem, kjer so v tem trenutku v nezavidljivem položaju. Na zadnjih šestih tekmah so šumarji osvojili le štiri točke (zmaga v Kopru in remi s Kalcer-jem), kar je v tem obdobju najmanj izmed vseh moštev lige (Kalcer in Koper 5, Tabor 6, Celje in Domžale 8, Mura in Bravo 10, Maribor 11, Olimpija 13).
Varovanci Oskarja Drobneta so v
prvi četrtini sezone (devet krogov) dosegli le pet zadetkov (od tega kar tri proti Mariboru), v drugi so ta izkupiček na zgolj šestih tekmah že popravili (sedem golov), kljub temu pa jim točke vztrajno polzijo skozi prste. „Enostavno nogometni bogo-
vi v tem trenutku niso na naši strani, čeprav smo bili na obeh zadnjih tekmah, z Muro v gosteh in Celjem doma, tekaško dobro razpoloženi in agresivni. Na žalost 'padamo' na majhnih stvareh. Fantje dobro delajo, forma sploh ni slaba, zato ne vidim drugega izhoda, kot da vztrajamo na tej poti. Muri in Kalcerju smo zabili vsakemu po dva gola, a smo jih dobili pet, tudi proti Celju smo izgubili z minimalno razliko - za rezultatski preboj bo treba dodati nekaj minimalnega," je dejal trener Aluminija. Ta je na tekmi s Celjem znova prejel rumeni karton, zaradi protestiranja glede dolžine sodniškega podaljška pa je bil zelo blizu tudi rdečemu .
Naslednji tekmec šumarjev bodo v nedeljo Domžale, ki imajo med tednom še pokalno tekmo z Mariborom (v četrtek, po sklepu redakcije, op. a.). Rumena družina je v zadnjem krogu prvenstva slavila pomembno zmago v gosteh proti Bravu, ki jo je vsaj za nekaj časa oddaljila od začelja lestvice. Varovanci Dejana Djuranovica imajo največ težav obrambi, saj imajo ob Kalcerju
Foto: Črtomir Goznik
Tekma s Celjani se za nogometaše Aluminija ni izšla po njihovih željah, naslednjo priložnost za pozitiven izid bodo imeli v nedeljo v Domžalah.
(25 prejetih golov) najslabšo obrambo lige (24).
„Še zdaleč nismo edina ekipa, ki v tem trenutku ne blesti, takšnih je še več, vključno z Domžalami. Že v našem primeru bi bilo vse drugače, če proti Muri ne bi doživeli preobrata in bi slavili, kar je bilo pri vodstvu 1:2 povsem realno. Celjani so se se-
daj z dvema zaporednima zmagama oddaljili, a smo jim bili v medsebojni tekmi najmanj enakovredni. Povedati želim to, da so razlike med ekipami zelo majhne in že dve povezani zmagi lahko povsem spremenita zadeve," je dejal Luka Janžekovič.
Kapetan Aluminija se je nato obrnil proti tekmi ob Kamniški Bistrici:
„Tudi Domžale v letošnji sezoni ne najdejo konstante, točke osvajajo zvečine na podlagi individualne kakovosti, ki jo nedvomno premorejo. Vedno pa to ni dovolj in tukaj moramo iskati svojo priložnost. V Domžalah moramo 'na glavo', drugega nam niti ne preostane."
JM
Rokomet • NLB liga, zaostala tekma 6. kroga
Korošec v vrstah Ormoža ustavil Korošce
Jeruzalem - Slovenj Gradec 31:25 (17:11)
JERUZALEM: Skledar (18 obramb - 1 x 7 m), Balent; Mlač Černe, Bo-gadi 4, Savkovic, Čudič 2 (2), Voljč 1, Fergola, G. Hebar 3, T. Hebar 3, Šulek 2, Pandev 1 (1), Kosi 10 (2), Krabonja 2, Čirovic 3, Škrinjar. Trener: Saša Prapotnik.
SLOVENJ GRADEC: Dobaj (14 obramb - 3 x 7 m), Petrič (1 obramba); Grobelnik, Cvetko 4, Banfro, Jezernik 5 (2), Levc 3, Šol 2, Lesjak, Golčar 3, Saleznik, Kleč 1, Komar 1, Štumpfl 4 (1), Yankovskyy 2. Trener: Ivan Vajdl.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 8/5; Slovenj Gradec 4/3.
IZKLJUČITVE: Jeruzalem 4; Slovenj Gradec 14 minut.
IGRALEC TEKME: Alen Skledar (Jeruzalem Ormož).
V Ormožu so gledalci na Hardeku ob gostovanju Slovenj Gradca spremljali še eno imenitno predstavo Jeruzalema in videli prvo domačo zmago v letošnjem državnem prvenstvu (prej porazi proti Loki, Slovanu, Celju).
„To je letos naša prva domača zmaga, zelo pomembna zmaga, ki smo je zelo veseli. Pred tekmo nismo natančno vedeli, kako bomo odigrali po fizično in psihično težki tekmi proti islandskemu Selfossu. S soigralci smo odreagirali odlično in odigrali tekmo na visokem nivoju,"
je z velikim veseljem po tekmi povedal 19-letni Blaž Fergola, ki skupaj s Teom Šulekom (21 let) tvori centralni blok ormoške obrambe. Prav ta mlada možakarja igrata v obrambi iz tekme v tekmo bolje in tudi na račun njiju so rezultati Ormožanov na zadnjih štirih tekmah odlični (zmaga in remi v Evropi, zmagi v DP proti Ljubljani in Slovenj Gradcu).
Jeruzalemčki so tudi to tekmo pred okrog 300 gledalci začeli odlično in gostom dovolili le izenačenje na 1:1. V 7. minuti je bil izid +3 (4:1), v 20. minuti +4 (11:7), v 25. minuti
+5 (14:9), v 27. minuti pa že kar +7 (16:9). Lepih 9 obramb je v golu Jeruzalema zbral Korošec v dresu Ormoža Alen Skledar, ki je tako zadržal odlično formo iz zadnje tekme proti Selfossu, ko je zbral kar 21 obramb.
„Znova smo pokazali odlično igro v obrambi in posledično s tem sem tudi sam lahko pridno zbiral obrambe. Z bloki odlično sodelujem s svojimi soigralci v obrambi, mislim, da tudi to prinaša pomemben del k naši uspešni igri v zadnjem času. Moram pa reči, da žal popuščam, saj sem tokrat zbral tri obrambe manj kot
zadnjič proti Islandcem," se je na svoj račun pošalil Skledar, priden študent nemščine in angleščine.
Še en igralec je poleg bratov He-bar, Tinčka in Gašperja, izstopal v 1. polčasu v dresu Jeruzalema. Tilen Kosi je mrežo sicer najboljšega moža pri Korošcih do odmora zatresel kar 7-krat, tekmo pa končal pri 10 doseženih golih. „V 1. polčasu smo zaigrali v zares visokem ritmu, v 2. polčasu pa rutinirano obdržali prednost in zasluženo zmagali. Zelo pomemben je bil znova štart v tekmo, ki je bil odličen. Nato so nam ponovno dali
V 3. krogu s Švicarji
Jeruzalem Ormož bo v 3. krogu EHF pokala zaigral proti švicarski ekipi Suhr Aaarau, ki trenutno zaseda 6. mesto v 1. švicarski ligi. „Švicarji so imeli v sredo tekmo. Takoj po tekmi smo dobili posnetke in si jih na hitro ogledali. Podrobna analiza tekmeca še sledi, ampak po grobo videnem gre za fizično izjemno močno ekipo, ki pa je znova premagljiva. Že sedaj se veselimo novih dveh nastopov v Evropi, seveda pa še naprej ostaja prioriteta državno prvenstvo, kjer si čim prej želimo zagotoviti obstanek v ligi. Nastopi v Evropi so za ves naš klub samo nagrada za dobro delo v zadnjih petnajstih letih," je še nasprotnika v Evropi pokomentiral trener Saša Prapotnik.
veter v krila navijači in vse je bilo lažje. Razleteli smo se po igrišču in gostje se lahko samo svojemu vratarju zahvalijo, da so na koncu izgubili za le šest zadetkov," je po tekmi povedal Kosi, ki je na zadnjih treh tekmah dosegel kar 24 zadetkov. 23-letni Or-možan je trenutno s 33 doseženimi zadetki tudi najboljši strelec Ormo-žanov v tem državnem prvenstvu.
Tudi 2. polčas so bolje začeli gostitelji in z dvema zadetkoma nasprotniku ušli na +8 (19:11). Do konca tekme je prednost Jeruzalema nihala med +6 in +8. Zdelo se je, da če bi ekipi igrali še 24 ur, bi bil zmagovalec še vedno
Foto: Črtomir Goznik
Tilen Kosi je bil tudi tokrat izredno razpoložen v napadu, dosegel je kar deset zadetkov (posnetek je s tekme Ormož - Celje PL).
NLB liga				
Zaostala tekma 6. kroga: Jeruza-				
lem Ormož - Slovenj Gradec 31:25				
(17:11).				
1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO 7	7	0	0	14
2. TRIMO TREBNJE 6	6	0	0	12
3. GORENJE VELENJE 7	5	0	2	10
4. RIKO RIBNICA 7	5	0	2	10
5. URBANSCAPELOKA 7	5	0	2	10
6. LL GROSIST SLOVAN 7	4	0	3	8
7. SLOVENJ GRADEC 7	3	1	3	7
8. LJUBLJANA 7	2	0	5	4
9. JERUZALEM ORMOŽ 6	2	0	4	4
10. SVIŠ IVANČNA GORICA 7	2	0	5	4
11. MARIBOR BRANIK 7	2	0	5	4
12. DOBOVA 7	2	0	5	4
13. KOPER 7	1	1	5	3
14. HERZ ŠMARTNO 7	1	0	6	2
isti - Jeruzalem Ormož. „Točno tako. Popolnoma smo nadigrali Slovenj Gradec v vseh fazah igre. Od napada do obrambe, od volje do želje po zmagi. Tokrat nasprotnik ni imel niti najmanjše možnosti za uspeh. In verjemite, da bomo poskušali zdaj presenetiti še Gorenje, ki vstopa v tekmo v vlogi favorita, ampak na Hardeku je ob močni podpori s tribun in ob naši trenutni formi vse mogoče. Potrudili se bomo po svojih najboljših močeh, želimo pa si znova lepo polno dvorano na Har-deku," je zaključil Fergola.
V	soboto »evropski derbi« z Gorenjem
V	soboto, 30. oktobra, ob 19.30 na Hardeku sledi „evropski derbi" med Jeruzalemom in Gorenjem. To sta namreč še edini preostali ekipi v evropskih tekmovanjih, ki predstavljata Slovenijo; Jeruzalem v
EHF pokalu (tretji rang evropskega tekmovanja), Gorenje v EHF ligi (drugi rang evropskega tekmovanja).
Uroš Krstič
18 Štajerski
V središču
petek • 5. novembra 2021
1

Jeffrey Herlings (Nizozemska), KTM, 27 let - 573 točk
Motokros • Dirka za VN Pietramurate
Romain Febvre (Francija), Kawasaki, 29 let - 572 točk
Tim Gajser (Slovenija), Honda, 25 let - 570 točk Dirka za VN Pietramurate, rezultati:
Herlings
Febvreja
Tim Gajser iz Pečk pri Makolah je bil po nedeljski dirki v Pietramurati dokaj razočaran z razpletom, saj je za Herlingsom v skupnem seštevku zaostajal za velikih 27 točk. Kljub temu je na naslednjih dirkah obljubil boj do zadnjih atomov moči in poskus vrnitve v boj za ubranitev naslova svetovnega prvaka. Nepričakovano se mu je želja uresničila že na sredini dirki ...
Sredina dirka je znova ponudila vse, kar lahko ponudi dirka svetovnega prvenstva v najmočnejšem razredu MXGP: padce, odstope, zanimive dvoboje, preobrate in prehitevanja ter solze sreče dirkaške legende in številnih njegovih navijačev ...
Slednje velja za domačina Antonia Cairolija, devetkratnega svetovnega
Šah • Državna liga
z napako »povabil« in Gajserja nazaj v troboj
1. Antonio Cairoli	Italija	KTM	20	25	45
2. Tim Gajser	Slovenija	Honda	22	20	42
3. Romain Febvre	Francija	Kawasaki	25	16	41
4. Jeremy Seewer	Švica	Yamaha	18	22	40
5. Glenn Coldenhoff	Nizozemska	Yamaha	14	15	29
prvaka in zmagovalca več kot 90 dirk v razredih MXGP (70) in MX2 (24), ki se po letošnji sezoni uradno poslavlja od dirkanja v razredu MXGP, tokrat pa je pred svojimi navijači dosegel lepo grand prix zmago. Zmaga na domači dirki ob zaključku kariere je nekaj najlepšega, kar se lahko zgodi dirkaču. Iskrene čestitke so-tekmovalcem neposredno po dirki so dokaz, kakšen status ima Antonio Cairoli v motokrosu ...
Cairoli je bil v prvi vožnji tretji, v drugi je zmagal, kar je bilo dovolj za grand prix zmago. Drugo mesto je zasedel Tim Gajser, tretje pa Romain Febvre. Jeffrey Herlings tokrat ni stopil na zmagovalni oder, saj je odstopil v prvi vožnji, kljub temu pa je z minimalno razliko ohranil rdečo številko. A troboj Herlings-Febvre-Gajser se bo na zadnjih treh dirkah nadaljeval še v bolj dramatični verziji ...
Troboj za naslov je pridobil na zanimivosti že v prvem ovinku prve vožnje, ko je Herlings slabo startal, nato
»Tokrat sem dirkal konstantno. Malce sem sicer razočaran, da nisem zmagal v prvi vožnji, saj sem dolgo vodil. Toda začele so me boleti roke, in čeprav sem se lahko boril, mi je na koncu malo zmanjkalo. Vse to mi je dalo samozavest za drugo vožnjo. Četudi nisem najbolje startal, sem se lahko prebil naprej in končal kot tretji za nove stopničke. Poleg tega je bil to dober dan, kar se tiče skupne razvrstitve. Zaostanek znaša le tri točke, zato je vsaka vožnja pomembna. Veselim se že preostanka sezone, v katerem bom dal od sebe vse,« je za spletno stran dirkaškega oddelka Honde dejal 25-letni Gajser.
za nameček še padel, nakar je moral odstopiti, potem ko je eden od njegovih tekmecev zapeljal čez motor in mu ob tem zlomil ročico za plin.
Trije preobrati v zadnjih treh krogih
Vodilni v skupnem seštevku je moral odstopiti, prva zasledovalca Gajser in Febvre pa sta se v prvi vožnji udarila za zmago. Dolgo je vodil Gajser, ki je hitro prehitel Španca Jorgeja Prada, a je bil v ozadju hiter tudi Febvre. Sle-
dnji je nato napravil napako, zaostal pet sekund, a z boljšim ritmom na koncu ujel našega asa. Zanimiv dvoboj je imel v zadnjih treh krogih kar tri preobrate, saj je Febvre najprej prehitel Gajserja, temu je v naslednjem krogu uspela vrnitev na čelu dirke, v predzadnjem krogu pa je znova udaril Francoz in slavil zmago. Tako je Feb-vre začasno prevzel rdečo številko vodilnega, pred drugo vožnjo pa je bilo stanje v SP naslednje: Febvre 556 točk, Herlings 555, Gajser 550.
Drugo vožnjo so vsi trije kandidati
Skupni vrstni red v SP:
1.	Jeffrey Herlings
2.	Romain Febvre
3.	Tim Gajser
4.	Jorge Prado
5.	Antonio Cairoli
za naslov začeli slabše in so se morali prebijati iz ozadja. Še najbolj Febvre, ki je lov začel z 12. mesta. Gajser je bil po startu sedmi in v prvi tretjini vožnje za Herlingsom. Priložnost za prehitevanje Nizozemca je dočakal ob njegovi napaki pri pospeševanju iz ovinka, nato pa se je podal v lov za vodilnimi tremi: Cairolijem, Seewer-jem in Coldenhoffom.
Na dirki so imeli vsi v ospredju podoben ritem, tako da veliko prehitevanj ni bilo, je pa Gajser nekaj minut pred koncem le preskočil Nizozemca Glenna Coldenhoffa in prišel do dveh pomembnih točk v boju za skupno razvrstitev. V zadnjih nekaj krogih je lovil še Švicarja Jeremyja Seewerja, a si je pri tem privoščil nekaj manjših napak, tako da je ostal tretji. Herlin-gs in Febvre sta v zadnjem delu dirke prav tako pospešila in v cilj prišla kot četrti in peti, potem ko sta zlahka opravila s Coldenhoffom.
Nizozemska	KTM	573
Francija	Kawasaki	572
Slovenija	Honda	570
Španija	KTM	473
Italija	KTM	464
Skupno zmago je na domačem terenu s 45 osvojenimi točkami slavil Italijan Antonio Cairoli, drugo mesto je pripadlo Gajserju (42), točko za njim je bil na tretjem Febvre.
V vodstvu skupnega seštevka je tudi po 15. preizkušnjah v sezoni ostal Herlings s 573 točkami, a je po spodrsljaju ohranil le še pičlo točko prednosti pred Febvrejem (572), še dve manj pa ima Gajser (570). Je pred zadnjimi tremi dirkami v sezoni sploh še možen bolj tesen zaplet?!?
Naslednja dirka za VN Gardske-ga jezera bo v nedeljo ponovno na istem prizorišču v Pietramurati. Zaključni dirki sezone bosta 7. in 10. novembra prav tako izpeljani v Italiji, a takrat v Mantovi.
JM, sta
Ptujčanom končno tretje mesto
Po dveh vikendih, ko je bilo na Ptuju odigranih šest krogov članske državne šahovske lige, je bilo gostitelj zadnjih treh krogov Grosuplje. Prav ti so bili odločilni za končno uvrstitev ekipe Šahovskega društva Ptuj, ki je bila po dveh tretjinah na drugem mestu, ob koncu pa je osvojila solidno tretje mesto.
Ptujčani so odlično štartali v zadnji del tekmovanja, saj so v 7. krogu tesno s 3,5:2,5 premagali zadnjeuvr-
ščeno ekipo iz Slovenske Bistrice, za katero nastopa nekdanji član ŠD Ptuj Gregor Podkrižnik, ki je bil tokrat boljši v srečanju z mladim MK Davidom Murkom. Ob še enem remiju in treh zmagah je bilo to dovolj za nove točke in še vedno odprto pot do najvišjih mest.
S porazom v 8. krogu proti ekipi ŠK Branik iz Maribora in ob zmagi ekipe iz Ljubljane je bil boj za naslov državnega prvaka odločen, saj je
nepričakovan poraz doživel tudi ŽŠK Maribor v srečanju s Krko. Tako je o drugem mestu odločal derbi zadnjega kroga med Ptujem in Mariborom, ki so ga z 2,5 : 3,5 dobili Mariborčani in bili ob koncu s točko prednosti drugi. Dvoboj dolenjskih ekip Krškega in Krke je sicer pripadel slednjim, ki so osvojili enako število točk kot Ptujčani, vendar so osvojili manjše število posameznih točk.
Medtem ko so se skoraj do kon-
ca tri ekipe borile za sam vrh, je bilo podobno v spodnjem delu lestvice za obstanek v ligi. Vse od 6. kroga sta zadnji dve mesti pripadali ekipi ŠD Domžale in ŠK Impol Slovenska Bistrica, ki se tako selita v nižji rang tekmovanja.
Najboljši rezultat v ptujski ekipi je dosegel srbski velemojster Ivan Iva-niševič, ki je s 6,5 točkami iz devetih partij zasedel skupno tretje mesto med posamezniki in prvo na prvi šahovnici. Na odlično skupno 5. mesto se je uvrstil MK Andraž Šuta s 6 osvojenimi točkami, kar je bilo dovolj za prvo mesto na peti šahovnici in za novih 31 ratinških točk. Tretji mesti
sta na svojih šahovnicah zasedla MK David Murko na tretji in MM Danilo Polajžer na šesti.
»Z doseženim tretjim mestom smo vsekakor lahko zadovoljni ob dejstvu, da smo ves čas igrali predvsem z mladimi domačimi igralci in da smo imeli neke vrste primanjkljaj na zadnji šahovnici. Mlademu MK Žanu Belšaku se pozna pomankanje nastopov na močnejših tekmovanjih in gotovo bo do naslednjega leta tudi on napredoval. Delo z mladimi igralci je na dolgi rok edina prava pot do uspeha,« je misli ob zaključku strnil predsednik ŠD Ptuj in kapetan ekipe MM Danilo Polajžer, ki je ob
dobri igri opravljal še številne organizacijske naloge kot predsednik lige odbora, ki je bil organizator lige.
Končni vrstni red:
1. TAJFUN-ŠK Ljubljana 17 točk, 2. ŽŠK Maribor Poligram 13, 3. ŠD Ptuj 12 (VM Ivan Ivaniševič 6,5/9, VM Aleksander Beljavski 4/6, VM Nenad Ristič 4,5/9, MK David Murko 5/9, MK Andraž Šuta 6/9, MM Danilo Polajžer 5/7, MK Žan Belšak 1/5), 4. ŠD Krka Novo mesto 12, 5. ŠK Branik Maribor 10, 6. ŠD Pomgrad 10, 7. ŠK Žalec 6, 8. ŠK Triglav Krško 4, 9. ŠD Domžale 4, 10. ŠK Impol Slovenska Bistrica 2 Silva Razlag
Foto: Črtomir Goznik	Foto: Črtomir Goznik
Andraž Šuta (SK Ptuj) je v državni ligi osvojil prvo mesto na peti šahovnici, skupno je bil peti.	Ivan Ivaniševič (SK Ptuj) je osvojil skupno tretje mesto, na prvi šahovnici je bil najboljši.
petek • 29. oktobra 2021
Šport
Štajerski	1S
Nogomet • Roman Glažar
»Aplavz občinstva v Ljudskem vrtu mije vzbudil poseben občutek«
Na tekmi 13. kroga 1. SNL Maribor - Kalcer Radomlje je vlogo glavnega sodnika zadnjič v karieri opravljal Roman Glažar iz Hajdoš, član Medobčinskega društva nogometnih sodnikov (MDNS) Ptuj. Istočasno je zadnjo tekmo v vlogi pomočnika od-sodil Aleš Skok s Ptujske Gore. Oba sta v tekočem koledarskem letu dosegla starostno omejitev 45 let.
Oba omenjena sta ob tej priložnosti v imenu Združenje nogometnih sodnikov Slovenije (ZNSS) od podpredsednika Roberta Krajnca prejela spominski dres naše A-repre-zentance, s svojim priimkom ter datumom in navedbo tekme. V imenu MDNS Ptuj se jima je zahvalil tudi predsednik strokovnega odbora Boris Grabar.
»Sodniki vendarle
• . »V VI •
na igrišču 'sejemo pravico'«
Glažar je v sodniški vlogi vztrajal dobrih 26 let, samo v 1. ligi je od leta 2009 naprej kot glavni sodnik vodil več kot 100 tekem. »Vsak začetek ima tudi svoj konec, tako je tudi z mojo sodniško potjo. Za mano je kar 26 let aktivnega sojenja na različnih nivojih, takšna doba pa pusti močan pečat na celotno življenje; sodniško delo je bil moj način življenja, tudi z veliko odrekanja. Sodniško delo je takšno, da moraš vanj vložiti celotno osebnost - sodniki vendarle na igrišču 'sejemo pravico'. Nekateri v nogometnih sodnikih sicer vidijo marsikatero teorijo zarote, a vendarle v osnovi držimo linijo pravice in poštenosti. Moje mnenje je, podkrepljeno pa je tudi z odzivi številnih akterjev, ki sem jim sodil, da mi je skozi ta leta uspevalo obdržati korektnost in poštenost do vseh nogometnih deležnikov. To mi veliko pomeni in na nek način v meni vzbuja zadovoljstvo po opravljenem sodniškem delu v vseh teh letih.«
Samo v 1. ligi se je nabralo več kot 100 tekem, na katerih ste sodili.
R. Glažar: »Prva liga je tisti nivo, ki ima v naši državi največji renome, zato je to zelo lepa številka, še posebej pa zato, ker ne prihajam iz kakšnega centra, ampak iz malega Ptuja. V Sloveniji imamo zelo dobre in uspešne sodnike, zato je že preboj med to elito zahteven. Ob tej številki pa je vseeno treba omeniti še kopico tekem na nižjih nivojih, ki pa imajo tudi svojo težo in sem tudi nanje ponosen.«
V 1. ligi ste sodili 12 let: kako ste skozi oči sodnika videli napredek igre v tem času in kako svoj napredek?
R. Glažar: »Kot v vseh drugih panogah življenja so se tudi v nogometu in sodniških pravilih trendi spreminjali, v prvi vrsti je to opazno skozi hitrost igre. V isti sapi lahko omenim še težo prekrškov, pa različne kriterije presoj v posebnih situacijah, npr. pri prepovedanih položajih, ki je ena najtežjih presoj v pravilih nogometne igre ... Resnično se je nogomet razvijal z veliko hitrostjo, v zadnjih letih pa mu je dal poseben pečat še VAR. Prav ta presoja s pomočjo elektronike meni osebno ni odgovarjala, sem še vedno zagovornik tega, da je sodnik na igrišču odgovoren za tolmačenje pravil igre. Z VAR-sistemom se po mojem mnenju presoje preveč drobijo na podvprašanja: ofsajd je bil včasih ofsajd, danes pa se odgovornost sodnikov z igrišča prenaša na nivo VAR-sodnika, tam lahko imajo še različne poglede na pasivni ali
aktivni položaj glede na različne situacije .«
Če se vrneva na začetek prvoliga-ške poti: se še spomnite svoje prve tekme v 1. ligi?
R. Glažar: »Seveda se spomnim, to je bila tekma aprila leta 2009 v Lendavi med Nafto in Koprom (končni izid je bil 1:1., op. a.). Ob meni so bili pomočniki na omenjeni tekmi Marjan Rajh, Janez Bezjak in Drago Klinc. Nobeden od omenjenih ni več aktiven sodnik, v teh letih se je obrnilo še ogromno drugih. Iz vseh teh druženj je ostalo veliko lepih spominov. V čast si štejem, da sem na svoji sodniški poti premagal vse prepreke, da sem vzdržal vse fizične in psihične napore in zdržal do konca poti, ki jo določa starostna omejitev. To še zdaleč ni samoumevno, potrebnega je kar veliko vloženega dela in tudi volje.«
Zaključek je bil posebej lep, ob aplavzu zbranega občinstva v Ljudskem vrtu.
Roman Glažar: „Presoja s pomočjo elektronike meni osebno ni odgovarjala, sem še vedno zagovornik tega, da je sodnik na igrišču odgovoren za tolmačenje pravil igre. Z VAR-sistemom se po mojem mnenju presoje preveč drobijo na podvprašanja: ofsajd je bil včasih ofsajd, danes pa se odgovornost sodnikov z igrišča prenaša na nivo VAR-sodnika, tam lahko imajo še različne poglede na pasivni ali aktivni položaj glede na različne situacije ...«
Nogomet • Pokal Pivovarna Union
Na dveh tekmah odločile 11-metrovke
Letošnje slovensko pokalno tekmovanje so nekateri že poimenovali »najkrajša pot v Evropo v zgodovini«. V njem namreč letos nastopa le 12 ekip, ob prvoligaših le še dva drugoligaša. Štiri moštva so izpadla v prvem krogu, to so Aluminij, Tabor, Krka in Gorica, štiri so tekmovanje nadaljevala v četrtfinalu. Na tej stopnji so se zmagovalcem iz 1. kroga -Kopru, Celju, Kalcerju in Bravu - pridružili Maribor, Olimpija, Domžale in Mura; slednji bi za osvojitev lovorike tako potrebovali le tri zmage, prva četvorka eno več .
Uvodni tekmi četrtfinala sta ponudili pravi drami, saj se nista končali po rednih 90 minutah, ampak sta zaradi neodločenih izidov odšli v podaljške. Ker odločitev ni padla niti v dodatnih 30 minutah, so bili potrebni še streli iz 11-metrovk .
V tekmi med Kalcerjem in Celjem se je zdelo, da je odločitev o zmagovalcih padla že po 12 minutah tekme, ko je domači vratar Darko Marjano-
vič zaradi igranja z roko zunaj kazenskega prostora prejel rdeči karton. A Celjanom številčne prednosti v naslednjih 108 minutah ni uspelo izkoristiti, so pa bili na koncu vendarle uspešnejši pri penalih .
Zanimiva zgodba se je odvila tudi na tekmi med Muro in Bravom. Čr-no-beli so imeli več od igre, a se je tekma po rednem delu končala z izidom 1:1. V prvem podaljšku so imeli muraši izjemno priložnost, ki je niso realizirali, za nameček pa je Kai Cipot
Pokal Pivovarna Union, četrtfinale:
Kalcer Radomlje - Celje 3:4 (0:0, 0:0) - po 11 m;
Mura - Bravo 3:4 (1:1, 1:1) -po 11 m;
Olimpija - Koper 0:1 (0:1).
Tekma Maribor - Domžale je bila odigrana v četrtek.
R. Glažar: »Sem nogometni sodnik, posebej na Štajerskem pa so žvižgi in negodovanja nad delom nogometnih sodnikov del folklore - seveda tudi v mariborskem Ljudskem vrtu. Vseeno sem si želel, da kariero zaključim v nogometni prestolnici, v slovenskem hramu nogometa. Da sem bil tukaj ob odhodu z igrišča deležen aplavza stoječega občinstva, je bil res poseben občutek.
Bi pa omenil, da mi je čas korona omejitev kar nekoliko pomagal pri zaključku kariere. Kar nekaj tekem je bilo - predvsem v lanski sezoni - odigranih pred praznimi stadioni, kar pa ni pravi čar nogometa in je za vse akterje pomenilo otežitev nalog.«
»Nogomet je 'vojna', akterji v teh 90 minutah ne izbirajo sredstev za dosego uspeha«
Kateri igralec vam prvi pride na misel, s katerim ste imeli najboljši odnos?
R. Glažar: »Nogomet je 'vojna', akterji v teh 90. minutah ne izbirajo sredstev za dosego uspeha in poskušajo s svojimi gestami in odzivi vplivati tudi na sodnika. Veliko je bilo igralcev pa tudi trenerjev, ki so vsa svoja orožja uperili vame in me poskušali na nek način zmanipulirati - to sem jemal kot del posla in mi je bilo razumljivo.
Na drugi strani pa tudi nogomet premore gospode v pravem pomenu besede, ki so po duši pravi športniki in so se tako obnašali tudi na igrišču. Eden izmed teh, ki jih lahko izpostavim, je dolgoletni kapetan Maribora Marcos Tavares.«
Je bilo posebno katero igrišče oz. stadion?
R. Glažar: »Igralci na nekaterih stadionih dajo od sebe več kot drugje, nekaj podobnega pa velja tudi za sodnike. Eno izmed najtežjih prizorišč zame v zadnjih letih je bilo npr. v Sežani. Gre za res poseben ambient: igrišče je izredno malo, posledično je veliko kontaktov, igralci težko razvijejo igro ., za sodnike pa je ob številnih kontaktih težko najti pravo mero med puščanjem igre in dosoja-njem prekrškov.«
Letos se je od sodniškega dresa poslovil tudi Damir Skomina, ki je pustil močan pečat v vaši organizaciji.
R. Glažar: »Skomina je s svojimi sojenji na najvišji svetovni ravni do-
Nogomet • 2. liga
Foto: Črtomir Goznik
Roman Glažar je zadnjo tekmo svoje sodniške kariere vodil v Ljudskem vrtu med Mariborom in Kalcerjem iz Radomelj.
segel uspeh, ki ga bo težko ponoviti v naslednjih 50 letih. Tudi veliko drugih ljudi na svojih področjih pusti močan pečat, vključno z olimpijci in drugimi izvrstnimi športnimi posamezniki in ekipami, kar pa Slovenci včasih prehitro pozabljamo. Danes si se lahko z garanjem prebil na top nivo, čez eno leto ti lahko žvižgajo domači navijači. Vzemimo samo primer nogometašev Maribora, ki so pred ne toliko leti igrali v Ligi prvakov, danes pa jim ob odhodu z igrišča žvižgajo.
Še eno stvar bi omenil ob tej temi: izredno me boli, ko nekdo izgubi v finalu svetovnega ali evropskega prvenstva - še enkrat poudarjam v finalu, ko gre za najvišji nivo -, ob porazu in posledično sprejemu srebrne medalje pa si te ne nadene okoli vratu, ampak jo spravi v žep!?! Ali nastop v finalu ni nekaj največjega, kar lahko dosežeš? Res nekaj šteje le zmaga?!? Ali je osvojeno 5. mesto mladega atleta iz Podvincev na OI slab dosežek?!? Ne, gre za vrhunske rezultate, na katere smo lahko in moramo biti ponosni!«
»Potrebe po sodnikih so velike, možnosti za njihov razvoj so tako res dobre«
Samo po sebi se poraja vprašanje, kako naprej na sodniški poti, v kakšni drugi vlogi?
R. Glažar: »Sojenje mi je zlezlo pod kožo, v tem sem res užival. Prav zaradi tega želim to poslanstvo nadaljevati, svoje izkušnje želim prenesti na mlade. Na tem mestu apeliram na vse, ki imajo interes postati sodnik, da se preizkusijo v tem delu. Imamo izredno močne lige v MNZ Ptuj, potrebe po sodnikih so velike, možnosti za razvoj sodnikov so tako res dobre. Pri tem delu z mladimi se kar najdem, zagotovo lahko mladim sodnikom veliko ponudim v smislu izkušenj.
Že novembra pa bom opravljal seminar in tudi licenčni izpit za kontrolorja sojenja. Upam, da bom uspešen, čeprav gre za povsem drugačno vlogo od moje dosedanje.«
Imate pa naslednika v lastni družini, sin že stopa po sodniški poti.
R. Glažar: »Glede na to, da sem 26 let živel s sojenjem, da je bila sodniška torba venomer na hodniku in pripravljena za pot, je odločitev sina za to dejavnost kar pričakovana. Jabolko v večini primeru ne pade daleč od drevesa, tudi Dejan Vunjak se npr. ukvarja z glasbo, pa Luka Zahovic in še številni drugi so šli po poteh svojih staršev. Sam si štejem v čast, da bo sodniška piščalka v družini Glažar še naprej žvižgala. Je pa to po drugi strani za sina tudi veliko breme. Jasno je, da je preko mene sprejel tak način življenja, da se z veseljem ukvarja s tem, a na igrišču mu - tako kot tudi vsem drugim sodnikom - ne more pomagati nihče, tam je sam in sprejema svoje odločitve.«
Jože Mohorič
Dravaši še drugi teden zapored brez tekme
nekaj minut kasneje zgrešil še penal (gostujoči vratar mu je strel ubranil). Tako se je tudi druga sredina tekma končala po strelih z bele točke, več spretnosti so v tej prvini pokazali gostje. Junak tekme je postal vratar Brava Renato Josipovič, ki je ubranil kar tri penale murašem (Marušku, Pucku in Lotriču).
V sredini večerni tekmi sta se drugič v nekaj dneh med seboj merili Olimpija in Koper. V soboto so bili v prvenstvu na Bonifiki uspešnejši Ljubljančani, ki pa so se kot branilci naslova tokrat hitro znašli v zaostanku (gol za Koper je že v 5. minuti zabil Parris). Zmajčki so se skozi celotno tekmo trudili vsaj izenačiti, a jim tokrat ni uspelo doseči zadetka. Po tekmi je bilo med nekaterimi igralci Olimpije (prednjačila sta Crnomarko-vic in Ziljkic) opaziti kar nekaj vroče krvi, a dejstva, da je v polfinale napredoval Koper, to ni spremenilo .
JM
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Drave so zadnjo tekmo v 2. ligi odigrali 15. oktobra proti Iliriji (na fotografiji, 12. krog, rezultat je bil 0:0), prejšnji teden so tekmo 13. kroga z Gorico prestavili zaradi okužb v ekipi. NIJZ je nekaterim igralcem izdal 10-dnevno odločbo o karanteni, zato je bila nedeljska tekma s Krko vprašljiva že od tega trenutka dalje. Ker je bil med tednom na testiranju odkrit še nov primer okužbe s korona virusom, je tekma s Krko razumljivo prestavljena.
20 Štajerski
Šport, šport mladih
petek m 29. oktobra 2021
Strelstvo • 1. krog državne mladinske lige
Uspešen uvod v novo sezono za spodnjepodravske strelce
Novo strelsko sezono 2021/22 so začeli tudi vsi mlajši strelci, ki so od 15. do 17. 10. nastopali na uvodnem turnirju državne mladinske lige. S prvimi odličji so sezono odlično začeli Ormožani, Juršinčani, Ptujčani in Ljutomerčani.
Zmaga za
Ljutomerčanko Brino Stajnko, Ormožani do ekipnega srebra
V najstarejši kategoriji mladincev s puško je z odličnim rezultatom 622,6 kroga zmagal Jure Sočič iz Murske Sobote. Uspešen uvod v sezono je uspel tudi ormoškemu strelcu Kovinarja Benjaminu Ninu Kovačecu, ki je s 603,7 kroga osvojil 9. mesto, brez ligaških točk pa je na 26. mestu ostal drugi ormoški strelec Jan Dog-ša (566,5).
Med mladinkami je uvodno zmago v sezoni slavila Ljutomerčanka Brina Stajnko, ki je bila s 613,0 kroga za štiri desetinke kroga boljša od Grosupeljčanke Sare Slak (612,6). Ormoške strelke Tina Prejac (599,3), lna Voljč (598,3) in Brina Voljč (579,9) so osvojile 8., 10. in 19. mesto. Ekipno zmago so si priborili strelci Murske Sobote, ki so slavili s 1.816,4 kroga, s srebrom pa so bili zelo zadovoljni tudi Ormožani Kovinarja, ki so dosegli 1.801,3 kroga. Aktualni prvaki iz Trzina so osvojili
tretje mesto s 1.798,3 kroga, Ljutomerčani so s 1.690,9 kroga osvojili 11. mesto.
Med kadeti s pištolo do prvih odličij v sezoni Drašler, Breznik in Sitar
V kategoriji kadetov s pištolo je zmagal Rene Cverle (361) iz SD Celjska četa Mala Breza, na drugo in tretje mesto pa sta se uvrstila Juršin-čan Valter Drašler (343) in Ptujčan Lan Breznik (338), ki sta se zelo razveselila prvih osvojenih odličij v sezoni. Preostala juršinska strelca Milan Kvas (320) in Jan Čeligo Brmež (319) sta se uvrstila na 7. in 8. mesto. V ekipni tekmi so bili Juršinčani najboljši z 982 krogi.
Med kadetinjami s pištolo je prvo bronasto odličje osvojila tudi Ptu-jčanka Nika Sitar, ki je s 340 krogi za drugouvrščeno Brežičanko Laro Zor-ko zaostala za štiri kroge, zmagala je favorizirana Grosupeljčanka Tiana Josič (362).
Med mladinkami s pištolo je z veliko prednostjo pred zasledoval-kami zmagala Brežičanka Sara Ščuri s 554 krogi, drugo mesto je osvojila miklavška strelka Nina Bogša s 505 krogi. Med mladinci je zmagal Dom-žalčan Matija Kecelj (551).
Ormoška prvakinja Eva Petek s prvo zmago tudi med kadetinjami
Med kadetinjami s puško se je prve zmage veselila ormoška strelka
Foto: Strelski klub Ptuj
Ptujčana Nika Sitar in Lan Breznik sta se razveselila prvih odličij v novi sezoni v kategoriji kadetinj in kadetov s pištolo.
Kovinarja Eva Petek, ki je dosegla najboljši rezultat dneva s 410,5 kroga. Slednja je kot aktualna ligaška prvakinja med starejšimi deklicami sezono začela na najboljši možen način tudi v starejši kategoriji kadetinj.
Med kadeti s puško je zmagal Tim Koren (404,1) iz Turnišča, brez liga-ških točk pa sta tokrat ostala kidri-čevska strelca Blaž Bogdan (345,1)
Atletika • Prvenstvo Slovenije v mnogoboju
Ritlop in Pučkova blizu medalj
Prejšnji teden je v Mariboru v jev zastopali Žan Ritlop, Andraž Pet-
organizaciji AK Poljane potekalo Prvenstvo Slovenije v mnogobojih v kategoriji članov, starejših in mlajših mladincev ter pionirjev U-16. Ptujski atletski klub so v konkurenci pionir-
rovič in Taja Pučko.
Pri dekletih je tekmovalo 17 mno-gobojk, ki so se v soboto merile v teku na 80 metrov z ovirami, skoku v višino, suvanju krogle in teku na 100
metrov, v nedeljo pa še v skoku v daljino, metu kopja in teku na 800 m.
Taja je bila najboljša v skoku v daljino, kjer je dosegla tretji rezultat (5,09 m), skupno pa so njeni dosežki zadoščali za končno 6. mesto. Zbra-
zmago dosegla Nino Šoštarič (151) in Mai Pak (147), do popolnega zmagoslavja med posamezniki pa je tretjemu Juršinčanu Mihi Močniku (139) zmanjkalo šest krogov.
Med starejšimi deklicami je z najboljšim rezultatom dneva zmagala Lana Toplak (170) iz Liboj. Juršinčani so bili najboljši tudi v ekipni tekmi, kjer so zmagali s 437 krogi in prehiteli gorenjsko ekipo Lotriča iz Železnikov za 28 krogov.
Ormožani do ekipne zmage med starejšimi dečki s puško
Le krog je do prvega odličja v kategoriji starejših dečkov s puško zmanjkal ormoškemu strelcu Kovinarja Roku Škorjancu (175), ki je osvojil 4. mesto, preostala ormoška strelca, Timotej Boj (174) in Lucas Vočanec (166), sta z majhnim zaostankom osvojila 7. in 9. mesto. Zmagal je Maksimiljan Žaric' iz Olimpije s 186 krogi. V ekipni tekmi so Ormoža-ni Kovinarja s 515 krogi letvico postavili najvišje in prehiteli Tišino s 509 krogi na drugem in Jeseničane s 488 krogi na tretjem mestu.
Do srebrnega odličja tudi Ormožanka Olivia Vočanec s serijsko puško
Med starejšimi deklicami s serijsko zračno puško je srebrno odličje s 174 krogi osvojila Olivia Vočanec in za zmagovalko Niko Piskar iz Kisov-ca zaostala le za krog. Druga Ormo-žanka Uršula Škorjanec je s 123 krogi osvojila 11. mesto.
Med starejšimi dečki je s 180 krogi zmagal Jan Urbas iz Cerknice, liga-ške točke sta osvojila Ljutomerčan Matija Kaučič (160) na 17. in Ormo-žan Taj Bombek Fermišek (155) na 24. mestu, preostala Ormožana Jaka Horvat (149) in Miha Dogša (117) sta na 29. in 48. mestu ostala brez liga-ških točk, enako pa tudi Ljutomer-čana David Vogrinec (140) in Samo Rudolf (135) na 35. in 42. mestu. V ekipni tekmi so zmagali Cerkničani s 498 krogi, Ljutomerčani (435) in Ormožani (421) so osvojili 6. in 8. mesto.
Simeon Gonc
Udeleženci Prvenstva Slovenije v konkurenci pionirjev: desno zgoraj je Žan Ritlop, ob njem Andrej Petrovič (oba AK Ptuj)
in Alex Kaučevič (322,5) na 29. in 37. mestu.
Odličen začetek sezone za najmlajše juršinske novince
Zelo dobro so sezono začeli tudi juršinski novinci v kategoriji starejših dečkov s pištolo, saj sta dvojno
la je 3978 točk, z rezultatom 4543 je zmagala Hana Sekne iz kranjskega Triglava.
Fantje, tekmovalo jih je deset, so se v soboto merili v tekih na 60 in 300 m, skoku v daljino, suvanju kroge, v nedeljo pa še v teku na 100 m z ovirami, skoku v višino, metu kopja in teku na 1000 m.
Žan Ritlop je bil najboljši izmed vseh nastopajočih v teku na 60 metrov (7,35 s) in v skoku v daljino (6,24 m), med najboljšo trojico pa je končal tudi v suvanju krogle, metu kopja in teku na 300 m. Visoko uvrstitev je pokvaril v teku na 1000 metrov, še posebej pa v skoku v višino, kjer je na začetni višini trikrat podrl letvico in ostal brez točk ... Njegovi rezultati so bili na koncu vredni 4246 točk in so zadoščali za končno 5. mesto.
Petrovič je tekmoval slabše, zaključil je na repu razpredelnice. Prvak je postal Niko Stajmec (Poljane Maribor), ki je zbral 5146 točk.
Atletski miting Poljane
V soboto je bil na istem prizorišču izveden tudi miting, na katerem je nekaj atletov in atletinj AK Ptuj znova stopilo na zmagovalne stopničke. Zmagi sta v kategoriji pionirjev U-16 dosegla Maja Kostanjevec v teku na 60 metrov in Marcel Merc v teku na 300 metrov, med pionirji U-14 pa je Nik Stajnko osvojil 4. mesto v teku na 60 m in 2. v teku na 600 metrov.
M
Športni napovednik
Nogomet • i. SNL
RAZPORED 15. KROGA, V SOBOTO OB 14.00: CB24 Tabor Sežana
-	Kalcer Radomlje; OB 17.00: Olimpija - Bravo; V NEDELJO OB 15.00: Domžale - Aluminij; OB 17.00: Celje - Mura; V PONEDELJEK OB 20.15: Maribor - Koper.
2.	SNL
RAZPORED 14. KROGA, V PETEK OB 18.00: Nafta 1903 - Beltinci Klima Tratnjek, Triglav Kranj - Fužinar Vzajemci; V SOBOTO OB 14.00: Vitanest Bilje - Brežice 1919 Terme Čatež, Primorje - Gorica, Rudar Velenje - Ilirija 1911, Roltek Dob - Rogaška, Krško - Jadran Dekani. Tekma Drava Ptuj - Krka je prestavljena.
3.	SNL vzhod
RAZPORED 12. KROGA, V SOBOTO OB 14.00: Šmartno 1928 - Koro-tan Prevalje; OB 15.00: Zavrč - Podvinci, Zreče - Videm, Kety Emmi Bistrica - Dobrovce, Šampion - Šmarje pri Jelšah, Koroška Dravograd
-	Dravinja; V NEDELJO OB 14.00: Cirkulane - Posavje Krško.
i. mladinska liga
11. KROG: Drava Ptuj - Krka (v soboto ob 14.00 na Mestnem stadionu), Nova KBM Aluminij - Olimpija (v soboto ob 14.00, v Kidričevem).
i. kadetska liga
11. KROG: Drava Ptuj - Krka (v soboto ob 12.00 na Mestnem stadionu), Nova KBM Aluminij - Olimpija (v soboto ob 12.00 v Kidričevem).
Futsal • i. SFL
RAZPORED 8. KROGA, V PETEK OB 20.00: KMN Oplast Kobarid - FC Hiša daril Ptuj, Mlinše - Litija; OB 20.30: Meteorplast Šic bar - Bronx Škofije. Tekma Dobovec - Dobrepolje bo odigrana 9. 11.
Rokomet • NLB liga
RAZPORED 9. KROGA, V PETEK OB 19.00: Herz Šmartno - SVIŠ Ivančna Gorica, Celje PL - Ljubljana; OB 20.15: LL grosist Slovan -Trimo Trebnje; V SOBOTO OB 19.00: Koper - Dobova, Riko Ribnica - Slovenj Gradec; OB 19.30: Jeruzalem Ormož - Gorenje Velenje; OB 20.00: Urbanscape Loka - Maribor Branik.
2. SRL (m)
5. KROG: Velika Nedelja - Kronos (v soboto ob 17.00), Škerjanc Jadran Hrpelje-Kozina - Drava Ptuj (v soboto ob 19.00).
1. A SRL (ž) - modra skupina
RAZPORED 7. KROGA, V PETEK OB 20.00: ŽRK Ptuj - ŽRK Z'dežele, Izola - Velenje; V SOBOTO OB 18.00: Zagorje - Litija; OB 19.00: Krka Novo mesto - Zelene dolina Žalec; V SREDO, 3. 11., OB 19.15: Krim Mer-cator - Mlinotest Ajdovščina.
Namizni tenis m i. SNTL (ž)
3. KROG: Kajuh Slovan - NTK Cirkovce (v nedeljo ob 10.00).
Jože Mohorič
petek • 29. oktobra 2021
Rekreacija, zanimivosti
Štajerski	21
Foto: Črtomir Gozni k
Osnovnošolci so na lepo pripravljeni progi na Hajdini pokazali zavidljivo pripravljenost.
Šolski šport • Jesenski kros
Začetek šolskih tekmovanj s krosom
Pretekli teden se je z medobčinskim tekmovanjem v krosu začela sezona šolskih športnih tekmovanj. Osnovnošolci iz šol Spodnjega Pod-ravja so se pretekla leta merili v Vidmu, letos je bilo tekmovanje prvič izvedeno na Hajdini, v soorganizaciji Zavoda za šport Ptuj, OŠ Hajdina in Občine Hajdina. 1000 metrov dolgo progo pri OŠ Hajdina je trasiral nekdanji maratonec, Hajdinčan Franci Zupanič, po razgibanem terenu v gozdu pa se je na njej v kategorijah od 5. do 9. razreda merilo 234 tekmovalcev iz 15 šol Spodnjega Podravja.
Tekmovanje je zelo lepo uspelo, organiziranost je bila na visokem nivoju, vzgled tudi tekmovanjem višjega ranga. »Veseli smo, da smo lahko organizirali prvo športno tekmovanje za osnovnošolce po dolgem času, ko zaradi korone tekmovanj nismo izvajali. Kako zelo si učenci želijo tekmovati, kaže velik odziv šol in številčne prijave. Verjamemo, da bomo tekmovanje tradicionalno organizirali tudi v prihodnje,« je po tekmovanju povedal ravnatelj OŠ Hajdina Mitja Vidovič.
Zadovoljstvo nad dobro izvedbo jesenskega krosa je izrazil tudi direktor Zavoda za šport Ptuj Sandi Mertelj in dodal: „Upam, da se bodo tekmovanja v skladu z ukrepi nadaljevala tudi v drugih športih."
Glede na žlahtnost osvojenih odli-čij so prvo mesto zasedli učenci in učenke OŠ Gorišnica, ki so zmagali kar v treh kategorijah, še v dveh so se uvrstili na 2. mesto. Največ odli-čij so sicer osvojili učenci in učenke OŠ Kidričevo, kar sedem (petkrat 2. mesto, dvakrat 3. mesto).
Rezultati:
učenke, letnik 2011 in mlajše (5. razred in mlajše): 1. Lia Drevenšek (OŠ Hajdina), 2. Elena Korošec (OŠ Gorišnica), 3. Adela Cigula (OŠ Mar-kovci);
učenci, letnik 2011 in mlajši (5. razred in mlajši): 1. Vid Lenart (OŠ Go-rišnica), 2. Gaj Purgaj (OŠ Gorišnica), 3. Maj Veršič (oŠ Markovci);
učenke, letnik 2010 (6. razred): 1. Ela Kozel (OŠ Cirkulane-Zavrč), 2. Živa Gornik Zupanič (OŠ Kidričevo), 3. Ema Radaš (OŠ Breg);
učenci, letnik 2010 (6. razred): 1.
Nejc Topolovec (OŠ Videm pri Ptuju), 2. Luka Lampret (OŠ Kidričevo), 3. Blaž Huzjak (OŠ Olge Meglič);
učenke, letnik 2009 (7. razred): 1. Ana Prapotnik Čurin (OŠ Gorišnica), 2. Julija Petrovič (OŠ Kidričevo), 3. Clea Haunholter (OŠ Olge Meglič);
učenci, letnik 2009 (7. razred): 1. Aleks Fridl (OŠ Podlehnik), 2. Nace Kolar (OŠ Olge Meglič), 3. Aleks Mrčinko (OŠ Kidričevo);
učenke, letnik 2008 (8. razred): 1. Barbara Krivec (OŠ Juršinci), 2. Zala Gašparič (OŠ Kidričevo), 3. Lenja Ri-pak (OŠ Kidričevo);
učenci, letnik 2008 (8. razred): 1. Paskal Rihtarič (OŠ Mladika), 2. Tilen Letonja (OŠ Kidričevo), 3. Leon Lesjak (OŠ Juršinci);
učenke, letnik 2007 (9. razred):
1.	Katarina Simonič (OŠ Ljudski vrt),
2.	Maša Rus (OŠ Dornava), 3. Tiana Repina (OŠ Mladika);
učenci, letnik 2007 (9. razred): 1. Jan Žuran (OŠ Gorišnica), 2. Anej Re-pič (OŠ Juršinci), 3. Anže Horvat (OŠ Destrnik-Trnovska vas).
UR
Foto: Črtomir Gozni k
Najboljša trojica v najstarejši kategoriji učenk letnika 2007.
Veterinarska ambulanta PP
PP je že pred desetletji kot pionir v svoji branži v svoje delovanje vpeljala celovit sistem kakovost-varnost-sledljivost, ki obsega več kot 450 notranjih kontrol kakovosti v vseh procesih njihovega delovanja.
Neodvisna in zunanja kontrola uradnih veterinarjev z Veterinarske uprave Slovenije poteka dnevno, medtem ko se na napovedanih in nenapovedanih presojah vsako leto potrjuje tudi več kot 12 uglednih nacionalnih in mednarodnih standardov kakovosti in varnosti. Vse to so zagotovila najvišje kakovosti mesa in izdelkov priljubljenih blagovnih znamk Perutnine Ptuj, ki jih redno ob zvestih uporabnikih potrjujejo tudi najvišja priznanja na mednarodnih strokovnih ocenjevanjih.
Lastna veterinarska služba
V luči zagotavljanja popolne sledljivosti, najvišje kakovosti in varnosti ima PP tudi lastno Veterinarsko ambulanto, kjer je zaposlenih pet veterinarjev in sedem veterinarskih tehnikov. Delo veterinarja v Perutnini Ptuj je kontrola reje v celotnem turnusu vzreje in svetovanje rejcem za zagotavljanje najboljših pogojev za dobrobit živali. Veterinarji s tem namenom redno obiskujejo rejce brojlerjev in puranov kot tudi matične jate. Ocenjujejo zdravstveno stanje živali, pogoje v objektih, opravljajo osnovno klinično diagnostiko, sekcijo in po potrebi predpisujejo ustrezno zdravljenje. Zaposleni v ambulanti imajo dovoljenje za opravljanje dejavnosti DDD (dezinfekcija, dezinsekcija, deratizacija). Veterinarski tehniki opravljajo vak-cinacije, redno vzorčijo po mo-nitoringu in so v veliko pomoč veterinarjem. Ambulanta ima tudi svoj serološki laboratorij za opravljanje ELISA preiskav, ki so encimske imunoabsorbcijske preiskave, s katerimi se zaznava protitelesa ali antigene v biološkem vzorcu (serumu) živali.
Podatek o uporabi antibiotikov pri reji živali je eden boljših
kazalnikov tehno-
■ •• • •
logije in ravnanja z živalmi
Vzreja piščancev poteka na podeželju v naravnem okolju v sodelovanju z več kot 250 rejci. Vsem svojim rejcem PP dostavlja krmne mešanice, ki nastajajo v lastnih mešalnicah.
So povsem naraven produkt brez dodatkov hormonov ter stimulativnih antibiotikov, kar je v EU že leta prepovedano. Uporaba antibiotikov je dovoljena izključno v namene zdravljenja - pri zdravljenju živali pa se upoštevajo smernice preudarne rabe antibiotikov. Na področju uporabe veterinarskih antibiotikov v živinoreji se Slovenija uvršča na dno lestvice evropskih držav (vir: EuropeanMedici-nesAgency). Podatek o uporabi antibiotikov pri reji živali je eden
Foto: Črtomir Goznik
Najboljša trojica u najstarejši kategoriji učenceu letnika 2007.
boljših kazalnikov tehnologije in ravnanja z živalmi. Slabše kot so rejske prakse, večja je poraba. Države, iz katerih se v Slovenijo največ uvaža, imajo izrazito intenzivno rejo in dokazano spadajo v tiste razrede, kjer je raba antibiotikov občutno večja kot v Sloveniji, pojasnjujejo agrarni strokovnjaki.
Vsem svojim rejcem PP dostavlja krmne mešanice, ki nastajajo v lastnih mešalnicah. So povsem naraven produkt brez dodatkov hormonov ter stimulativnih antibiotikov, kar je v EU že leta prepovedano.
Perutnina Ptuj
Promocijsko besedilo
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 26. oktobra 2021
Mali oglasi
NEPREMIČNINE
PETEK 29. oktober 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Kuhinjica 8:20 Guliverjevo potovanje 9:40 FutSal magazin 10:05 Naša Drava
11:00 Fotografska razstava: Zlomljena 11:40 Film Campus 12:00 Ptujska kronika 12:30 Portal
12:40 Cista umetnost - oktober 13:15 PogjednaBi 14:15 My turope, My Future 14:30 Videostrani 17:15 Glasbeni predah 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (slo.) 1E:55 Pomurski tednik 19:2 5 Cista umetnost - oktober 20:00 Ptujska kronika 20:25 Obzornik VJ Dravograd 21:15 Futsal magaan 21:40 Young EUVoices 22:00 Ptujska kronika 22:25 Portal 22:35 Utrip Ormoža SOBOTA 30. oktober 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Futsal magasin 8:25 Varuhi vesolja 9:30 Shod čarovnic 11:45 My Europe, My Future 12:00 Pregled tedna 12:30 Portal
12:40 Cista umetnost - oktober 13:15Glasba za vse 13:45 Pogled nazaj 14:10YoungEU Voices 14:30 Videostrani 17:3S Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (tuja) 18:55 Obzornik TV Dravograd 19:45 Cesarsko kraljveni Ptuj 20:00 Pregled tedna 20:30 ICapitan Kidd 22:00 Ptujska kronika 22:25 Portal
22:35 Cista umetnost - oktober 23:10 Pogled nazaj 23:35 Fotoqrafska razstava: Zlomljena 00:35 Wdeostrani
NEDELJA 31. oktober 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Shod čarovnic 10:15 Naša Drava 11:10 Čista umetnost-oktober 11:45 My Europe, My Future 12:00 Pregled tedna 12:30 Portal
12:40 Obzornik TV Dravograd
13:30 Pogled nazaj
13:55 Glasba za vse
14:30 Videostrani
17:10 Kuhinjica
18:00 Ptujska kronika
18:25 Pogled nazaj
18:50 Glasbena osmica (slo.)
19:20 Cista umetnost - oktober
20:00 Pregled tedna
20:30 Nošferatu
22:00 Ptujska kronika
22:25 Portal
22:35 Zadnji človek na svetu 00:05 Young EU Voices 00:40 Videostrani PONEDELJEK 1. november 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Kuhinjica 8:45 Slovenska nota 2021 11:40 Young EU Voices 12:00 Pregled tedna 12:30 Portal 12:40 Pogled nazaj 13:05 Čista umetnost - oktober 13:40 Glasba za vse 14:15 My Europe, My Future 14:30 Videostrani 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (tuja) 18:55 Obzornik TV Dravograd 19:45 Večerja za enega 20:00 Pregled tedna 20:30 Čista umetnost - oktober 21:05 Pogled nazaj 21:30 Sport(no) Kristjan Ceh 22:00 Ptujska kronika 22:25 Portal 22:35 Shod čarovnic 01:10Videostrani
Ptuiia tetovira (MV T: 02 SW 980 ÍÍ. Snlo6pet».tv. mvw.potv.lv ^ telemäc H HtlKKl nI T i? ^ ¡¡Si
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20,
Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,50 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 144,27 EUR, za tujino v torek 115,08 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo.
Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019).
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170.
BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mla-če 3, Loče.
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com.
POLAGANJE kamna, robnikov, tlakovcev, montaža ograj, rezanje žive meje, košnja, čiščenje parcel, kleti, podstrešij ter prevozi do 1,5 tone. Ugodno prodamo sadike lo-vorikovec. Telefon 031 733 1 12. Srečko Turk, s. p., Gorišnica.
02 788 5417 041650 914
Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713.
NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred
nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582-14-01.
V LINA BARU na Zagrebški cesti 70 zaposlijo dekle za strežbo. Ponujajo vam zaposlitev za 8, 16 ali 20 ur na teden. Informacije na 031 366 958. Irena Tement, s. p.
PRODAM parcelo, 350 m2, na Viru, južna stran, z lepim pogledom na morje z borovci na parceli, cena 12.000,00 EUR. Tel. 070 270 130.
OKNA
PRODAMO - Ptuj, Stanovanjska hiša (1977), popolnoma obnovljena, opremljena, 252 m2, zemljišče 845 m2. Cena: 165.000 EUR. Kontakt:	Ä D C/M A V
041 391 003 ali ▼ etovio 02/6208 816. www.re-max.si/Poetovio
NJA VRATA
02/780 04 240 Í
H
INFO@VRATA-TUNING.SI
OSOJNIKOVA 12, PTUJ

VOZILA
PRODAM osebni avto Audi 2,0 TDI, letnik 2005, srebrne barve, limuzina, zelo lepo ohranjen, in 8-krat alu platišča 16-colske z gumami. Tel. 070 270 130.
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
NESNICE, mlade, rjave, hisex, cepljene, v začetku nesnosti, prodajamo vsak dan od 8.30 do 17. ure. Naročila zbiramo na tel. 041 694 124. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM prašiče v teži 100 do 130 kg, po ceni 1,90 €/kg, mesni tip. Možnost dostave, tel. 041 670 766, Ptuj.
PRODAM gnoj, kravji, lepo vležan, in svinje, težke od 150 do 250 kg, domače reje, mesnata pasma. Telefon 051 245 621.
PRODAM krožne brane, cisterno za gnojevko, 2700 l, transporter za žita, tračni obračalnik, cepilnik za drva, platišča za forda, 13 col. Telefon 02 783 75 01.
PRODAM nove: 4 trame 6 m, 8 kosov, sof 3 m - 14 x 17 cm, 9 kosov šper - 6 m -10 x 16 cm, 15 kosov štaflov in 50 m2 brune. Tel. 031 853 408.
NESNICE, rjave, 22-tedenske, v začetku nesnosti, prodajamo, možnost tudi dostave. Kmetija Rešek, Starše 23, tel. 040 531 246.
RAZNO
ZARADI upokojitve prodam dobro utečeno tapetniško dejavnost na Obali, smer navtika, pohištvo. Informacije: tel. 040 937 239, Marija Mislovič, s. p., Izola.
KAMNOSESTVO
Želite nov, obnovljen ali popravljen spomenik?
Potrebujete kamnite police ali stopnice za hišo?
Ugodne cene in obročno plačevanje z Dinersom.
Informacije na mobitel: 041 902 648 in e-mail: bojan.koiaric@gmaii.com Bojan Kolarič, s. p., K jezeru 11, 2250 Ptuj (na Ranči) www.kamnosestvo-koiaric.si
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
majda.segula@raduHedirik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radIodtedirik.si, tel. 02 749 34 10,
za večje objave predhodno pokličite. „
Štajerski
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
.d lib. si
Program TV Ptuj
PVC okna, vrata, senčila
30. in 31. oktober 2021, sobota ob 21.00, nedelja ob 10.00: Ptujski humanitarec Ignac Habjanič je zbral veliko število zamaškov, izkupiček pa namenil Sari Kelc, štirinajstletni deklici s cerebralno paralizo. Gost na dogodku je bil bivši smučar Filip Flisar. V Murkovi ulici na Ptuju je Ptujčan Vojo Veličkovic postavil razstavo slik, intarzij Samo nebo je nad Ptujem. Razstava je prodajna, umetnik bo zbrana sredstva namenil ptujski območni organizaciji Rdečega križa. Ptujčane in obiskovalce Ptuja vabi Kmetija Črešnik na pečene kostanje, kozarec mošta ter druge kmečke dobrote, pridelane na Kmetiji Črešnik. Ptuj, najstarejše slovensko mesto, se je leta 1999 predstavil v Dubaju, v Združenih Emiratih na tekmovanju predstavitve mest Narodi v razcvetu in se uvrstil na najvišje stopničke. Produkcija CINDI Slovenija je posnela film Slovenija v gibanju, Z gibanjem do zdravja. Dejstvo je,da je dejavnost med odraslo populacijo upadla, telesna zmogljivost pa je vse manjša. Spoznajmo stare, na našem območju nekatere že skoraj pozabljene obrti. Regijsko tekmovanje oračev, tudi s traktorji starodobniki častitljive starosti. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com

Vse dosedanje oddaje si lahko ogledate na X Facebook in YouTube profilih Radia Ptuj
mi pojejo
slovenske pesmi in se veselijo
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
PETEK, 29. oktober
00:00 Video strani
O?:00 Jutranja telovadba
08:30 Starpoint prodajno okno
09:00 S pesmijo in glasbo ob dnevu žena
10:55 Utrip Ormoža
12:10 Jurovski Dol, Malo naokrog
13:15 Video strani
14:30 Italijanska trgovina - v živo
18:00 Simpozij o Ivanu Roškarju
20:00 Koncert ljudskih viž, pesmi in folklore
21:50 Astro - v živo
23:00 Video strani
SOBOTA, 30. oktober
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Srečanje potomcev marka Slana
10:00 Ptujska kronika
10:30 Utrip Ormoža
11:30 Starpoint prodajno okno
12:30 Seja sveta občine Lenart - ponovitev
13:30 Seja sveta občine Markovci - ponovitev
14:30 Video strani
17:00 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja 18:00 Srečanje pevskih zborov Majšperk 20:00 Potomci Jurija in Elizabete Stumberger 21:50 Ujemi sanje 23:20 Video strani
S P
¡a

NEDELJA, 31. oktober
00:00 Videostrani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Otroški oder
09:00 Predavanje o Rakih rodil
11:00 Seja sveta občine Videm
13:00 Igre na Polenšaku
15:00 Koncert ljudskih viž, pesmi in folklore
16:50 Alfi po Sloveniji
18:00 Simpozij o Ivanu Roškarju
20:00 Za pojmo prijatelji
21:00 Video strani
PONEDELJEK. 01. november
00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 40 let FD Rožmarin Dolena 09:30 Ptujska kronika 10:00 Ujemi sanje
11:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
12:30 Videostrani
14:30 Italijanska trgovina - v živo
18:00 Seja sveta občine Videm
20:00 Potomci Jurija in Elizabete Stumberger
21:30 Srečanje potomcev marka Slana
23:00 Video strani
petek • 29. oktobra 2021
Oglasi in objave
Štajerski	23
Le srce in duša vesta, kako boli, ko te več med nami ni. Nam ostala je praznina in velika bolečina. Kjer koli si, nate mislimo mi vsi.
ZAHVALA
Ob izgubi moža, očeta, dedka ...
Slavka Novoselnika
OB ŽELEZNICI 5, PTUJ
upokojenec Taluma Kidričevo, urar - OOZ Ptuj
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih.
Hvala za vsa izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče, za sv. maše, g. župniku Milanu Kosu za opravljen obred na Dobravi Maribor, g. župniku Janku za opravljen obred na Hajdini, Pogrebni službi Mir, pevcem, Talumu Kidričevo, OOZ Ptuj, Društvu upokojencev Ptuj, Cvetličarni Cvetka.
Hvala tudi nevrološkemu in nefrološkemu oddelku UKC Maribor.
Še enkrat hvala vsem, ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti in ga ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: vsi njegovi
Prazen dom in dvorišče, naše oko zaman vaju išče, ni več vajinega smehljaja, utihnil je vajin glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spita, a v naših srcih še živita.
SPOMIN
1. novembra bo minilo eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi oče, tast, dedek, pradedek in brat
Janez Hvalec
30. julija so minila tri leta, odkar nas je zapustila draga mama, tašča, babica, prababica in sestra
Justina Hvalec
IZ VELIKEGA OKICA 40
stanujoča v Zalužju 61
Hvala vsem, ki prižgete svečko ali postojite ob njunem grobu in se ju spominjate z lepo mislijo.
Vajini najdražji

www.tednik.si
>
Naročite
Vsak naročnik dobi:
STOP
•	20% popust pri malih oglasih
•	revija STOP (spored)
•	brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...)
•	poštna dostava.
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
NAROCILNICA ZA
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
v
Štajerski
Davčna številka: Telefon:
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d, Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
Srce je omagalo,
tvoj dih je zastal,
a nam spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage
Ane Kolarič, roj. Prosenjak
IZ NOVE VASI PRI PTUJU 104
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, stisk roke, darovano cvetje, sveče ter svete maše. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, govornici za besede slovesa, pevcem za odpete žalos-tinke, godbeniku, zastavonoši ter pogrebnemu podjetju Javne službe Ptuj.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: vsi njeni
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo.
(Goethe)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in tašče
Katarine Štrafela
MARKOVCI 5A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam pa izrekli sožalje.
Hvala g. župniku, pevcem, godbeniku, govornici in pogrebnemu podjetju Javne službe Ptuj.
Posebna zahvala gre zaposlenim v Domu upokojencev Ptuj, ki so za našo mamo čudovito skrbeli v času njenega bivanja v domu.
Njeni najdražji
Noč, ki ne pozna jutra, ni tvoja poslednja noč. Naselila se je, z zvezdami posuta, v očeh tvojih dragih, vseh, ki si jih ljubil nekoč.
(T. Pavček)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, tasta, brata, svaka, strica in botra
Alojza Klasinca
IZ BARISLOVCEV 13
se od srca zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku, darovali cvetje, sveče, za svete maše, dar za cerkev ter za izražena ustna in pisna sožalja. Globoko hvaležnost izrekamo sorodnikom in sosedom, ki ste nam stali ob strani in nam pomagali v težkih trenutkih izgube.
Hvala tudi p. Jožetu Petku za opravljeno molitev, mašo zadu-šnico in pogrebni obred, gospe Tatjani Mohorko za besede slovesa, gospe Tončki Kaučevič za molitev, pevcem za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino. Besede zahvale so namenjene tudi družini Pal iz Barislovcev za vso nesebično pomoč.
Njegovi najdražji
24 Štajerski
Križem kražem
petek • 29. oktobra 2021
Podravje • Dejan Krajnc o trenutkih iz življenja
Najlepši trenutek na koncertu v Polskavi Namesto pripora z ženo raje v zapor
Dejan Krajnc, ki je zaslovel kot Poskočni Dejan, zdaj pa ustvarja kot Dejan Dogaja, pravi, Moški, kije v Italiji v hišnem priporu, je prišel na policijo in prosil, naj ga raje zaprejo, ker daje na odru stal že vsaj tisočkrat, čeprav bi si skoraj izbral popolnoma drugačno kariero. je življenje z ženo doma neznosno, je v nedeljo sporočila policija.
Poznamo te po irokezi in tatujih ter ljubezni do raznovrstne glasbe - kaj pa je tisto, česar še ne vemo?
Najbrž res veste veliko o meni, predvsem to, da mi ves čas »dogaja« in da sem zelo »poskočen« - če sem že Poskočni Dejan Dogaja, (smeh) Vsak človek bi moral pustiti vsaj delček sebe »nerazgaljen«, naj nekaj malega o meni ve samo ožji krog prijateljev in družine, ali pa še tisti ne, nekaj malega more vedno ostati »samo zame«. No, o meni se ne ve, da sem namesto v glasbi skoraj pristal med profesionalnimi košarkarji oziroma med veterinarji. Ker je bilo glasbe in športa na neki točki preprosto preveč, da niti za šolo ni bilo več časa, sem se odločil, da košarko obesim na klin - da bo to ostal le še hobi, pa čeprav sem bil zelo, zelo uspešen tudi v tej igri z žogo. Kasneje pa sem se skoraj vpisal na veterino, za kar me je navdušil moj boter Simon, ki je veterinar. Z njim sem tudi veliko hodil po terenu in bil prisoten v operacijski sobi. Čeprav me je zanimalo oboje, pa je bila ljubezen do glasbe prevelika, in vesel sem, da je mu-zika danes moja služba in hobi v enem, torej prijetno s koristnim.
Kako se spomniš svojega prvega večjega glasbenega nastopa?
Teh je bilo v skoraj desetih letih mojega glasbenega udejstvovanja kar nekaj, zato se moram včasih prav potruditi in globoko pobrskati po spominu, če se želim spomniti določenega koncerta; ocenjujem, da sem na odru stal več kot tisočkrat. V tem hipu bi za svoj prvi večji nastop izbral trenutek, ko sem z bivšo glasbeno skupino Poskočni (kjer sem bil frontman) postal hišni bend oddaje Slovenski pozdrav na slovenski nacionalni televiziji.
Dejan Krajnc je zaslovel kot poskočni Dejan
Kateri je najlepši trenutek na nastopu, ki se ga spomniš, in kateri najslabši?
Najlepši je bil koncert pred nekaj leti v Polskavi na Štajerskem, na nedeljo; poslušala nas je večti-sočglava množica in med koncertom sem z odra skočil med ljudi, ti pa so me ponesli naokrog. Najslabši trenutek sem doživel prav tako pred nekaj leti v Mariboru; imeli smo zadnji koncert v letu, nekaj dni pred silvestrovim, in je tja zaradi slabe reklame in organizacije
Moški je bil več mesecev v hišnem priporu zaradi kaznivih dejanj, povezanih z mamili, preostalo pa mu je še nekaj let kazni, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal predstavnik policije v italijanskem mestu Tivoli. 30-letni albanski državljan, ki živi v bližini Rima, »se ni mogel več spoprijemati s prisilnim sobivanjem z ženo,« so v izjavi zapisali karabinjerji.
Moški je bil tako razburjen, da je raje pobegnil od doma in se predal
OKNA, VRATA & -v
GARAŽNA VRATA J www.naitors.si S ■
NAI70RS.OO
Tel.: OZ 74113 80. Mob: 031 793 Z04 Gorišnica 1, GoriSnica
IZKORISTITE POPUSTE
f
| AKCIJA:
Alu vhodna vrata
Fotografija je simbolična.
karabinjerjem. Prosil jih je, da bi preostalo kazen odslužil za zapahi. »Moje domače življenje je postalo pekel, ne morem več, hočem v zapor,« je izjavil.
Foto: Dreamstime/M24
Moškega so takoj aretirali zaradi kršenja hišnega pripora, sodni organi pa so odredili njegovo premestitev v zapor.
Sta

Foto: osebni arhiv
* * *
naročnika prišlo ekstremno malo ljudi za tako veliko prizorišče.
Kaj te spravi v slabo voljo?
A veste, da načeloma nimam slabega dneva, razen če se mi zgodi kaj ekstremno slabega, to pa je enkrat na nekaj let. (smeh) Vedno mi dogaja, vedno sem poskočen in vedno sem nasmejan zato, ker menim, da sem na ta svet poslan z namenom, da rišem nasmeh na obraz drugim ljudem, hkrati pa me ravno to osrečuje.
Eva Jandl
Vma
avto

* * *
prijatelj \
Mosten sem, ker tasčmoiVuljenje ugaša
"Neizmerno žalosten sem, ^^
kot sveča.
* * *
iC vržeš v
koruzo, delujoče v po
ikovko.
* * *
Pokvarjeno orožje
"Najin

<X><X><X><X><X><X><X><X><X><X>^^
Nagradno turistično vprašanje
v
Teden krompirjevih počitnic se počasi izteka. Mnogi so jih izkoristili za krajša in tudi daljša potovanja. Tisti, ki so ostali doma, pa so lahko obiskali tudi ptujska razstavišča in galerije, kjer si je mogoče ogledati marsikaj zanimivega. Tudi med krajšim sprehodom po mestnem jedru si lahko ogledamo dve ulični razstavi (mestna tržnica in Mestni trg) ter stalno postavitev na ploščadi nad mestno tržnico, ki odstirajo pogled v mestno preteklost, nekatere zanimivosti in predstavljajo povezave mesta v širšem okolju.
Prosti čas pa lahko izkoristimo tudi za kratek sprehod v naravo. Od torka, 26. oktobra, se lahko ustavimo tudi na klopci ljubezni na Gomili, v neposredni bližini oddajnikov Radiokluba Ptuj. Na klopci bomo lahko izvedeli več o tem projektu, ki spodbuja tudi pohodništvo, aktivno preživljanje prostega časa v naravi. V Sloveniji je namreč postavljenih že več tovrstnih klopi, ki vabijo k obisku in ki tudi nagrajujejo.
Lahko pa se tudi potopimo v svet virtualnih doživetij v Sloveniji, ki prinašajo številne zanimive zgodbe iz slovenske zgodovine in življenja. To je priložnost, ko lahko tudi v virtualnem svetu izvemo kaj novega in zanimivega. Na krilih tehnologije lahko raziščemo vesolje ali pa preizkušamo svojo iznaj-
dljivost pri iskanju izhoda iz labirinta. Tako lahko vstopite v posebno VR--sobo v Thermani Laško in doživite romantični srednji vek s svojimi čuti. Priložnost doživeti to virtualno izkušnjo pa imate tudi na samem starem gradu Celje. V paviljonu Expano v Murski Soboti lahko vse o Pomurju izveste v enem dnevu. Lahko vstopite tudi v virtualno vesoljsko postajo z umetno gravitacijo in doživite potovanje med planeti našega osončja. Vabi tudi virtualno doživetje trboveljskih rudarjev. Posebno doživetje
Foto: Črtomir Goznik
V jesensko-zimski sezoni 2021/2022 Dom kulture (MuziKafe) ne bo obratoval. Turistom bo tako v starem mestnem jedru na voljo še manj postelj kot sicer.
predstavlja Park vojaške zgodovine Pivka. Ste se kdaj vprašali, kakšen je občutek letenja z nadzvočnimi letali? Odgovor na to vprašanje lahko dobite v Parku vojaške zgodovine v Pivki, na simulatorju letenja z MiG-21. V Podčetrtku lahko vstopite v edinstveni sferični kino, kjer si lahko ogledate različne filme o vesolju. Žičko kartuzijo lahko doživite skozi pametna očala. Prvi VR-center v Sloveniji v Ljubljani pa ponuja različna doživetja za vse generacije in vse okuse. Tu so še Zipline s Triglava, Paviljon čebelji svet, Stara trta z Lenta ipd. Skratka, možnosti za virtualno spoznavanje Slovenije in njenih zanimivosti je izjemno veliko. Le čas si moramo vzeti, krompirjeve počitnice pa lahko zanimivo doživimo in preživimo tudi na ta način, skupaj starši in otroci.
Nagrado za pravilen odgovor na vprašanje o tem, katerega leta je bila na Ptuju uprizorjena prva slovenska gledališka predstava, da je to bilo 18. decembra leta 1864, bo prejela Karmen Jug (Zabovci). Uprizorili so jo čitalničarji, njen naslov se ni ohranil. Danes sprašujemo, koliko hotelov je imel Ptuj leta 1940. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 5. novembra.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Koliko hotelov je imel Ptuj leta 1940?
Ime in priimek:.........................................................................
Naslov:....................................................................................
Davčna številka:.......................................................................
Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.