BRUC 1975 IZDAJA KŠP KOT GLASILO STARIH BAJT IZŠLO 15. II. 1975 OB 23.59 — LETNIK 15, CENA 699 PAR I3odoctiosf o skupnem dogovarjanju Pričujočo petnajsto številko Bruca pojmujmo — kot vse ostale doslej — kot plod dolgoletne tradicije, ki so jo uspešno pričeli prekmurski akademiki, in ne kot osnovno dejavnost v spektru pestrega klubskega življenja. Zakaj? Študentski pokrajinski klubi, in s tem tudi KŠP, dobivajo v času po sprejetju ustav in republiškem kongresu ZSMS v Moravskih toplicah novo fiziognomijo ter s tem nove naloge. Znotraj njih se formirajo aktivi oziroma osnovne organizacije ZSMS, aktivi ZK in Rdečega križa. S ponosom lahko zapišemo, da se prav naš klub uvršča med tiste, ki si prizadevajo, da bi čim širši krog študirajoče mladine vključil v aktivno družbenopolitično in ne nazadnje društveno življenje. Tako v letošnjem letu praznuje aktiv ZK, ki deluje znotraj kluba, že peto obletnico svojega uspešnega dela. S tem pa se ne moremo in ne smemo zadovoljiti, saj vemo, da morajo prav klubi odločilno prispevati k oblikovanju samoupravne zavesti bodočih intelektualcev. In ne nazadnje: potrebno jim je vzbuditi občutek notranje odgovornosti do ožjega okolja, iz katerega izhajajo. Pri vsem te pa ne smemo pozabiti na vzpostavljanje še tesnejših stikov s sosednjimi pokrajinskimi klubi. Mnogo tega je bilo že storejno, vendar žal premalo. Vse prevečkrat zaneti iskrica brezpomembnega spora požar, ki ga potem znova gasimo. Se razume, na lastno škodo in predvsem škodo generacij, ki prihajajo za nami. Razveseljivo pa je, da je tega vse manj in da se vse bolj držimo starega pregovora: Kdor dela, ta greši. Da — greši, vendar gotovo pride do novih spoznanj. Vse pogosteje se pojavljajo vprašanja o smotrnosti individualnega delovanja treh študentskih klubov s področja Pomurja v Ljubljani in Mariboru (Klub študentov Prekmurja v Ljubljani, Prleški študentski klub, Ljubljana in Klub pomurskih študentov, Maribor). Prej omenjene iskrice enodnevnice — v to sem prepričan — ne bi bile ovira za vse tesnejše dogovarjanje, tesnejše stike in izvajanje skupno načrtovanih akcij. Pri tem pa v nobenem primeru ne smemo pozabiti na dolgoletno tradicijo, ki je bila mnogokrat vzrok razpona med posameznimi klubi. Prav tu moramo najti notranje rezerve, izkoristiti specifičnosti svojega delovanja in najti skupen jezik oziroma interes. Lepa priložnost za to bo bližnji seminar za vse člane upravnih odborov klubov in člane zveze komunistov. Odgovornost klubov samih, predvsem pa tistih, ki so izbrani, da jih vodijo, do domače pokrajine mora biti izostrena ter jasno definirana- Ob tem je hkrati potrebno ovrednotiti težo vzpodbud, ki prihajajo iz domačega okolja. Vse prevečkrat sloni sodelovanje na kampanjskih osnovah, ki žal zvodenijo še preden se oboji zavemo. Prav zaradi tega je za vse akcije potreben konkreten dogovor, ki se mora dosledno izvrševati. Predsednik KŠP Ivan Gerenčer BRUC VLOGA IN NAMEN DELOVANJA AKTIVOV ZK V ŠTUDENTSKIH POKRAJINSKIH KLUBIH V študentskih pokrajinskih klubih delujejo aktivi ZK, ki jih ustanavlja Univerzitetni komite ZK z namenom, da se zagotovi usmerjena, organizirana in idejno enotna politična akcija in da se vzpostavlja tesnejše sodelovanje z matičnimi občinskimi organizacijami ZK v Sloveniji. Aktivi ZK v pokrajinskih klubih so stalna oblika delovanja in sprejemajo akcijske programe, ki jih vsklajujejo z akcijskimi programi univerzitetne in občinskih konferenc ZK. Aktivi ZK imajo pomembno vlogo pri poglabljanju regionalnega povezovanja, še posebej pa rešujejo naloge, ki izhajajo iz razcepljenosti in zaprtosti. Študent pokrajinskega kluba, ki je komunist, je vključen v osnovno organizacijo na fakulteti, višji, ali visokii šoli, ter v aktivu ZK pokrajinskega kluba. Vsi sklepi in oblike delovanja so za člane aktiva obvezni, ker so pogojeni s statutom ZKS ali pa s sklepi, ki jih sprejme aktiv, ali pa univerzitetna konferenca. Sekretar aktiva ZK pomurskih študentov v Ljubljani: VITO GYOREK Vsem študentom, ki se boste zbrali na letošnjem brucovanju v Murski Soboti, želimo, da bi se prijetno počutili in da bi vas tudi ta vedra prireditev še bolj povezala z domačo pokrajino in njenimi ljudmi. Želimo vam veliko uspeha pri študiju in pričakujemo, da se boste po končanem študiju v čim večjem številu vrnili v Pomurje, kjer boste s svojim znanjem in sposobnostmi dali svoj prispevek k razvoju naše nerazvite pokrajine. Skupščina občine Murska Sobota OBČINSKE SKUPŠČINE LENDAVA — GORNJA RADGONA — MURSKA SOBOTA OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKA KONFERENCA ZSMS OBČINSKI SINDIKALNI SVET čestitajo vsem študentom občine za dosežene uspehe z željo, da se čimprej vrnejo v domači kraj, kot izšolani kader. POKRAJINSKA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V MURSKI SOBOTI vabi študente, da obiščejo — ŠTUDIJSKI ODDELEK — Čitalnico — IZPOSOJEVALNI IN PIONIRSKI ODDELEK — POTUJOČO KNJIŽNICO 2 BRUC — 15. FEBRUARJA 1975 Ali je študij delo ali ne (DRUŽBENOEKONOMSKA OPREDELITEV ŠTUDIJA KOT DELA) Vprašanje opredelitve študija v socialistični samoupravni družbi se vklaplja v problematiko prevrednotenja vseh družbenoekonomskih kategorij in njih uveljavitev v skladu z načeli in cilji družbenega razvoja. Dejstvo, da gradimo družbo prihodnosti na materijalnih temeljih, ki jih je oblikovala preteklost, nam nalaga obveznost stalnega soočenja vseh realnih pojavov z našo vizijo družbenoekonomskih odnosov. Pri tem je nujna doslednost, ki ne bo puščala odprtih stranskih vrat ostankom preteklih družbenoekonomskih odnosov, ki smo jih kot celoto že presegli. Osvoboditev dela, kot splošni cilj, ne more biti realizirana, če ne bo zajela vseh oblik angažiranja človeških potencialov v družbenokoristnem delovanju. In študij je ena izmed oblik angažiranja človeških potencialov, ki ima svoj nesporni družbeni pomen, in ki po svojem bistvu nudi eno izmed neobhodnih osnov človeške družbe nasploh. Prizadevanja jugoslovanskih študentov po delovnem statusu študenta v bistvu pomenijo zahtevo po izključnem tretiranju študija kot dela. Še posebej je bilo v tem smislu v zadnjih letih kontinuirano delo skupnosti študentov v Sloveniji. Zahteva je jasna: če študij je družbeno potrebno in koristno delo, potem je tisti, ki to delo opravlja na primernem kvalitetnem in kvantitetnem nivoju, delovni človek z vsemi pravicami, ki delovnim ljudem pripadajo. Vendar pa danes opažamo, da nimamo nobene splošno priznane opredelitve študija niti kot dela niti kako drugače. Razna nepopolna tolmačenja, ki jih bom skušal navesti, so le bolj ali manj ugibanja: če študij ni delo, kaj potem sploh je? Jasno je, da so v razslojeni družbi prisotna različna vrednotenja družbenih kategorij in da se ta vrednotenja razlikujejo pač glede na različne interese različnih skupin (naj so to razredi, klaso-idne tendence ali kakorkoli že pojave diferenciacije opredeljujemo). ČLOVEK ALI PRODUKT? Ena od pogostih opredelitev študija je produkcija kadrov. Študent naj bi kot predmet dela stopil v pedagoški proces, kjer ga pedagoški delavci s svojim delom preoblikujejo Iz tega procesa stopa produkt diplomant, ki ga institucije nato uporabijo kot kader, ker je kot tak tem institucijam potreben. Družbena vloga izobraževalnih ustanov je po tem konceptu takšna, da producira čim več uporabnih kadrov in z njimi zalaga organizacije. Če sprejmemo takšno koncepcijo kot ključno opredelitev študija, pomeni, da se strinjamo s popolnim razčlovečenjem študenta v neki predmet obdelave. Potemtakem je študent objekt, analogno temu pa tudi »pravi« delavec v »pravem« delovnem procesu zado-bi status takšne delovne sile, katere namen je služiti Organizaciji. Ta Organizacija je pri tem delavcu popolnoma odtujena in z delavcem razpolaga. Pri tem pa moramo vedeti, da večini odtujena institucija služi tisti manjšinski strukturi, ki jo ima v oblasti. Takšna struktura bi potemtakem imela pravico v imenu organizacije, podjetja, poslovnega uspeha, ipd., manipulirati s tistimi, ki zanjo delajo. V naših razmerah tak pojav imenujemo tehnokratizem. Producirani kadri, vseskozi vedno objekt, naj bi bili oblikovani tako, kot najbolj ustrezajo Interesom teh struktur, na zunaj prikazujočih se kot vrednote učinkovitih poslovnih sistemov. ŠTUDENT, KI AKUMULIRA KAPITAL Ena v naši družbi precej prisotnih opredelitev študija pravi, da študent s svojo aktivnostjo v času šolanja akumulira sposobnosti, da bi kasneje s pomočjo tako dobljenih kva lifikacij opravljal družbeno potrebno in koristno delo. Motiv študija naj bi bil v tem, da bo kasnejše diplomantovo delo bolj cenjeno in bolje nagrajeno kot delo tistih ljudi, ki niso študirali — izobraženec naj bi imel privilegiran položaj. Študij je cena za vstop v elito. Ta koncepcija kot ključna drži, če hkrati priznavamo obstoj elite v družbi. Vemo pa, da so elitistične koncepcije vse prej kot kompatibilne s samoupravnim socializmom. Čeprav v tem primeru študentu priznamo, da je človek — subjekt dogajanj, hkrati pristanemo na pozitivno vlogo družbene elite. Potemtakem je motiv študija tem močnejši, čimbolj elitna je elita; študija brez elite ni. DELO, KI PRODUCIRA ZNANJE Znanost in znanje nista sama sebi namen, sta funkcija človeške osebnosti in organizirane družbe. Poleg vsega drugega je znanje (in preko tega tudi znanost) le to, kar nekdo ve in kar lahko uporabi. Znanje dobi občečloveško veljavo šele takrat, ko ga je mogoče angažirati kot sredstvo pri doseganju družbenih ciljev. Študijski proces je eden najpomembnejših procesov pridobivanja uporabnega znanja. Lahko tudi rečemo, da gre za produkcijo in da je produkt uporabno znanje. Kot v vsakem produkcijskem procesu sodelujejo tudi tukaj poleg materialnih faktorjev tudi ljudje, ki združujejo svoje delo. V osnovi gre za dve vrsti dela, ki ju je treba združiti: ena skupina ljudi z delom ob aktivnem spremljanju razvoja znanosti pridobljeno znanje posreduje drugi skupini ljudi, ki to znanje s svojim aktivnim delom spremlja. S samim sprejemom znanja namreč še namen ni dosežen, kajti študij ni sam sebi namen. Njegovi rezultati se morajo pokazati kot družbeno potrebni in koristni s tem, ko prispevajo k družbeni produkciji (v najširšem smislu). Ta prenos znanja je nujen pogoj, da je mogoče znanje realizirati v produkciji. Študent, ki se kot diplomant zaposli, omogoči nato prispevek tega znanja pri dosegu družbenih ciljev. To tudi pomeni, da je družbena koristnost študija v tem, ko znanje iz oblike teoretičnega celovitega in logičnega spoznanja (znanosti), predela v uporabno obliko. Uporabna oblika znanja pa je v sposobnosti diplomanta oplemenititi produkcijski proces s pridobljenim znanjem. Za ta rezultat pa morajo vlagati delovne napore vsi udeleženci pedagoškega procesa. UČINKOVITOST ZNANJA O nujni prisotnosti znanja in znanosti pri vsakem opravilu, ki naj da družbeno koristne rezultate, ne more biti nobenega dvoma. Razne raziskave so tudi pokazale, da produktivnost delavca močno raste z njegovo izobraženostjo, za kar tudi ni dvomov. Zakaj neki potem dvomimo o opredelitvi študija kot družbeno koristnega in potrebnega dela? Študij zahteva delovni napor vseh udeležencev, pa vendar ga družbeno vrednotimo le pri eni kategoriji udeležencev, pri drugi pa ne. .Produkt študijskega procesa — uporabno znanje, ki ga je mogoče direktno vložiti v družbeno produkcijo, je rezultat delovnega prispevka obeh strani; če je angažirana le e-na stran, do rezultata ne pride. Družbeni potencial uporabnega znanja je torej direktni rezultat študija. S tem, ko se potencialno uporabno znanje realizira (diplomant se zaposli), pa je podan tudi direkten prispevek družbeni produkciji. Ta direktni prispevek pa je rezultat študija. Argument proti študiju — delu, da študij ne daje družbeno pomembnih rezultatov, s tem Izgubi veljavo, študij je le faza v življenjski produkciji strokovnjaka, za kvaliteto njegove ga delovnega prispevka celo zelo pomembna, če že ne odločilna. Če tudi potencialno uporabnemu znanju kot direktnemu rezultatu študija še ne priznamo družbene veljave, pa jo nesporno pridobi takoj, ko se vključi v produkcijo in se materializira v produkt. Navsezadnje pa je vprašanje ali vedno vrednotimo delo le po direktnih in takojšnjih rezultatih. Z enako, če ne celo večjo pravico, bi lahko odrekli družbeno priznanje vsakemu delu, ki se takoj ne opredmeti v produkciji kot večja vrednost produkta. Ob tem pa seveda pozabljamo, da z razvojem upada delež direktno vloženega dela v produkcijo in da se veča delež tistega dela, ki se v produktih realizira šele posredno, ki pa produkcijo omogoča. UGIBANJE O RAZLOGIH Zakaj študij tudi v pogojih sedanje stopnje razvoja socialističnih samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov še ni dosegel veljave dela, je težko precizirati. Mogoče gre tudi za zgodovinske razloge. Študij je vedno bil privilegij vladajočega razreda. Čeprav je glavni namen študija v pridobivanju znanja, ki se po tej poti vključi v prizadevanja za dosego družbenih ciljev, ima študirajoči tudi večje možnosti za razvoj celovite in vsestranske osebnosti. Zato so si vladajoči razredi vedno ohranili ta privilegij zase. Hkrati je v posredovanju znanja tudi družbena moč, z vedno večjo zapletenostjo družbenih procesov zahteva tudi njih upravljanje vedno več informacij. Nakazani konflikt med lastnino in znanjem v borbi za monopol nad upravljanjem se je v razvoju kapitalistične družbe rešil v izraziti zmagi znanja, kakor hitro so menežerji odvzeli lastnikom kapitala vse bistvene kompetence upravljanja. Naši družbi na današnji stopnji razvoja nikakor ne moremo pripisovati brezkonfliktno-sti, konflikti so krivi za neurejene probleme in neurejeni problemi so razlogi konfliktov. Vsako pomembnejše družbeno naziranje ima svoje nazore v določenih družbenih interesih. Interesi okostenelih univerzitetnih struktur, tehnokratske potrebe po »profilih kadrov«, elitistični kvazi intelektualizem, etatistični monopoli oblasti pa tudi razne lažne levičarske skupinice. Vsakemu po svoje najbrž ustreza nedefiniran položaj študija in s tem študentska populacija z določenimi lastnostmi. Interesi enih so v popredmetenju in podrejanju študentskih množic, drugim ustreza tak položaj zaradi možnosti uporabe masovnega kritja ljudi, »ki ničesar nimajo, pa vendar nekaj vedo«. Prav tako se pojavlja vprašanje razvitosti materialne baze, če povsem omogoča enakopravno vrednotenje študija kot dela. NEENAKA IZHODIŠČA SAMOUPRAVLJANJA Samoupravne pravice ljudi izhajajo Iz njihovega dela. Medtem ko je v gospodarskih organizacijah po skoraj četrtstoletnem strukturnem uveljavljanju samoupravljanja enakost pri upravljanju že povsem nedvomna, pa v visokem šolstvu napredujemo počasneje. Študentom sicer priznavamo vedno več samoupravnih pravic in tudi imajo vedno večjo vlogo pri upravljanju visokega šolstva, pa je vendar njihova enakopravnost vprašljiva v svoji osnovi. Če je samoupravljanje pravica, ki izhaja iz dela, kako se lahko sklicuje na svoje pravice nekdo, čigar delo ni družbeno priznano? Od tod tudi bistveno različne vloge, ki jih udeleženci pedagoškega procesa pri upravljanju zavodov imajo. Medtem ko je za ene to pravica in dolžnost v celoti, pa drugi pridobivajo to po delih, skozi vedno večje kompetence, ki pa nimajo priznanih temeljev. (Po Tribuni) BRUC — 15. FEBRUARJA 1975 3 Sklepi zbora študentov o socialno-ekonomski problematiki 1. Podpiramo skupno akcijo »Sklada za zdravstveno varstvo študentov« in socialnoekonomske komisije pri PUK ZSMS za uresničevanje amandmaja k zakonu o zdravstvenem varstvu, ki omogoča in podpira enotno zavarovanje za študente v Sloveniji. S tem zahtevamo, da se v svoje občinske sporazume o zdravstvenem zavarovanju vnese predlagani amandma. 2. Zaradi izrednega pomanjkanja prostorov in izredne utesnjenosti, podpiramo in se zavzemamo za povečanje prostorov za zdravstvene dispanzerje za študente na ilirski, kot tudi v ŠN. Predlagamo, da se socialno ekonomska komisija pri PUK ZSMS, sindikat v ŠN, uprava ŠN in zdravstveni dispanzer za študente o tem sami pogovorijo in v smislu razširitve prostorov za zdravstveno varstvo najdejo pozitivno rešitev. 3. Odbori za pripravo gradenj, načrtovanje študentskih in dijaških domov se morajo zavzemati in v svoje načrte, kot tudi realizacijo, zajemati prostore za zdravstveno varstvo stalno obnavljanje osnovnih sredstev v štu-dijakov in študentov. Prav tako je potrebno dentskih dispanzerjih. 4. Potrebno se je zavzemati za celovito študentsko invalidsko zavarovanje, ki še sedaj za študente ni opredeljeno. 5. Otroci študentov morajo dobivati otroš- ki dodatek. 6. Otroci študentov naj dobivajo dodatno hrano in zdravila zastonj preko sklada za zdravstveno varstvo študentov. 7. Zahtevamo, da se z določili, ki so v samem družbenem dogovoru podana, realizira takojšnje podpisovanje družbenega dogovora v naslednjih občinah, kjer ga niso realizirali O do 11. 12. 1974: Celje, obalne občine, Kranj, Maribor, Nova Gorica, Novo mesto, Radovljica, Tržič, Velenje. 8. Prav tako zahtevamo, da družbene sporazume v štipendiranju podpišejo vse tiste delovne organizacije, ki svoje samoupravne socialistične dolžnosti niso izvršile. 9. Mesečni življenjski stroški in vrednost točke naj se določijo na podlagi realno izračunanih življenjskih stroškov (anketa, statistični podatki). Štipendije naj se na podlagi realnega cenzusa valorizirajo s 1. 1. 1975. 10. Zahtevamo, da se za delovne organizacije, ki so družbeni dogovor (sporazum) podpisale in ne odvajajo sredstev po načelih samega družbenega dogovora, uvedejo sankcije v skladu s samim družbenim dogovorom. 11. Ugotavljamo, da je z načeli družbenega dogovora solidarnost, s tem pa prelivanje sredstev v slabše razvita območja odpovedala ter zahtevamo, da se solidarnost, ki je osnovana na načelih samoupravljanja, dosledno izvaja. 12. Predlagamo spremembo 8. člena! Nujno je potrebno določiti mejo, pod katero se polovica dohodka na družinskega člana ne bo upoštevala. Ta meja naj bo enaka življenjskemu minimumu študenta. Otroški dodatek se od štipendije ne sme odštevati! Nad mejo, ki je enaka življenjskemu minimumu, pa naj se odšteva prispevek staršev po progresivni lestvici. 13. Pri, kadrovski štipendiji naj bo razlika med najslabšim in najboljšim študentom 200 in ne 400 točk. Velik razpon točk stimulira ozkega in e-nostranskega študenta; prizadeti pa so tudi tisti, ki prihajajo iz okolja s slabše razvitimi vzgojno-izobraževalnimi procesi. 14. Brucem naj se štipendije dodelijo s prvim septembrom dalje in ne s prvim oktobrom kot predvideva dogovor. 15. Protestiramo proti sedanjemu neodgovornemu delu ustreznih organov pri podpisovanju družbenega dogovora. 16. Ce ne bo steklo uresničevanje novega družbenega dogovora s 1. 1. 1975, zahtevamo naj se podaljša udeležba družbenih sredstev za hrano in stanarino v ŠD ter razpis intervencijskih posojil. 17. Strinjamo se s tem, naj Zavod Študentski domovi posluje po ekonomskih cenah. Vendar pa zaradi rednejše in boljše prehrane študentov, apeliramo na družbo, naj bi se njena udeležba pri hrani nekoliko povečala (na 30%). Zahtevamo, da RISK in podpisniki družbenega dogovora o štipendiranju dodatno upoštevajo podražitev po 15. II. 1974 pri izračunavanju cenzusa. 18. Zahtevamo, da se določi prostor za nov kompleksnejši, univerzitetni center. Na njem naj se začno graditi novi študentski domovi ter nove zgradbe fakultet. 19. Zaradi monopola lastnikov privatnih sob so stanarine privatnih sob nesorazmerno visoke in študijski pogoji slabši kot v ŠD. Zato zahtevamo, da se začne z gradnjo dveh novih študentskih domov že v letošnjem šolskem letu; družba pa naj prepreči izkoriščanje študentov in prelivanje družbenih sredstev v privatne žepe. 20. Naš cilj je izboljšati socialno strukturo študentske populacije, zmanjšati osip, razviti podpiplomski študij in ostalo. To pa lahko dosežemo le z zagotovitvijo normalnih življenjskih pogojev, to so domovi, fakultete, katedre na fakultetah. 4 BRUC — 15. FEBRUARJA 1975 ^0*OA©*0A0*k©*0A0*0A0* IClic v sili KLUB ŠTUDENTOV POMURJA MARIBOR IŠČE ZARADI UČINKOVITEJŠE ORGANIZACIJE LASTNEGA BRUCOVANJA PO TEJ POTI HONORARNE SODELAVCE. ZAŽELJENO JE, DA SO ČLANI KLUBA ŠTUDENTOV PREKMURJA V LJUBLJANI. ZAGOTOVLJEN ENAKOPRAVNI DIALOG: NAM VES DOBIČEK, SODELAVCEM ZADOVOLJSTVO. P. s. redakcije: V DUHU ODLIČNEGA SODELOVANJA MED OBEMA KLUBOMA, OBJAVLJAMO OGLAS BREZPLAČNO. kO^AO^OA^kO^CAO^OA©* BRUC — 15. FEBRUARJA 1975 5 DNEVNIK OKTOBER Pridem v Ljubljano, vtaknejo me v skupno sobo v Študentskem naselju, moram se navaditi na študentsko hrano, nove profesorje, predavalnice in še na kaj. Urnika ni, letam za listki, ki jih vsak profesor zase nalepi na o-glasno desko. Spoznavam Ljubljano in delam obiske, ker me muči domotožje ... NOVEMBER Počivam in skušam pozabiti na doma preživete praznike. Kupujem zvezke, knjige in skripte. Še vedno se mučim v skupni> sobi, kjer pa je vedno bolj živahno, saj imamo neprestano obiske. Pisarim pisma, zvečer berem »težko čtivo« (šund romane), ker je treba pozabiti na težki položaj, v katerem se s sotrpini nahajam. Pridno hodim na predavanja, celo na obrambo. Tolažim se, da smo na faksu šele začeli... DECEMBER Preklinjam ljubljansko meglo in dež. Šele ob koncu tedna posije sonce in tedaj je treba na zrak, ne pa sedeti ob zapiskih. Iz skupne sobe me vtaknejo v trojčka. Povabijo me celo na prvi sestanek. Bujta repa. Ob petkih ping-pong, včasih morda celo kino. Shujšam zaradi tiste brozge, ki ji v menzi pravijo juha in od kompota z olupki. Zadnji teden paki- ram in čakam 30. decembra šem še zadnji na odhod. Nakupujem darila, za silvestrsko razpoloženje pi-kolokvij. Srečno v Novo leto! JANUAR Ves teden rabim, da se iz novoletnega razpoloženja povrnem na stari tir. Imam probleme s cimro in s kuhanjem. Zapravljam štipendijo, čeprav jo vidim le vsakih nekaj mesecev, za sladkarije, ker sem se doma razvadila. Pišem vaje, ob večerih se izobražujem (dolgočasim) ob malem ekranu, obiskujem prijatelje in skupne sobe, kjer dekleta sprejemamo načrtovane obiske. Končno je mera polna, dovolj mi je, spaki ram stvari v samo tn» potovalke in nekaj vrečk... in že sem doma. □□□ □ □ □ □0 piSta, ka tou pomeni? — ZNAŠ FERI, TOU PA JE NOUVI SPOMENIK O IZVAJANJU ŠTIPENDIJSKE POLITIKE. pismo od zelo daleč Dragi stric urednik! Čeprav sem še zelo mlada, se zelo zanimam za dogajanja okoli mene. Lahko rečem, da mi tudi samoupravljanje v podjetjih ni tuje. In prav tu me mučijo nekatere stvari, ki si jih ne morem razložiti. Zdi se mi namreč, dragi stric urednik, da nekateri tovariši, ki vodijo podjetja, oziroma TOZD, kot temu sedaj pravimo, sploh ne vedo, ali pa nočejo vedeti bistva pomena samoupravljanja. No. torej ti tovariši, ki so na vodilnih funkcijah mislijo, da se samoupravljanje deli na samo upravljanje in samo delo. Za to mojo trditev bom navedla nekaj primerov, ki sem jih zvedela. Ti samo upravljale!, večinoma vsi z visokošolsko izobrazbo, imajo precej »dobrih« lastnosti: pravniki ne razumejo statistike, ker se jim zdi procentni račun pretežak, sicer pa vsak dipl, ne more vedeti nekaj tako težavnega, saj procentnega računa ne razume vsak direktor, kako naj bi pa razumeli njegovi podrejeni pravniki in e-konomisti, ki so že pozabili na fakse. Študij - Mo । delavske kohteoLe ti tako ne da nič važnega, važna je praksa. Sicer pa se že zelo dolgo pritožujemo nad šolskim režimom, zastarelimi metodami in snovjo na naših fakultetah. Da ne pozabim, zakaj vam sploh pišem, bom naštela še nekatere primere samo upravljanja. Vsako podjetje ima kakega načelnika, tako tudi v našem mestu. Ta je sploh posebne vrste in razume samoupravljanje čisto po svoje. Njemu se zdi povsem razumljivo, da njegovi podrejeni ne zamujajo v službo, zadosti je že to, če on zamuja. Poseben tič pa je v primerih ponavljanja, da se bomo razumeli, bom povedala za kaj se gre: Nekoč je ena od njegovih podrejenih uslužbenk prišla prosit, če gre lahko domov, oziroma na bolniško, ker so ji poslali iz vrtca domov njenega sinka, ki je zbolel za hudo nalezljivo boleznijo. Namrdnil se je in ji odgovoril: »Za danes vam naj bo, ampak kaj takega naj se več ne ponavlja!« Njegova »ponavljanja« so se zgodila tudi, ko je njegovi podrejeni umrl oče in ga je prosila za dopust. Odslovil jo je na isti način: »To naj se več ne ponavlja«. Isto so dobile nekatere uslužbenke, ki so zbolele za gripo. Zdi $e mi, da je včasih zelo hudo, če se nekdo, pa najsibodi načelniki, direktorji ali pa drugi vodilni, samo upravljanja loti tako temeljito in pozabi, da so okoli njega ljudje in ne stvari. Se preden bom končala moje pi smo, bi rada omenila še nekaj. Po principu solidarnosti bi morale OZD prispevati v sklad občin določena sredstva za štipendije. Toda poglejte stric urednik, ta absurd; podjetja, ki imajo najmanj sredstev, se pravi, da so slabo stoječa, so brez besed ori-spevala svoj delež, medtem ko so se nekatera dobro stoječa podjetja dala le s težavo pregovoriti, da naj prispevajo. Ta problem je pri velikih OZD izhajal iz čiste računice — dam le toliko, kolikor dobim nazaj. In tako so samo upravljalci prišli s takimi besedami pred samo delavce, češ, poglejte, godi se nam krivica, mi vložimo v štipendije dvajset milijonov, vrnejo se pa nam le trije milijoni. V tem pismu vas sprašujem, ali so študentje le številke? Na zahodu, v gnilem kapitalizmu, pravijo, najboljša investicija je investicija v človeka, kaj pa pri nas — kje je pri nas solidarnost? V upanju, da ne boste vrgli mojega pisma v koš, vas lepo pozdravljam. 6 BRUC — 15. FEBRUARJA 1975 Prevzvišeni nam je priča, da so bili ljudje včasih manj ali pa sploh nediferencirani. Ne mislimo tu nekaj let nazaj, ampak nekaj tisočletij v času votlin in praskupnosti, ko še niso poznali pridobitev sedanjega časa. Živeli so v lepi slogi, nobenega niso obtožili za neopravičeno bogatenje, ker je bila lastnina, kolikor so jo pač imeli, skupna. Včasih so šli na lov, ali pa v vojne pohode, odkoder so se vračali otovorjeni s plenom, ujetniki, ki so jih skupno pojedli, pa mirna Bosna. Toda kot nek pregovor pravi, da se najslajših stvari najhitreje preobješ, so tudi najlepši časi hitro minili in prišlo je obdobje, ko se je nekdo spomnil in dejal: »vse to je moje in ker ste vi vsi na moji lastnini, boste za mene točili znoj!« Se pravi, prišlo je do pojmovanja privatne lastnine in pojava diferenciacije, ki se je stopnjevala vse do današnjih dni in dosegla svoj višek v gnili kapitalistični družbi. Za nas se je začelo po revolucionarnem prevratu med NOB novo obdobje. Gospoda so splavala po Donavi in mi smo začeli u-stvarjati socializem. Vendar tudi socializem ni imun na pojave, ki so vsakdanjost v gnilem kapitalizmu, poleg družbene lastnine se je začela množično pojavljati privatna lastnina. E-rupcija prilaščanja družbene in večanja privatne lastnine je pripeljala do tega, da se je začela za določene ljudi zanimati SDK, ustanovile pa so se tudi komisije za ugotavljanje premoženja, ki so začele neumorno obravnavati posamezne prijave o lastnini m njenem izvoru. Pri ljudeh, ki so imeli doma v enonadstropni hišici nekaj motornih konjičkov, pa vikend tu in tam. Začetni uspehi so utrudili SDK in komisijo za ugotavljanje premoženja, ki se je največ ukvarjala s kadrovskim problemom, niso mogli najti tajnika za svojo komisijo. Marsikdaj je bila komisija zavedena, ker je sosed soseda prijavil, češ, oni je ta teden imel za kosilo trikrat teletino, oni hodi vsako soboto v bar... Vsemu pa je botrovala močna človeška lastnost — zavist. Sicer pa lahko razumemo te stvari zelo e-nostavno, poglejte: če nekoga vprašate, odkod njemu hiša, dobil jo je, ker je jedel Podravka juhe, avto ima, ker je pil pivo Pils, barvno televizijo, ker je jedel juhe Knorr itd. eni pa vam bodo odgovorili, da so dobili s kurvarijo. Na koncu pa še en nasvet: z nagradnimi žrebanji in kurvarijo se daleč pride. / Pogled v preteklost »Študentske zapovedi« iz lanskoletnega Bruca zaradi velikega zanimanja bralcev in aktualnosti ponovno objavljamo: Deset študentskih zapovedi 1. Študij je napor! 2. Rodil sl se utrujen, življenje je za počitek! 3. Počivaj podnevi, da boš ponoči lažje spal! 4. Ljubi svojo posteljo, kakor samega sebe! 5. Če je delo zdravje, naj živi bolezen! 6. Ne delaj tistega, kar lahko naredijo drugi! 7. Odmoru naj sledi počitek! 8. Ne delaj danes, kar lahko storiš jutri! 9. Če kdo počiva, se mu pridruži! 10. Če te prime, da bi študiral, se vleži, da te mine! BRUC — 15. FEBRUARJA 1975 7 ČE BI - DA BI VREMENSKA NAPOVED Stoletna pratika sicer predvideva za ta letni čas veliko snega in nizke temperature, žal pa se napovedi kaj malo uresničujejo. Nekateri se tega veselijo, drugim pa se poveša nos od smučarske abstinence. Kljub tveganosti — zaradi vremenskih muh — bomo poskušali dolgoročno napovedati vremenske razmere za kraje na tej strani Mure. Do konca meseca februarja predvidevamo dokončno formiranje vseh interesnih združenj, med njimi tudi t. i. raziskovalne, ter formiranje za njih ustreznih služb. Upamo, da jih ne bo preveč. Vreme v času do meseca marca bo predvidoma sončno, saj bo dograjena družbena prehrana v samem centru Sobote, pa tudi gradnja kulturnega doma bo naglo napredovala. Tako se kulturniki ne bodo mogli pritoževati nad duhovno abstinenco preljubih občanov. Za poletne mesece napoved žal predvideva oblačno in deževno vreme. Turistični in gostinski delavci bodo tako imeli lahko nalogo pri prikazovanju nenehne nelikvidnosti, pa še delati jim ne bo potrebno. Gospodarstvo do konca leta ne bo doživelo bistvenih sprememb. Novi objekti bodo rasli kot gobe po jesenskem dežju. Nekoliko se bo kisalo le vreme pri jemanju kreditov v bankah. Seveda bo tudi to premostljivo. Kadrov bo za tovarne več kot dovolj, saj bo dograjen center poklicnih šol, pa tudi beltinski šolarji bodo končno prišli do novih šolskih prostorov. Za zadnja meseca skeptično napovedujemo spremenljivo sončno vreme za vse štipendiste, ki težko pričakujejo štipendije vsaka dva meseca. Torej, da povzamemo: vreme do konca leta bo deževno, oblačno, vetrovno, spremenljivo sončno, sončno, vsekakor pa zelo stalno. Ne kultura ali ne trgovina, to je zdaj vprašanje Danes, v obdobju splošnega kritiziranja, moramo nadvse kritično oceniti kritiko odnosa med kulturo itn trgovino v naši' občini. Nekateri kritiki so primerjali proračune trgovine in kulture, ter na podlagi tega prišli do nadvse presenetljivih zaključkov. Kulturni dom v v Murski Soboti, ki ga tako krvavo potrebujemo in zaradi pomanjkanja sredstev ne bo dograjen do 1999. leta, sploh ne potrebujemo. Pri podrobnejši analizi naše trgovine pridemo do zelo nenavadnih in presenetljivih dognanj. Ugotovimo namreč to, da se v trgovinah skrivajo velikanske kulturne možnosti. Ob splošni gospodarski krizi se bodo izložbe prej ali slej spraznile in tako bo nastalo dovolj prostora za številne likovne razstave, ki si jih bodo lahko ogledali tudi tisti, ki ne bodo nikoli vstopili v kulturni dom. Če si nadrobnejše pogledamo trgovine in trgovce v njih. Koliko igralskih spretnosti skrivajo v sebi, ko skušajo na najlepši način obrniti kupca in ga prepričati, da je blago kvalitetno in poceni. Pred njimi bi se lahko skrili tudi profesionalni igralci, če pa še malo bolj premislimo, sodelujemo v teh igrah tudi mi kupci, kot aktivni gledalci. Igramo začudenja, bes, jok, pred odrom — pultom si pulimo lase in gledamo prazne denarnice in zganjamo histerijo. S tem so naši trgovci dosegli tisto, kar ne morejo niti najnaprednejša gledališča — aktivno sodelovanje gledalcev v predstavah — trgovini vsa pohvala. Vsem umetnostnim kritikom priporočamo, da naj si preberejo letne obračune trgovin in videlii bodo, koliko je umetnosti v njih. Nekatere trgovine so v obračunu dosegle nivo kriminalnih romanov ali pa komedij. Nekateri aktivni pisci takih poročil so dobili ponudbe za sodelovanje iz Amerike, sedaj so pa trenutno na študijskem dopustu v Avstriji. Torej, če na celotno razmerje med kulturo in trgovino pogledamo s tega stališča vidimo, da kulturnega doma sploh ne potrebujemo in zato raje zgradimo še štiri ali pet blagovnic, da bo naše kulturno življenje še bolj pestro. 8 BRUC — 15. FEBRUARJA 1975 PISMA UREDNIKU! Sem že nekoliko v letih in ne tudi preveč lepa. Prejšnji teden pa mi je prijateljica zaupala, da si' za denar lahko kupim prijatelja. Ali, je to res? Odgovor: Res je! Za 698 par lahko kupite Bruca. — O — Zelo sem obupana, obožujem namreč su-permane, a ti se zadnje čase pojavljajo le v časopisih. Kako bi jih lahko bližje spoznala? Strupka L. Odgovor: Enostavno, naslove članov uredniškega odbora našega lista, si lahko preberete na eni od strani Bruca. — o — Ne tarejo me problemi, nimam nobenih skrbi, ne sprašujem za nasvet, ampak bi vam rad povedal, da so mi od celotne vsebine Bruca najbolj pri srcu odgovori na pisma bralcev. J. Hvalnik. Odgovor: Nič čudnega, saj jih celotno u-redništvo Bruca piše z največjo skrbjo. — O — Stara sem 17 let in obiskujem tretji razred gimnazije. Moja velika nevšečnost je v tem, da takoj obupam. Če mi ne gre vse tako, kot bi bilo treba, me mine volja do življenja, še posebej pa volja do učenja. Imam tudi fanta, ki me ima v resnici rad, sama pa sem do njega čestokrat hladna. Opazujem, kako si ljudje predstavljajo lepo prihodnost, vendar ne vidim v bodočnosti nič lepega, obetajočega. Kaj je narobe z menoj? Lepa hčerka še lepše mamice. Odgovor: Draga mamicina gimnazijalka. S tabo ni prav nič narobe, kajti pred tabo ni prav nič lepega, kaj šele obetajočega. Prav tako ni nič lepega pred tvojim fantom, ko se srečata. Uredništvo. — O — Čeprav sem stara že 20 let, mi starši ne dovoljujejo obiskovati disco klub. Želim si, da br vaš list posredoval staršem, kaj v resnici disco klub je — da se v teh prostorih ne zbira nobena golazen. Sem še nedolžna. C. Ne-dolžnik. Odgovor: Dragi starši nesrečne nedolžnice. Že večkrat smo napisali, da se v omenjenih klubih ne zbira nobena golazen, ampak trume prepotentnih pubertetniških nosorogov bogatih staršev, ki vam bodo mnogo lažje plačevali alimente, kot siromaki, s katerimi se bo vaša hčerka sestajala v mestnem parku. Naj virgos še vedno ostane Intacta. (Nedotaknjena kožica). — O — Sem študent tretjega letnika družboslovne fakultete v Ljubljani. Pred meseci sem srečal na Bujti repi dekle mojih sanj. Po nekaj dnevih sva se zbližala in nastopilo je moje veliko razočaranje... Kljub vsej moji gorečnosti in stoječi zanesenosti, se je dekle le nasmejalo in moja zanesenost se je povesila. Njenega smeha ne morem razumeti, saj mi pra-vijo, da sem lep. Nujno vas prosim za nasvet. Odgovor: Žal se iz tvojega pisma ne da razbrati, ali je smeh dekleta povzročila tvoja prevelika ali premajhna zanesenost. Zato ti predlagam, da nam pošlješ svojo fotografijo, na podlagi katere ti bo naš strokovni sodelavec lahko pomagal z nasvetom. Vendar, ne upaj preveč, možnosti so zelo majhne. Obžalujemo! — O — Drago uredništvo! Piševa vam v velikem razočaranju, ki ga doživljava te dni. Pred kratkim sva se vselila v novo hišo iz SGP Pionir serije intervencijskih hiš. Začetno navdušenje nad hišo, nama je pokvaril južni veter, ki je vztrajno valili dim v stanovanje. Kriv je bil dimnik, ki je bil za dobra dva metra prekratek. Da se ne bi. dolgočasila, je tudi počila vodovodna cev, tako, da je voda zalila pritlični del liše in je parket odstopil od tal. Tegobe so se nadaljevale z zamašeno kanalizacijo, zveriženostjo sten v kopalnici in zamašenim vodom za televizijsko napeljavo. Tudi to bi prebolela, če ne bi prišlo do upogibanja sobnih vrat in odpadanja okrasnih letvic. Na najino reklamacijo so nama pove- BRUCKA se predstavlja Prvi semester je za nami, torej lahko tudi bruci stegnemo svoje jezike, saj se sami sebi zdimo že nekoliko prekaljeni, izobraženi, na sploh nekaj več od tistih ubogih srednješolcev, ki se dajo tlačiti v beli stavbi, katero smo še lansko leto tudi mi uničevali. Moram se torej predstaviti! Pravzaprav biti novinar ni težko. Pravijo, da je dandanes lahko vsak in tudi posebno zajedljivega jezika ti ni treba imeti, če opisuješ vse tako, kot je. Žal pa sama ljubim resnico, poleg tega mi pravi moj ljubi, da ga v pismih zafrkavam. Navsezadnje me lahko drugo leto vzamejo za honorarnega sodelavca na Vestniku. Poleg vsega se še zavedam, kako nas zelo potrebujejo na našem koncu, pa se zna zgoditi, da bo marsikateri skrajšal med nami svojo pot ter hitreje pomagal sredini iz katere prihaja. Vse preveč govoričim. Če se hočem predstaviti, je treba najprej povedati, da sem zapustila ljubo gimnazijo z najvišjimi ocenami na maturi, kar pa mi danes ravno toliko koristi, kot lanski sneg. Sicer pa smo se na tak-su uspeli že naučiti, da prav tisti najboljši najgloblje padejo — saj se ve kam. In tedaj se lahko »blagopokojni«, kot pravi naš profesor statistike, vrnemo domov. Po vseh njegovih predavanjih bi človek že davno sklepal, da sploh nima možganov in mu je že od rojstva zapisano v zvezdah, da bo pri njem padel kot kraljevič Marko na Kosovem polju. Sploh pa sem to že občutila na lastni koži. Tako sem že vnaprej pripravljena na take in podobne preizkušnje. Moj profesor pravi, da je doba materiarha-ta že zdavnaj minila. Ženske so dominirale le tedaj, kadar je bilo potrebno nabirati ja - T o TE O c V te. — PA- ŽAkMci ^ol>o JDA SO 0 se TVP) HI smučali. dali, da se kaj takega ni moglo pripetiti kajti vse hiše so bile pred vselitvijo strokovno preverjene, kar zagotavlja strokovnost gradnje. Vprašujeva vas, ali Klub študentov Prekmurja razpolaga z podatki o preverjeni strokovni sposobnosti teh strokovnjakov? Odgovor: Žal ne, glede na njihova dejanja upravičeno predvidevamo, da taki podatki ne obstojajo nikjer. bolka za ozimnico, ko pa so se pojavili prvi zamrzovalniki, so ženske od strahu prepustile moškim lov na medvede, same pa so se včlanile v primitivne oblike AFŽ-ejev. Možje pa so »paf paf« po njih, potem pa so imeli večerjo včasih medvedje, včasih tudi dedci. Tako pravi moj profesor, tedaj bo že držalo, saj je poln življenjskih sokov. Da, da marsikaj smo se naučili v tem semestru. Danes bi vedeli celo izbirati, če bi imeli pred sabo kup slame (pameti) in kup denarja. Pred kakšnim mesecem smo se resda vsi drli, da bi vzeli pamet, pa nam je naš profesor lepo dejal: »Jaz bi pa vzel denar — vsakdo namreč hoče vzeti tisto, kar nima...« Sicer pa je empirično dokazano, da se ljudje v življenju znajdejo, tudi brez fakultetne diplome direktorujejo. Čim manj znaš, več i-maš. Tudi v našem preljubem Prekmurju. Naš cilj (brucov) je doseči kak zveneči naziv, čeprav izhajamo iz slovenskega naroda, ki je le žepna izdaja populacije. Druge države imajo malo ljudi z visoko zvenečimi nazivi, pa tudi malo imajo takih, ki jim manjka kolešček v glavi. Poprečnežev pa je veliko. Pri nas je vse to obrnjeno na glavo. Preveč sem se razpisala? Moj ljubi me je streniral, da mu napišem le eno pisemce na teden, pa se mi, kot izgleda kopiči neka skrita energija v prsih. Opazila sem tudi, da navsezadnje sebe sploh nisem predstavila, temveč mojega profesorja, ki nam greni življenje na faksu. Sicer pa tudi to ni napačno, ker se bodo lahko naši zanamci bolje pripravili na take in podobne profesorje. Nisem še povedala, kaj študiram. Sploh pa to ni važno. Ob takem tempu življenja me boste morda kaj kmalu potrebovali. BRUC — 15. FEBRUARJA 1975 9 CE STE PRAV Sl PLAČAJTE 10 BRUC — 15. FEBRUARJA 1975 kVILNO REŠILI FE SPRICER! BRUC — 15. FEBRUARJA 1975 11 Velja za moške in ženske nepreklicno! OVEN: Ljubi moj, kaj pa še čakaš? Samo še malo pa bo konec s tabo, zato pohiti in doživi čim več. Dobro počutje danes ti naj ne zaslepi tvoje poglede naprej. Pred tabo je zid. Danes se boš skregal s človekom, ki ga imaš najrajši. Nazdravje! Zapravi vse, kar imaš, nimaš več kaj pričakovati. Ze stari Slovani so pravili: Kaj rahko opraviš danes, ne odlagaj za jutri. Zato se drži tega pravila in vse, kar boš napravil danes, bodo jutri že pozabili. BIK: Ne zaletavaj se, kot je primerno tvojemu znaku, v vsak zid, ker ti bo glava še prehitro počila od premnoge učenosti, ki jo pridobivaš na »faksu«. Bodi pošten in si priznaj, da si lenuh, ki mu ni para — maščevalo se bo. Denar bo odtekal v potokih, pritekal v kapljicah. Od povsod letijo same obljube in ti jim verjameš HA, HA. Obljube bodo kot navadno ostale obljube, ti pa boš ostal en velik »bik«. DVOJČKA: Ubožček, sam seks ti roji po glavi;. Poglej no tisto črno, kako te gleda! Ker si že po naravi pesimist, ti priporočam, da ne premišljuješ dosti o prihodnosti, ki je črna, ampak čimprej izrabiš enkratno priložnost. Otrok ne bo, ker je suša, ne topi se sneg. Prosim te, zate gre, ne čakaj na jutri in opravi danes tisto, kar si najbolj želiš. V očeh ti vidim... RAK: Tele, po svoji stari navadi greš zopet nazaj in ne naprej. Kakor želiš, pazi, zadaj nimaš oči in tokrat je možnost padca dosti večja kot prej. Kaj nisi že zadosti debel, požeruh nemaren. Sicer pa ti zvezde tako ali tako kažejo, da se boš razpočil. Od česa je pa vprašanje, od prevelikega napihovanja na LEV: Bolj bi ti pristajal znak ovčke, vendar ga na žalost ni, sicer pa bi lahko uvedli trinajsti mesec, če že trinajstih plač dolgo nimamo, trinajste štipendije bi nam pa prišle še bolj prav, čeprav v tvojem podjetju niti dvanajst na leto ne izplačajo. Pa kaj moreš ti pri vsem tem, saj o vsem odločajo samoupravljala. Ustreliti se ti ni treba, kimaš pa še vedno lahko. Nevarnost impotence. DEVICA: Ne laži, tvoja nedolžnost je samo še v znaku. Sicer pa je vseeno. Tudi danes bo veliko dela, kot s pijačo, kot s pijanci. Ne šparaj se, saj je samo enkrat na leto bruco-vanje. Bodi zaveden član naše družbe in čimbolj podpiraj uboge študente, torej: zapravljaj! Poglej ljubček, koliko srečk je še neprodanih, kaj pa je zate pet din! TEHTNICA: Ti si pa eden redkih, ki se mu obeta boljša prihodnost. Denar bo letel na kupe, da bo prima. Štipendijo ti bodo povečali na maksimalno višino, na koncu pa ti jo bodo oprostili. Cez dve leti te čaka dvosobno stanovanje, za katero boš plačeval 300 din na mesec (vsebuje že centralno). In podjetje, ki te bo zaposlilo, ti bo podarilo avto, sicer le Katrco, ampak vseeno. Tvoji bližnji te obožujejo, ravnokar te eden od njih suva v rame, da se prebudiš. »Dobro jutro!« ŠKORPIJON: Tvoje bistvo je zelo strupeno. Pazi, da se ne bo razlilo na okolico, ker bo spet epidemija tvoje gripe. Tvoja te bo izdala, ker se ji premalo posvečaš. V šoli ali na delu ti bo šlo vse narobe. Tvojih nikoli rabljenih skript ne bo hotel nihče kupiti, čeprav jih boš ponujal po polovični ceni na razprodaji. Stari ti ne bo dal avtomobila, ne »pan-čija«, tako da bo šlo smučanje s tvojo prezahtevno bjondino po vodi. Sicer pa lahko gresta namesto tega nabirat zvončke. Hotel Grm se bo odprl v začetku maja, na deke ne pozabi. sestankih, v službi, doma ali pred prijatelji, ali pa od žretja. STRELEC: Sezona sprehodov po gozdu se še ni začela, saj je šele februar. Bodi malo strpen in počakaj, da stara dva doma zaspi-ta. Dobil boš naslednika! Naroči še en liter in ga hitro izpij, drugače ti bo zmanjkalo denarja, ona pa je zelo zahtevna. Ne zijaj k sosedu, ki čita BRUC, rajši si ga še sam kupi. Jutri boš imel doma mačka in to dvojnega, moralnega in onega ta pravega. Obleko odnesi k Zemljiču v čistilnico, na hlačah imaš lepe fleke. KOZOROG: Sami čudni tipi so okoli tebe, eni zibajo, drugi pa še bodo. Uboga študentska ruilja, kam drviš? Ne sekiraj se, na svetu je še dosti dobrih duš, ki ti bodo dale zvrhan koš obljub in ti jih ne bodo izpolnili — mislil si, da bo obratno. Figo! Ne bodi no tak optimist, imaš tako ali tako srečo,^ ker ti niso dokazali; očetovstva. Danes ti bo šlo vse po maslu, domov te bodo odnesle snažilke. Povsod te bodo udarjali po glavi, le kuverta s štipendijo bo vsak dan bolj lažja in tanjša, na koncu pa ti jo bodo celo ukinili. Ne verjameš? Ni treba! VODNAR: Jaz bi na tvojem mestu že naredil samomor, saj ti ne kaže nič dobrega. Ce ne verjameš, poglej skozi okno. Kamor koli pogledaš, sama črnina. Zdravje je vsak dan slabše, povsod te trga in ščiplje. Da sploh ne omenim tvojo najslabšo točko, seks. Tu si čista nula. Ne verjameš? Ni treba. Zakaj ga pa tvoja ljubezen »serje« z drugim. RIBI: Vse, kar narediš, se ti izmuzne iz rok, tako je spolzko, kakor tvoja duša. Ne sekiraj se, tudi drugim ni lepše sojeno — prečitaj horoskop za ostale znake. Nič ne de, če ti nič ne rata, bo že sosed tisto opravil, glavno je le, da trmasto vztrajaš. Bodi tak še v naprej in te ne bo nobeden obiral, posebno ne v službi. Ob vsem tem se ti lahko celo zgodi v prvih šestih mesecih, da boš uspel. Punčka, da ti, ki se tako stiskaš s tistim v rjavi obleki, fant ti je v JNA še vedno zvest. Si mu tudi ti? PA BREZ ZAMERE! 12 BRUC — 15. FEBRUARJA 1975 MALI OGLASI Rdečo luč na semaforju pred Zvezdo zamenjam za zeleno ali vsaj oranžno. Ponudbe pošljite pod »čimprej«. Janko Zaleteni, Komunalna 13, Murska Sobota. —■ O — Imate prebavne motnje? Veste katera vrsta hrane vam jo povzroča? Če je tako, vam motnje takoj odpravimo. Poiemo vso hrano, ki vam povzroča težave. Šifra: OZD Lakota, TOZD Študent. — O — Letalo DC 9, skoraj novo, s samo 2500000000000 km zamenjam za helikopter, vilo na Bahamskih otokih in devizni račun na Ljubljanski banki, podružnica Murska Sobota. Šifra: Gradec, Lopovstrasse b. š. Neozdravljivi kroničar, rad pretepa ženske in porabi vso plačo na kurvariji, išče življenjsko družico. Zaželena nepopolna osemletka. Šifra: skladne duše. — O — Se hočete pred prijatelji pohvaliti, da ste bili na smučanju? Nič lažjega. Pridite k nam in za ceno 50 din vam zlomim nogo. Vendar vas opozarjamo, da v ceno ni vračunano zdravljenje. OZD Kostolom, TOZD Nogolom, ulica Bolečin 12, Lomograd. — O — Vas je obiskala komisija za ugotavljanje premoženja in potrebujete bogate tete v A-meriki, Avstraliji? Pišite nam, in proti nagradi bomo storili vse, kar je v naših močeh. Šifra: MZBT (mednarodno združenje bogatih tet), Rockfelerjev trg, Nigijork. Študentski klub iz severovzhodne Slovenije išče advokata, ki jim bo zagotovil zaščito zakonitosti v zvezi z organizacijo zabavnih prireditev v sodelovanju s sosednjim študentskim klubom. Šifra: Razumite nas, rabimo denar za izobraževanje vodilnih kadrov. — O — Trgovski pomočnik, trenutno na strokovnem izpopolnjevanju v tujini, išče mlado, hitro razvijajoče se podjetje, zaradi vnovčenja bogatih izkušenj po hitrem postopku. Šifra: Kar je vaše, je tudi moje. — O — Ste ob večerih osamljene? Ne skrbite, imamo rešitev za vas. Na telefonski poziv vas bo obiskal novopečeni študentski očka. Šifra: trenutna abstinenca v domačem okolju. — O — Organizacije združenega dela, ki še niste podpisale samoupravnega sporazuma o štipendiranju in bi se rade temu dokončno izognile, pozor. Naša strokovna služba vam nudi brezplačne nasvete, kako boste izboljšale svojo kadrovsko strukturo. Združenje fauliranih študentov. Šifra: Popolno neznanje. — O — Medobčinska skupščina skupnosti samoupravnih skupnosti skupnih služb išče tajnika sekretariata področnega interesnega združenja. Izobrazba ni nujna, važno je nerazumevanje delegatskih razmerij in ustavnih določil. - oo"3 ,, Lam g, i j>ei_ ? - I , S' VŽEU. Komisija za ugotavljanje premoženja občanov v eni izmed slovenskih občin išče tajnika. Premoženjsko stanje ni pomembno. Davčna uprava išče referenta z glasbeno izobrazbo, ki bo uspešno izterjeval davek od priznanih (znanih) domačih managerjev. Šifra: Zvit kot Lu-lu. — O — V ljubezni razočarana brucka si želi ponovne vrnitve k tiskarskemu mojstru. Šifra: Ponovna brca ni ovira. VESELI Se bliža kriza krize? Že Adam in Eva sta po pregnanstvu iz raja zapadla v krizo. In če tako zasledujemo krize skozi zgodovino, bomo videli', da so krize nujne in neizogibne. Vse, kar se razvija enkrat, gotovo zapade v krizo. Na to smo se že navadili m tudi vemo, da kar je enkrat v krizi, bo po določenem času tudi minilo in zopet bo vse v redu. Torej je kriza periodični, akutni pojav in razen tega vemo, da je vedno nekaj v krizi. Toda ali je danes še vedno tako? Poglejmo naše gospodarstvo. Pri nas izvajamo reforme gospodarstva vedno takrat, ko to zapade v krizo. In reforme kažejo, da je naše gospodarstvo že dalj časa v krizi. Ta kriza se deli na energetsko krizo in ta zopet na krizo e-lektro gospodarstva, na naftno krizo, krizo premogovnikov, krizo v kmetijstvu, surovinsko krizo, devizno krizo etc.... Ce torej vso stvar analiziramo vidimo, da načelo periodičnosti kriz ne velja. Prav tako ne velja niti izrek, da je vedno nekaj v krizi, ampak kot lahko vidimo, je vedno vse v krizi. Povedati pa še moramo, da neka kriza nikoli ne nastopi samostojno, ampak jo pogojuje ena ali več kriz. Lep primer za to je bližnje-vzhodna kriza, ki ima za posledico Kissingerjevo krizo diplomacije, ta pa ima za posledico krizo odnosov med obema super-velesilama, kar pa lahko povzroči krizo svetovnega miru. Kot vidimo, je vedno bolj jasno, da se kriza pojavlja kot stalno stanje. Iz tega lahko sklepamo, da če je kriza v svojem bistvu izjemno stanje, to, kar danes imenujemo kriza v resnici ni kriza, ker je kot pojav stalna. Za lažje razumevanje, današnje krize sploh niso več krize, ampak normalna stanja, normalna stanja pa so krize tistega, kar smo mi danes imenovali krize. BRUC — 15. FEBRUARJA 1975 13 HUMOR Pišta: »Znaš ka so prinas prepovedali oda-vati tablete?« Feri: »Idi bougi! Pa se?« Pišta: »Ne, samo tiste antirbejbi«. Feri: »Pa zakoj glij te?« Pišta: »Znaš, svalilo nan je delegatov za naš delegatski sistem«. — O — Delavec: »Benti, vse tovarne postel so doj zaprli. Študent: »Kak tou?« Delavec: »Gor smo prišli, ka prinas nej tr-bej več postel.« Študent: »Vej pa more sakši človik nindri ležati, nej tak?« Delavec: »Nej istina, pogledni: vodilnin je postlano z roužicami, junaki spijo na lovori-kaj, mij, delavci pa kmetje tak ne spijmo, ka čuvamo naše revolucionarne pridobitve, sovražnik itak ne spij, ostali pa sidijo.« — O — Prišo je Prekmurec v Egipt, ka bi si ogledno njuove znamenitosti. Kupo je kamelo, bivši lastnik ga je navčo z njo ravnati, te pa je šou Prekmurec in je stalno v sebi ponavlo: »uf — ide, uf-uf — biži, amen — stoj.« V ton ka je okoli sebe gledao piramide pa je na to pozabo. Ka ti ta prokleta mrcina zača bej-žati proti prepadi. Prekmurec se za boga nej mogo spotiti, kak naj njoj veli, ka de ejnjala bejžati, pa je začo moliti: »Oča nas, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje...« Kamela je pridivjala glij do prepada ka je enjo: »A-men!!« Cloveki pa vroče gratalo od straja, pa si je odejno: »U F...!! — O — V trenutku ko imajo naše južne republike sneg mi pa ne: »Danas sam se sa Perom takmičio u skijanju. Jel, bogami, a kako je bilo? Pa dvaput sam ga matirao«. — O — Nika božno vo vidiš!« Njaj vragi, včera mi je v šalico spadnola igla, pa san jo doj po-žro. Kakši žmaj pa je mejla? OSTER!« — O — Odišli so stari soboški mački na mrdo, seuf so zeli enoga ešče zelenega, ka bi se ka naf-čo. Začali so mijafkati, mijafkajo eno vbro„ mijafkajo dvej vori, mačke pa od nikec niti edne. Po trej voraj larmanja se najmlajši spou-ti pa pravi: »Meni je te m rde dosta, iden rajši domou. — O — Stari maček je zeu mladoga s sebof na mrdo. Pri nikši iži zagledneta dvej mački, pa jevi začata plouditi okouli kuče. Ploudili so se okouli kuče skoro eno voro, ka se stari spomni pa pravi: »meni je dosta, iden do mou«; mlajši pa njemi pove nazaj: »ge pa ešče dvakrat zmrdan, pa mo te šou domou«. Pregovori Veliko ni vedno dobro, dobrota pa je vedno velika. Malo je poštenih žensk, ki jim njihova poštenost ne preseda. Vse je v človekovih rokah, zato si jih moramo pogosto umivati. Človekov karakter je njegova usoda. Norost ima včasih svoj smisel. Osel gre le enkrat na led, drugič gre že zavestno. Upanje je trmasto, le ono zna čakati. Prevodi so kot ženske: Ko so lepi, niso zvesti, ko so pa zvesti, niso lepi. Dragec, saj vendar vidiš, da sveti rdeča luč. • 14 BRUC — 15. FEBRUARJA 1975 0*0A0AeA0TOA0TOA0TOTOA0*0AOTOA0TOA0TO*0A©TOA©TOA0TOA0**0A0i!r©A0l!r©AO 0 © o o NAFTA Lendava Proizvodnja bencinov, kurilnih olj, formalina, umetnih smol in Lendapora. o 0 0 O O o 0 o o 0 o sz O o 0 o O Proizvodnja opreme za naftno industrijo. 0 © o 0 £ 0 2 S ©^^☆©±©☆©±©☆©±©☆©☆©±©☆©±©☆©±©☆©±©☆©☆©±©☆©±©☆©±©☆©±©☆☆©±©☆©±©☆©±0 TOt©TOv©TO¥©TO¥©TO TO¥©TOT©TO¥©TO¥©TOTOT©TO¥©TO¥©TOT©TOT©TO¥©TOT0TO © o © XF © 0 o ? O © 0 © ©☆© VARSTROJ — GORENJE Industrija in montaža LENDAVA, tel. 75-520, telex 35238. Priporoča svojim cenjenim strankam svoje kvalitetne proizvode: — transformatorje za varjenje — za hoby obrt in industrijo — montažo centralne kurjave, vodovoda in sanitarij — montaža vseh vrst izolacij v industriji in gradbeništvu Posebno priporočamo naš najnovejši proizvod — varilni aparat Hoby 100 0 O 0 © o o © ◄ © 0 0 0 0 © A©^©A0^0AO^0A0^ ©☆©AOTOA0TOAOTOAO0©TOA©TOA©TOA©0©A©TOTOA0M)A0^OA TO ▼ ©TO ▼ ©TO ▼ ©TO ▼ ©TO TO ▼ 0^0 ▼ ©TO ▼ OTO ▼ ©TO TO ▼ ©TO ▼ OTO ▼ OTO ▼ OTO T OTO ▼ OTO ▼ OTO Industrija dežnikov in pletenin INDIP LENDAVA Cenjenim kupcem toplo priporoča svoje kvalitetne — moške, ženske in otroške dežnike — vse vrste sončnikov za vrtove, terase in vikende — pletena oblačila iz 100 °/o volne in sintetike O O I © © © 0 o ©☆©AOTOAOTOAOTOA©^ ©TOTOTOTOTOTOTOTOTOTOTOTOTOTOTOTOTOTOTOTOTOTOTO* © © © © 0 Ž 0 O © o 0 o BRUC — 15. FEBRUARJA 1975 15 OHIA sniA ©☆©AO^OAO^OAmOAO^O^OAO^OAO^OAO^OAO^O^OAO^OAO^OAO^OAO^O^OAO^OAO^OA KMETIJSKO INDUSTRIJSKI KOMBINAT jDomurka MURSKA SOBOTA o o s o o o s svojimi temeljnimi organizacijami združenega dela: — Kmetijsko gospodarstvo, Rakičan — Sodelovanje s kmeti, Murska oSbota — Kooperacija in kmetijstvo, Lendava — Mesna industrija, Murska Sobota — Tovarna mlečnega prahu, Murska Sobota — »Agromerkur« — perutninarstvo in transport, Murska Sobota — Gozdno in lesno gospodarstvo, Murska Sobota — Zunanja trgovina, Murska Sobota — »Agroservis«, Murska Sobota Uspešno usklajuje osnovno družbeno in zasebno kmetijsko proizvodnjo z živilsko predelavo in prodajo, predvsem pa skrbi za kvaliteto svojih proizvodov, za katero jamči z dolgoletno tradicijo in izkušnjami. o o 0 o o o ^©☆0A©^0A0^0A0^0AO^O^0A0^0A0^0A0^©A0^0^0AO^0A0^0^OAO^0A0^OA0^OA0^O o 0 * o o Obiščite našo BLAGOVNICO in ostale prodajalne v LENDAVI in na podeželju o 0 % 0 o Bogat asortiman blaga! Solidne cene! — V naših bifejih vam postrežemo z dobro kapljico. -- Priporoča se TRGOVSKO PODJETJE 0 O £ o ◄ ©☆0A0*0A0*0A0*0A0*0*0A(^^ 0 o o ¥ o o TOVARNA PLETENIN eltinkai BELTINCI o o £ o proizvaja vse vrste otroških pletenin in drugih pletenih proizvodov za otroke ter se priporoča s svojimi kvalitetnimi izdelki! 0 ©©☆©AO^OAO^OAO^OAO^O^OAO^OAO^OAO^OAO^GhirOAOTJrOAO^ ©☆©AO^OAO^OAO^OAO^O 0 ____________ 0 IM VIATOR TOZD LENDAVA Se priporoča s svojimi obrati! o O o o o o 0 0 o O 0 ¥ s O o o O £ O 0 o O O ▼OWT0WvQ4OWQWQWOWQ$0Wt©W0WT0WT0WOvOWvOWWOY0$0 16 BRUC — 15. FEBRUARJA 1975 MARIBOR, TOZD GRADBENIK LENDAVA priporoča svoje kakovostne proizvode in ažurne storitve! LESNA PREDELAVA MURSKA SOBOTA se priporoča s svojimi kvalitetnimi izdelki! EXPORT—IK/1PDRT MURSKA SOBOTA se toplo priporoča cenjenim kupcem in poslovnim partnerjem! Priporočamo svoje modne in kvalitetne konfekcijske proizvode! MURSKA SOBOTA MKU3 PODJETJE ZA KOMUNALNE, STANOVANJSKE IN OBRTNE DEJAVNOSTI MURSKA SOBOTA — izvaja gradbena dela na področju nizkih in visokih gradenj, polaga vroči in hladen asfalt, opravlja vse dela na področju gradbene in drugih obrti, opravlja tudi komunalne storitve — ponuja prane in neprane gramozne materiale, lončnice, rezano cvetje, drevnine, umetno cvetje in vse vrste pogrebnih potrebščin. VELETRGOVINA MURSKA SOBOTA Pred slehernim pomembnejšim nakupom si oglejte bogato založenost naših poslovalnic in blagovnih hiš. Solidno vas bomo postregli in vam svetovali! ZAVARUJTE PRI ZAVAROVALNICI SAVA ■ Projektivni biro MURSKA SOBOTA se priporoča vsem gospodarskim organizacijam za izdelavo tehnične dokumentacije pri gradnji novih objektov in adaptacij starih, kakor tudi graditeljem individualnih hiš s tipskimi načrti in nasveti. PODJETJE ZA PTT PROMET MURSKA SOBOTA se priporoča cenjenim strankam s svojimi uslugami! BRUC — 15. FEBRUARJA 1975 17 Splošno gradbeno podjetje O KOHSTRUKTOR ■ TOZD POMURJE — MURSKA SOBOTA Izvaja vse vrste gradenj, prodaja in gradi stanovanja za tržišče. V obratu © opekarne Puconci dobite vse vrste kakovostnih opečnih izdelkov. ©☆©A©^©A©^©A©^©A©^Q^©A©^©A©^©A©^©A©^ © Industrija prikolic in mehanično-servisne delavnice © TEHNOSTROJ £ LJUTOMER ® vam nudi proizvode in storitve: — enoosne in dvoosne traktorske prikolice od 2 do 10 ton nosilnosti, 0 s prekucnikom ali brez njega ► — klasične in specialne njivske traktorske brane ter druge traktorske priključke q — enoosni trosilec hlevskega gnoja 0,5 t s pokončno trosilno napravo ► — enoosno in dvoosne avtomobilske prikolice nosilnosti od 0,75 t do © 10 ton g — specialne prikolice in podvozja po naročilu — servisno mehanične storitve za osebna, tovorna vozila in kmetijske © stroje NARAVA DAJE NAJBOLJŠE ©☆©A0*©A©*©AG©*0A0*©A©*©AG jmos“ MURSKA SOBOTA Se tudi v prihodnje toplo priporoča. ©☆©AO^OAO^OAO^-OAO^O^OAO^OAO^OAO^OAO^O^OAO^OAO^OAG^CO^OAO^OAO^OAO^G TRGOVSKO PODJETJE merkur MURSKA SOBOTA VSE ZA VAS IN VAS DOM! Blagovnica MERKUR: — salon mode — samopostrežba — snack bar — časopisi ©☆©A©^©A0WA©^©0^OA©^0A©^0A©^G ljubljanska banka Ime, ki zagotavlja sodobno, učinkovito in zanesljivo bančno poslovanje! ©*0A0*©A0*©A©*0©*0A0*0A©*©A©*0 VESTNIK VAŠ PRIJATELJ odslej v vsako hišo ©☆©A0*©A0*0A©*G0*0A©*©A0*0A0*© 18 BRUC — 15. FEBRUARJA 1975 A©*OA0*0A0*0A©*0*0A0*0A0*0A0*OA0*©*©A©*0A0*0A0*0A0*©*©A0*0A0*0A 0 0 o o ZALOŽNIŠKO GRAFIČNO PODJETJE o £ o o ZGP ..POMURSKI TISK 99 © £ © 0 o 0 © o o o o o J o © MURSKA SOBOTA o o o © o o o o o © o 0 vam kot zanesljiv poslovni partner nudi kvalitetne grafične usluge, sodobno embalažo iz kartona 'in papirja, iz svojega založniškega programa pa dobro knjigo iz domače ali pre- vodne književnosti. o o o 0 o 0 O ©☆©*©☆©*©☆©* ©☆OAO#OA©^©A0^0A0£0^0A©#©A©5!KDA©7!KDA0£©^©A©*©A©-5!r©A0^0A©£ © ^©▼©^©▼©^©▼©^©▼©^©^©▼©^©▼0^OT0^0V0^0gT0^0VO^0T'^0VOTOV0^0VO^OT0TO0 ◄ Cenjenim strankam se priporoča s svojimi uslugami ◄ © o o 0 o o Ladislav Veren elektroinštalaterstvo Osvežilne pijače: NARA — TONIC, lahko nabavite pri © © © o o MURSKA SOBOTA, Cvetkova ulica 28 ^©☆O O o A©WA©^©A©yr©A0^ ©☆©^©☆OAO*OA0*OAO^ Ludvik Meolic Murska Sobota GVORiK smis ©©☆©A0^©A©^O*©☆©*©☆A0*0A0^0A| Vodovodno inštalaterstvo Lutar Murska Sobota se priporoča s svojimi kvalitetnimi uslugami. ^©☆0A0*©A0 ©*©A©*OA0*QA0*0A0*^ © £ 0 0 S svojimi storitvami se priporočajo FOTO HOCHSTEDTAR Servis gospodinjskih aparatov in strojev, MURSKA SOBOTA, Lendavska 11 o 0 5 o GOSTILNA KLEMENČIČ PLASTIKA TRČEK ? ©☆© * ©☆© A ©☆© A 0^0 A ©☆ 0^0 A ©^0 A © ☆© A ©☆© A 0^0 ©☆© A 0^0 A c ©☆© A ©☆© A ©☆© A ©☆© A ©☆© o o O £ o o $ o o o O © 0 o 0 O o 0 © o £ o o o o o o o o o BRUC — 15. FEBRUARJA 1975 19 Muzgepress: ZADNJE VESTI MURSKA SOBOTA: Iz dobro obveščenih virov smo izvedeli, da bodo z gradnjo kulturnega doma pričeli že 1990. Dokaz za to so številne prošnje za rezervacijo otvoritvenih vabil. Žal jih ustrezni organi niso pripravili v zadostnih količinah. — O — Štipendijski sklad — Študentom soboške občine v bodoče ne bo potrebno skrbeti za nujno potreben denar. 30. februarja bodo še preostale OZD in TOZD podpisale samoupravni sporazum o štipendiranju. — O — STADION MURE: V posebni izjavi za tisk, je novi trener Mure naznanil vsem zbranim novinarjem, da se tehnično vodstvo NK Mure dogovarja z nekaterimi člani državne nogometne reprezentance, za podpis pogodbe. Po neuspehih državne reprezentance, lahko pričakujemo, da bo prišlo do združitve obeh ekip. S skupnimi močmi, bodo osvojili prvo mesto v slovenski nogometni ligi. Čestitamo! — O — KRAJEVNA SKUPNOST: Na razširjeni seji sveta KS so sklenili, da bodo do konca leta asfaltirali vse ulice v mestu ter uredili ulično razsvetljavo. Preostala sredstva, zbrana s samoprispevkom, bodo namenili za montažo reflektorjev na stoletnih hrastih v soboškem parku. Kjer je asfalt, tam bo tudi razsvetljava. — O — LENDAVA: Sklenjeno je, da bodo v poletnih mesecih pričeli graditi ekskluzivni hotel v bližini kopališča Terme po naročenih in poceni plačanih madžarskih načrtih. Sredstva za gradnjo so zagotovljena, kajti’ naročnik načrtov je dobil pri banki dolgoročni brezobrestni devizni kredit, ki ga bo odplačevalo delovno ljudstvo. — O — GORIČKO: Gradbeno podjetje »Nikoli-nik-dar« je pričelo z gradnjo in asfaltiranjem vseh cest. V načrtu imajo tudi gradnjo vodovodov, novih šol, gasilskih domov, zdravstvenih objektov in številnih dislociranih obratov in o-stalih malenkosti. Sredstva je zagotovilo interesno združenje »Vedno prazen žep«. — O — NA PODLAGI več kot stotih nadaljevanj »Iz naše preteklosti« v domačem tedniku, se je republiška skupnost za varstvo gradov odločila, da obnovi vse gradove v Prekmurju, e-nota v Murski Soboti pa bo zagotovila sredstva za gradnjo novega gradu pri Gradu na Goričkem. — O — PTT DELAVCI so na sestanku samoupravne delovne skupnosti sklenili, da ne želijo spremembe delovnih pogojev in zvišanja plač, kajti z vsem so prezadovoljni. Da se ne bi pomehkužili, bodo odvečna sredstva namenili za gradnjo satelitske telefonske centrale. — O —- HITROST DOJEMANJA samoupravnih sporazumov in izglasovanih referendumov so pokazali v kmetijskih organizacijah ljutomerske občine. Do konstituiranja je prišlo že čez slabih šest mesecev. Odrezane peruti birokratskemu mišljenju in miselnosti kolektivnega lastništva. V srediscu pozornosti! GOBICE, GOBICE, LALALAULALA Gobice, gobice, lalala, tralaia, hopsasa. Da, tako in nič drugače. To je na kratko opisano vzdušje v kavarni hotela Diana v Murski Soboti, kjer so se prekmurski študentje zbrali na svojem 23. akademskem plesu z brucovanjem. Med množico obiskovalcev seveda izstopa naš Ereljubi nežni spol, ki na noben način noče iti slabši od svojih mamic. Zakaj? Toaleta odraža zadnjo modo pariških modnih ustvarjalcev Cardena in drugih. Vsekakor pa moram omeniti, da je naš preljubi zeleni car krepko obdelal zelene bruce, tako da resno dvomim, da se bodo le-ti kaj kmalu opomogli od nasvetov in seveda »praktičnih tanačov«. Pri tem so mu z zvrhano mero dobre volje pomagali tudi biriči in nezamenljiva štemplarja. Da je letošnja prireditev res elitna, nam pove tudi podatek, da je v kavarni zbrana vsa smetana mondenih krogov Murske Sobote in ostalih krajev Prekmurja. Temu primerno so seveda zaposleni tudi natakarji in natakarice, ki vneto trenirajo s pokanji šampanjskih zamaškov. To je tudi vzrok, da si šef kavarne od zadovoljstva mane roke v temnem kotu za šankom. Za konec pa poglejmo še na plesišče. Med petjem Alenke Pinterič in zavzetim igranjem ansambla Inkvizicija, vidimo med plešočimi tudi vodilne kadre kluba, ki očitno pozabljajo doma na svoje šahistke. Posledica bo verjetno brezpogojni mat na nedeljskem popoldanskem sestanku. Dragi bralci, cenjene bralke, tudi sam želim prispevati s svojim sodelovanjem temu fantastičnemu, neopisljivemu vzdušju, ki veje s priokusom mladostne svežine, zato vam kličem nasvidenje prihodnje leto ob istem času. Dežurni reporter MUZGEPRESS — Trgovska podjetja v Murski Soboti so sklenila, da bodo solidarno pomagala komunalnemu podjetju pri ustvarjanju družbenega dohodka. V ta namen so iz embalažnih skladov izločila namenska sredstva za umetno nastajanje ustreznih smetišč. BRUC izdaja KŠP Ljubljana, kot glasilo starih bajt, v času akademskega plesa Glavni urednik Ivan Gerenčer, odgovorni urednik Boris Cipot. Sodelavci: Danica Cipot, Jasna Sebjanič, Edo Jaušovec, Jaka Šušteršič, Vitomir Gydrek, Darko Valenčič in Stevo Stračkovski. Reklamna služba Viljem Erveš. Po pristojnem sklepu je Bruc oproščen davka na promet. Tisk ZGP Pomurski tisk, M. Sobota POKRAJINSKA IH ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V MURSKI SOBOTI — »indijski oddelek —