iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIII
Izhaja vsak torek in petek za časa vojne.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica štev. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure dopold. in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista piše jo.druga stran naj bo prazna.
Bokopisi se ne vračajo.
.........................mn
Glasilo koroških Slooenceo.
Velja za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom : Upravništvu lista »Mir« v Celovcu, Vetrinjsko obmestješt.26. Naročnina naj se plačuje vnaprej.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
iimiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimi
Leto XXXIV.	Celovec, 13. februarja 1915.
St. 13.
Hrvatsko-slovenski klub.
Dne 4. februarja je bila v Ljubljani zbrana pod predsedstvom načelnika d r. Korošca parlamentarna komisija Hrvat-sko-slovenskega kluba. Poleg načelnika dr. Korošca so bili navzoči državni poslanci: dr. Dulibič, dr. Krek, Fon, dr. Šušteršič in Grafenauer. O seji smo prejeli to-le poročilo:
Najprej je poročal načelnik d r. Korošec o političnem položaju in raznih posredovanjih pri osrednji vladi. Nato je parlamentarna komisija Hrvatsko-slovenskega kluba obširno razpravljala o sedanjih poli t i č n i h razmerah v monarhiji s posebnim ozirom na hrvatsko-slovenski narod. Dolgotrajne debate so se udeležili vsi člani parlamentarne komisije. Napravili so se važni sklepi, med drugimi tudi glede na cenzuro časopisja in nove davke. Sklepi se svoječasno objavijo. Splošno se je obžalovalo, da se vsaj za par dni ne skliče državnega zbora, da bi ljudski zastopniki, ki stoje na politično najbolj ogroženi točki monarhije, v tem za monarhijo in razvoj hrvatsko-slovenskega naroda odločilnem času povedali svoje mnenje.
Nato se je zelo natančno razpravljalo o gospodarskih težnjah posameznih pokrajin, ki so zastopane v Hrvatsko-slovenskem klubu.
Glede na a p r o v i z a c i j o civilnega prebivalstva se je poudarjalo, da se je dualizem izkazal v tem oziru kot najnevarnejša ovira. Vojaška uprava ima možnost, da enotno nastopa glede rekvizicije živil v obeh državnih polovicah, dočim nima naša državna polovica nobenih pravic, da bi za svoje civilno prebivalstvo rekvirirala živila na Ogrskem. Navajali so se slučaji, da se je zadnje čase na Ogrskem za naše prebivalstvo kupljeno žito rekviriralo in sicer tako, da so dotične naše tvrdke imele pri tem občutno škodo. Vsled teh razmer so vse dosedanje vladne naredbe ostale brez vsakega haska. Tudi »Družba za nakup in re-kvizicijo živil«, ki bi imela delokrog samo v naši polovici, bi nikdar ne dosegla svojega namena in zato so se vsi zastopniki hrvatsko-slovenskega ljudstva v parlamentarni komisiji izi'ekli, da naj vojaška uprava svoja na Ogrskem rekvirirana živila oddaje tudi za civilno prebivalstvo tostranske državne polovice. Obžaluje se posebno, da ne vodimo nikake konsumne Statistike. Nujno se nasvetuje, naj vlada takoj izda tarifarne odredbe, s katerimi se bo ,preprečilo do zdaj marsikje poskušano oškodovanje prebivalstva od strani mlinarjev. Za aprovizacijo Primorske in Dalmacije se je zelo občutno izkazala pomanjkljivost prometnih sredstev. Dalmacija, ki potrebuje približno en milijon stotov žita na leto, je malodane popolnoma odrezana od drugega sveta.
Glede na v o j a š k e d a j a t v e se je izražala želja, da se glede oprostitve za gospodarstvo nujno potrebnih moških oseb p stopa tako, kakor na Ogrskem, kjer se take osebe oproščajo vojaške službe. Nasve J se, naj se predvsem za gradnjo cest ni za razne druge vojaške potrebe porabljajo J-ni ujetniki in se tako ohranijo poljedelstvu in vinogradništvu neobhodno potrebne delavske moči. Vojni ujetniki bi se dah tudi uspešno uporabiti pri različnih melioraciJ-skih podjetjih. Naročilo se je predsedstvu, da naj posreduje za nabavo modre g » oziroma perocida. Obžalovalo se je, da j poljedelski minister dobavo vina za voj< -
štvo, katerega ima Ogrska 2 tretjini, mi pa samo eno tretjino dobaviti, izročil neki dunajski tvrdki, ne pa naravnost producentom na veliko škodo zlasti vinarskega zadružništva. Načelstvu se je tudi naročilo, da z ozirom na mnogobrojne pritožbe kmečkega ljudstva posreduje, da se takoj izdajo izvršilni predpisi k že objavljeni vladni na-redbi, s katero se je določilo, da se doslej najete živali in vozovi odkupijo.
Parlamentarna komisija bo v kratkem zopet nadaljevala svoja, posredovanja.
Z bojišč.
Položaj na bojišču.
Na celi črti od Tilsita v vzhodni Prusiji do Kimpolunga v Bukovini se vršijo boji na severnem bojišču, vendar pa niso povsod na celi velikanski črti boji enake važnosti, pa tudi ne enako vroči. Tako uradno poro č i 1 o o bojih pri Bziiri in Rawki v smeri proti ruski trdnjavi Varšava ne poroča ničesar bistvenega. Ob Dunajcu v Galiciji precej živahno in uspešno deluje naša arti-Ijerija, zlasti naša težka artiljerija, glasoviti 30'5 cm motorne baterije pri Tarnowu. Besni boji se vršijo v Karpatih, kamor so Rusi dobili sicer ojačenja, a naši se dobro držijo. Ojačenja so morda dobili z bojišča ob Nidi, ker so tam precej mirni. V Bukovini so naši začeli zopet prodirati; zavzeli so Kimpolung in prodrli v zgornjo dolino Sučave. Brezdvomno bodo poslali Rusi tja pomožne čete, vsledčcsar je pričakovati tam Ijutih spopadov.
Z južnega bojišča, se poroča, da se dose-daj ničesar bistvenovažnega zgodilo.
Na Francoskem se vršijo samo okopni boji in nestrpni Francozi že povprašujejo, kdaj da bo francosko armadno poveljništvo opustilo boje v okopih in ponudilo nemški armadi bitko na .prostem polju. Toda francosko armadno vodstvo je dovolj — previdno, da tega ne stori, ker ve, kaj bi sicer imela francoska armada pričakovati.
Na morju nadaljujejo Nemci s podmorskimi čolni blokado Angleške. Angleška javnost je vsledtega seveda zelo vznemirjena, zlasti, ker so nemški podmorski čolni že potopili več angleških trgovskih ladij in se začne na Angleškem čutiti draginja. Vlada pa prebivalstvo tolaži, da blokada ne ho imela posebnega uspeha. Vznemirjene so seveda vsled blokade tudi nevtralne države, ki so izvažale na Angleško, kakor je bila vznemiipena Severna Amerika zavoljo angleške blokade, ker ni mogla izvažati svojega blaga v Nemčijo in vsledtega njena trgovina trpi. Vsekako je bil ta korak, ki ga je storila Nemčija, znamenje jeklene volje 'in občudovanja vredne podjetnosti nemškega armadnega vodstva in nemške mornarice. Če bo blokada popolnoma uspela, bo pokazala bodočnost; prorokovanje v vojni ni pametno.
Uradno poročilo.
Dunaj, 8. februarja. (Kor. u.) Uradna sc razglaša 8. februarja 1915. Na splošnem položaju na Rusko-Poljskem in zapadni Galiciji se ni nič izpremenilo. Naša težka artiljerija ob Dunajcu je uspešno obstreljevala ob jasnem vremenu ozemlje pri T a r n o w u in je dosegla tudi proti živim ciljem vidno dober uspeh. V Karpatih so se tudi včeraj povsod vršili boji. Pri nadaljnem prodira-
nju v Bukovini so dosegli lastni oddelki zgornjo dolino Sučave in ujele 400 Rusov.
Namestnik šefa generalnega štaba pl. Hofer, feldmaršallajtnant.
Siloviti boji ob Visli in Rawki.
Milan, 8. februarja, (Cenzurirano.) »Secolo« poroča iz Petrograda : Velikanski boji se vršijo med Vislo in Rawko kakor tudi v Karpatih. Nemci napravljajo napade s strašno silovitostjo v kompaktnih masah, ki jih podpira težka artiljerija. Obenem se precejšnje avstro-ogrske čete in nemški armadni zbori silovito trudijo, da bi prodrli ruski c e n t r u m v Karpatih. Ob Rawki nadaljuje artiljerija svoje silovito streljanje noč in dan. Vsled mnogoštevilnih hajonetnih napadov je bojna črta pozori-šče velikanskih bojev. Ob Stryu (na gališki strani Karpatov. Op. ured.) so Rusi po desetkratnih brezuspešnih napadi! oj>u-stili svoje postojanke, da bi se baje umaknili na boljše postojanke.
Hudi boji v Karpatih.
Ber o lin, 8. febr. Vojni poročevalec lista »Vossische Zeitung« Rudolf Kastner poroča svojemu listu: Značaj bojev, prene-šenih na celo veliko fronto v Karpatih, postaja vedno težavnejši in obširnejši. R u s i so brali zlasti v srednjem delu bojne črte v Karpatih, torej na ozemlju prelaza D u k 1 e , močne čete. Tu je ozemlje, na katero je rusko armadno vodstvo vedno polagalo veliko važnost, ker je je smatralo za ugodno za sunek proti Budimpešti. Več dni s e t u k a j vrši j obe s ni boji in z velikimi masami čet Treba se je pripraviti, kar se tiče bojev na' tem mestu kakor tudi na celi karpatski bojni črti, na daljšo težavno borbo. Številna ruska premoč, ki je prej obstala, je sedaj strta, in danes je tu dosežena glede števila čet enakost. K temu prihaja tudi zadnji čas vedno bolj občutno pomanjkanje ruske municije. Nemčija in Avstro-Ogrska smeta upapolni pričakovati dogodkov na bojišču.
Cesar Viljem na vzhodnem bojišču.
Bero li n, 8. februarja. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Cesar Viljem je ogledoval včeraj dele bojujočih se čet v bojnem oddelku ob B z u r i in Rawki.
Boji ob Suez>kanalu.
London, 8. februarja. (Kor. urad.) »Daily News« poročajo iz Kairai: V četrtek ni bilo bojev ob kanalu Suez (v Egiptu). V bojih v sredo so se Turki držali bolje, kakor se je pričakovalo. Med drugim so poizkusili napraviti preko kanala mostove. Morda je pomenil boj v sredo splošen sunek iz Sirije. Številne turške čete menda prihajajo pod vodstvom D j e m a 1 a.
BLOKADA ANGLEŠKE.
Angleški parnik pod amerikansko zastavo.
London, 8. februarja. (Kor. urad.) Potniki na »Lusitaniji«, ki so došli včeraj^ v Liverpool, so pripovedovali, da je došel brezžični brzojav admiralitete, da naj ladja razobesi amerikansko zastavo, ko se je ladja približala irski obali. Ladja je pod amerikansko zastavo plula v Liverpool.
Francozi se razburjajo.
Pariz, 8. februarja. (Kor. urad.) Razglasitev nemškega admiralnega štaba, da
začenja Nemčija trgovinski boj zoper Angleško, je povzročila na Francoskem živahno zgražanje. Časopisje pravi, da je tako vojskovanje pomorsko ropanje in da je nov pregrešek zoper mednarodno ipravo.
»Temps« piše, da nemška mornarica napoveduje celemu svetu vojno in da tudi gi’ozi, da bo potapljala nevtralne ladje. To je za nevtralne države povod za vojno. Nemčija da svoje namere ne more izvesti, ker da so nemški podmorski čolni za to nezadostno sredstvo. Vsekako da Nemčija ne bi smela navajati za povod uporabe napačne zastave, ker je bil edini tak dosedanji slučaj, ki se je zgodil, slučaj nemške križarke »Emden«, ki je pod rusko zastavo napadla in potopila rusko križarko »Zemčuk«.
»Echo de Pariš« vprašuje, kaj da bo rekla k nemški napovedi Amerika. Štefan Pichon svari v »Petit Journal«, posmehovati se nemški grožnji. Pametnejše da je, iskati sredstev, da se nevarnost odstrani. Ne zadostuje, groziti s protiodredbami.
Dunaj, 8. februarja. V krogih tukajšnjih diplomatov so mnenja, da Angleška uspešno izvedene blokade (zaprenja od ostalega sveta) ne more vzdržati dalje kakor dva tedna.
Dunaj, 8. februarja. »Neue Freie Presse« poroča iz dobro poučenih krogov, da amerikanska vlada proti nemški blokadi angleških luk ne bo napravila nobenih korakov. Sodijo, da se bo v posameznih slučajih, v katerih bodo oiškodovani interesi amerikanskega paroplovstva, zadovoljila zgolj s protestom.
Rotterdam, 8. februarja. Zastopniki štiridesetih mest na Angleškem in v Wales so se posvetovali, kako bi se odpo-moglo vedno bolj naraščajočemu pomanjkanju premoga za plinove tovarne.
Na zapadnem. bojišča.
Pariz, 8. februarja. (Kor. urad.) »Agence Havas« poroča: V četrtek in petek je plulo več sovražnih letal preko ozemlja pri Bethune. Artiljerija jih je zapodila v beg. En letalec je metal doli proglase, namenjene francoskim vojakom.
Glasi se, da koncentrirajo Nemci čete na ozemlju pri La Bassée.
Rusko uradno poročilo.
Peterburg, 7. febr. Ruski J generalni štab poroča z dne 4. februarja: Na vzhodnem Pruskem smo dne 3. t. m. neprestano prodirali. Na levem bregu Visle bitka na fronti Borzymow — Wolia Chielowska še traja z izredno silovitostjo. Velike sovražne sile so nameravale vtisniti našo fronto. Nemci so imeli v širokosti 10 vrst sedem divizij, podpiranih od 100 baterij. Naš protinapad se je pričel dne 3. februarja. Posrečilo se nam je prisiliti sovražnika, da je prešel v defenzivo. Pri Borzymowu smo osvojili dve vrsti nemških jarkov in vrgli sovražnika iz Kumina. V Karpatih se razvijajo boji med Duklo in Wyszkowom. Pri Sudniku v dolini Latorce in v smeri proti Uzsoku smo odkorakali, ujeli 2000 ujetnikov in zaplenili 10 strojnih pušk. Na prehodih pri Tuholki v Beskidih so se naše čete v zadnjih dnevih trdovratno upirale sovražniku, ki je najmanj desetkrat z bajonetom napadel. Dne 3. februarja smo sklenili umakniti svoje čete v že pripravljene postojanke. Sovražne sile, ki tu operirajo, so zelo velike. Poizkusi sovražnika, da bi udrl čez prelaz od Wyszko-wa do Tartorowa, se je z velikimi izgubami ponesrečil.
Dnevne novice in dopisi.
Konfirmacija in konsekracija kneza in škofa dr. Hefterja. Solnograški metropolit ima privilegij, da potrjuje imenovanja škofov za krško, lavantinsko in sekovsko škofijo. To cerkveno potrdilo se imenuje konfirmacija. V soboto, dne 6. svečana, se je v Solnogradu vršila slavnostna konfirmacija krškega kneza in škofa di\ Adama H e f -t e r j a. Pri tej priložnosti je imel lep nagovor na novega škofa krškega metropolit dr. Kaltner, na katerega je odgovoril novi škof. Pri vhodu v stolnico je imel običajen govor prokurator novega škofa univerzitetni profesor dr. Melhior Ab fai ter. Vsi govori so bili govorjeni v latinskem jeziku. V nedeljo nato se je vršilo škofovo posvečevanje, pri katerem sta upravljala funkcije
soposvečevalcev škof dr. Rudolf H i 11 -m a i r iz Linča in pomožni škof solnograški dr. Ignacij R i e d e r. Od celovškega stolnega kapiteljna so bili pri svečanostih kot kapiteljski zastopniki mil. gospodje korarji Matej Grò s ser, Janez Pirker in Martin Kovač. Navzoč je bil tudi ravnatelj celovške bogoslovnice vč. gospod dr. Ludovik Reinprecht in še par drugih gospodov.
Papeževa skrb za padle vojake. Sv. oče so odredili, da imajo vse svete maše, ki se opravijo za dušni blagor v tej vojni umrlih vojakov in naj jih opravi katerikoli duhovnik in kjerkoli, takšen učinek, kakor da bi bile darovane pri privilegiranem oltarju (popolni odpustek).
Cesarjeva pohvala duhovščine. Pri
sprejemu vojnega škofa Emerika Bjelika je naš presvitli cesar ponovno omenjal neumorno vnemo in požrtvovalno delovanje vojne duhovščine ter ji z najmilostnejšimi besedami izražal svoje priznanje in svojo zahvalo.
Cesar svojim zvestim narodom. Njega c. in kr. apostolsko Veličanstvo je izdalo lastnoročno pismo na ministrskega predsednika grofa Stvirgkha, v katerem se zahvaljuje svojim narodom za vso požrtvovalnost, ki jo izkazujejo narodi v tem težavnem času na korist skupne domovine; cesar izraža svoje prepričanje, da bodo narodi po končani vojni poplačani za vse težave, trpljenja in nevarnosti.
Odlikovana slovenska duhovščina. Izmed vpoklicanih vojnih kuratov je bilo razmeroma mnogo slovenskih duhovnikov, zlasti s Štajerskega. Naši vojni kurati so se na bojišču izkazali za prave vrstnike slovenskih vojakov-junakov. Vsled svojega jezikovnega znanja so se ravno slovenski vojni kurati izkazali za to težavno službo za posebno sposobne. Razen z madjarskimi in rumunskimi vojaki so slovenski vojni kurati za vse polke uposobljeni, oziroma se v najkrajšem času usposobijo. Zato reflektira vojno ministrstvo, kakor se nam poroča iz popolnoma verodostojnega vira, za službo vojnih kuratov, razen za madjarske polke, za katere vpoklicujejo slovaške duhovnike, le na slovenske duhovnike, v kolikor dopuščajo razmere po posameznih škofijah. To je za pastirsko usposobljenost naše od gotovih strani sicer tako omalovaževane duhovščine pač najmerodajnejše in najlepše izpričevalo; isto pa potrjujejo tudi zatrdila gospodov vojnih kuratov, da vojaki nobene druge narodnosti v verskih rečeh niso tako dobro poučeni kakor ravno slovenski vojaki. Kdo zahteva še lepšega dokaza za to, da naša požrtvovalna duhovščina izpolnjuje svoje stanovske dolžnosti v polni meri!
Dr. Korber — skupni finančni minister. Skupni finančni minister dr. Leon vitez pl. Bilinski je odstopil, kakor je bilo napovedano. Za njegovega naslednika je imenovan bivši ministrski predsednik dr. Ernest pl. K o er ber. Dr. Koeberja čaka v bližnji bodočnosti najvažnejša državna naloga, rešitev avstrijskega jugoslovanskega vprašanja. Če je dr. Koerber, ki ni zrastel na našem jugu, pravi mož, ki ima za srečno rešitev tega vprašanja vse potrebne zmožnosti in pravo orientacijo, bo pokazala bodočnost. Vsekako je treba priznati, da je dr. Koerber kot ministrski predsednik dokazal, da ima veliko veselje do dela in veliko energije.
Novi davki. Uvesti se misli davek na vžigalice, ki bo kmalu objavljen; povišale se bodo pristojbine pri sodniji, pri zavarovanjih, pri tovornih listih. Misli se nadalje na povišanje davka od železniških kart in na reformo pristojbinske skale. Tudi pri-stojbinski ekvivalent se bo zvišal. Nadalje se vpelje davek na dedščine. Pri zemljiškem davku se namerava samo doslej dovoljena 15odstotna olajšava zopet črtati. Ker se je mislilo tudi na vinski davek, sta dr. Šušteršič in dr. Korošec že pred mesecem na Dunaju pri pristojnih faktorjih govorila v smislu naših vinogradnikov, kakor se vidi, z uspehom.
Smrtna kosa. V c. in kr. vojaški bolnišnici je podlegel bolezni rez. poročnik Franc Breindl od p. top. p. št. 8. Dne 10. t. m. so njegovo truplo prepeljali v Gradec. — Dne 8. t. m. je umrl v Celovcu g. Alojzij Fiirpass, vpokojeni okrajni šolski nadzornik in vad-niški učitelj v Celovcu. Rojen je bil leta 1854. v Brežah. Dalje časa je bil urednik koroškega šolskega lista. Služboval je 40 let,
na vadnici 28 let. Eden njegovih sinov je padel na bojišču, drugi je sedaj vpoklican. — V deželni bolnišnici je umrl 32 let stari topničar 7. p. t. p. Anton Zakušek iz Ljubljane na trebušnem logarju.
Baron Fries - Skene se je poslovil od svojega uradništva v soboto, dne 6. t. m. V imenu uradništva mu je napravil govoranco gospod dvorni svetnik Oskar Lobmeyer. Uradna »Klagenfurter Ztg.« pravi, da se je Njegova ekscelenca za izjavo zahvalil v ginjenih besedah in da je izjavil, da se težko loči iz lepe dežele, kateri da je posvetil vso svojo skrb za njen gospodarski in kulturni razvoj.
Sodna imenovanja. Za sodnike so imenovani avskultanti: Henrik Eder, Gustav Barle, dr. Ivan Hojnik, dr. Ivan Krašek, dr. Henrik Schreiner, dr. Ivan Močnik, Albreht Schwab, dr. Matija Zorjan, dr. Blaž Reich-mann, dr. Josip Pammer, dr. Henrik Po-schacher, dr. Franc Ženko, dr. Alojzij Lešnik in dr. Armili Gubo.
Marogasti legar na Koroškem. Zdravstveni oddelek deželne vlade poroča, da so bili od 31. prosinca do 6. svečana 1915 dognani sledeči slučaji marogastega legarja na Koroškem: En slučaj pri nekem iz Hr-vatske došlem delavcu v občini Mauthen, en slučaj pri nekem bolniškem strežaju v Beljaku in 30 slučajev v begunskem taboru v Volšperku. Umrlo je pet oseb.
Delovanje Usmiljenih bratov v Št. Vidu ob Glini. Poročilo cesarjeviča Rudolfa bolnišnice Usmiljenih bratov v Št. Vidu ob Glini v letu 1914 naznanja, da je bilo v bolnišnico sprejetih 1240 oseb; od teh je bilo odpuščenih ozdravljenih 910, zboljšanih 250, ne-ozdravljenih 26; umrlo jih je 54. Operacij je bilo izvršenih 245; od operiranih se je ozdravilo 216 oseb, zboljšalo se je 15 osebam, 9 jih je umrlo, ostalo pa jih je pet. Zdravnika bolnišnice sta dr. Alojzij Widmann, c. kr. okr. nadzdravnik, ordinarij medicinskega oddelka in dr. Karol Domenig, okrožni zdravnik, ordinarij kirurgičnega oddelka. G. dr. Beno vitez pl. Arlt, sloveči primarij v sanatoriju »Marija pomagaj« v Celovcu, se je blagohotno odzval vsakokratni želji ordinarija kirurgičnega oddelka dr. Karola Do-meniga za izvršitev več težkih operacij, za kar se mu izreka najtoplejša zahvala. Po različnih stanovih je bilo med drugimi sprejetih v bolnišniico: 151 delavcev, 413 hlapcev, 11 tovarniških delavcev, 9 krčmarjev, 11 užitkarjev, 19 ubožcev, 6 obrtnikov, 94 posestnikov in sinov, 110 rokodelcev, 48 lesnih uslužbencev, 19 kajžarjev, 14 črnovoj-nikov, 29 vajencev in mehanikov, 255 vojakov, 21 duhovnikov, redovnikov, 16 zasebnikov, 99 šolarjev, dijakov in v manjšem številu oseb iz raznih drugih stanov. Ker imajo v bolnišnici v vojnem času tudi ranjence, seveda niso mogli vedno vseh bolnikov sprejeti, če ni bilo več prostora. Bolnišnico, ki opravlja v tako obilni meri človekoljubna dela, priporočamo občinstvu kar najtopleje.
Adrijanska konferenca — v Celovcu. Graški listi poročajo, da se je dne 6. t. m. vršila v Celovcu takoimenovana jadranska konferenca, za katero smo v Celovcu izvedeli naknadno šele iz graških listov. Seja se je vršila na dreganje državnega poslanca D o b e r n i g a. Povabljeni so bili zastopniki za tujski promet Nižje Avstrijske in vseh drugih dežel južno od Donave. Predsednik dvorni svetnik Albert Frankfurter je pozdravil dvornega svetnika Lobmeyer j a, ki je zastopal tržaškega namestnika barona pl. Fries - Skeneta, in poudarjal, da je poslavljajoči deželni predsednik, ki je imel veliko zanimanja za gospodarske potrebe dežele in za ves jug, sedaj poklican, da zastopa državno vlado ob Adriji in da je to ugodno znamenje za naše delo in zunanje znamenje tesne skupnosti jadranskega ozemlja z deželami, ki so vzadi. Cesai*ski svetnik Aleks. Neumann iz Trsta je nato poročal o vprašanjih, kaj da bo storiti za povzdigo tujskega prometa. Izvolil se je odbor, v katerem so državni poslanec Dobernig, vladni svetnik di’. Kofler, generalni tajnik Gerenyi, cesarski svetnik Neumann in ravnatelj Stradner in zastopnika državnih železnic in južne železnice.
Izmenjava slabih in umazanih dvekron-skih bankovcev. Od mnogih strani so se slišale pritožbe o slabem stanju, v katerem se nahaja zlasti veliko število v prometu zelo obrabljenih dvekronskih bankovcev; to je
napotilo fanančno ministrstvo, da je izdalo na vse finančne deželne oblasti poseben odlok. Po tem odloku morajo vse deželne blagajne in uradi sodelovati, da pridejo iz prometa vsi poškodovani, umazani, obrabljeni bankovci. Zato naj c. kr. ravnateljstvo ukaže podrejenim blagajnam in uradom, da naj hudo obrabljene, raztrgane ali zamazane bankovce, ki jih prinašajo stranke v izmenjavo, če ni dvoma, da so pristni, izmenjavajo, v kolikor dopuščajo blagajniška sredstva, proti bankovcem ali drugim plačilnim sredstvom kronske veljave ter jih nemudoma pošiljajo na finančno deželno blagajno; ta naj bankovce odda takoj pristojnemu bančnemu zavodu. Samolastno izpremenjeni bankovci ostanejo tudi zana-prej pri vseh c. kr. blagajnah in uradih brezpogojno izključeni od sprejema v plačilih ali menjavah.
Pogreša se Jožef Zeichen, infanterist 4. domobranskega polka, 7. poljska stotnija. Ako je komu o njem kaj znano, naj blagovoli naznaniti to njegovemu očetu Jožefu Zeichen v Šmiklavčah, p. Rožak. Zadnje pismo je pisal iz Galicije 15. oktobra.
število ranjencev v Celovcu dne 7. svečana. V c. in kr. rezervni bolnišnici št. 1: V vojaški bolnišnici 12 častnikov in 184 mož, v sirotišni vojašnici 780 mož, v šoli pred Križno goro 2 častnika, 250 mož; v sirotišnici sester uršulink 183 mož; v zasilni rez. bolnišnici štev. 1 318 mož; v c. in kr. rezervni bolnišnici štev. 2: v jezuitski vojašnici 50 častnikov, 449 mož; v šoli na Bismarckrin-gu 267 mož, v Musiksale 1 častnik, 196 mož; v rudarski in rokodelski šoli 160 mož; na gimnaziji 196; skupaj torej 20 častnikov, 2883 mož.
Iz koroške statistike. V preteklem letu je bilo v sodnem okraju celovška okolica (35.051 prebivalec, 29 občin) 261 porok, 11.000 zakonskih porodov, 435 nezakonskih in 773 smrtnih slučajev. V sodnem okraju Borovlje (10.867 prebivalcev, 7 občin) 51 porok, 328 zakonskih porodov, 74 nezakonskih, 192 smrtnih slučajev. V sodnem okraju Trg (20.284 prebivalcev, 16 občin) 132 porok, 716 zakonskih porodov, 306 nezakonskih, 412 smrtnih slučajev. V vseh treh okrajih je bilo 42 nesrečnih slučajev, in sicer jih je 11 zmrznilo, 21 utonilo, 9 se jih je ponesrečilo s padcem. Samoumorov je bilo 15, in sicer je šlo v vodo 6 oseb, obesilo se jih je 7. Umorov je bilo 11.
Izbiranje črnovojnikov. C. kr. okrajno glavarstvo v Celovcu uradno razglaša: Izbiranje letnikov 1891, 1895 in 1896 v političnem okraju Celovec se vrši v času od 3. do 8. in od 1. sušca do 1. aprila 1915. Zavezanci
1.	turnusa, to sta letnika 1891 in 1895, se morajo predstaviti komisiji, in sicer:	Dne
3. sušca iz občin: Anabihl, Grabštanj, Trd-njavas, Hodiše, Kotmaravas, Krivavrba, Dhorše, Bilčovs, Zihpolje, Gospa Sveta, Otok, Šmurtin pri Celovcu, Šmartin na Dholici in Medgorje. — Dne 4. sušca iz občin: Bla-tograd, Zgornja Vesca, Otmanje, Št. Peter pri Celovcu, Št. Peter, Pokrče, Ponfeld, Poreče ob j., Radiše, Št. Rupert pri Celovcu, Škofiče, Tigrče, Št. Tomaž in Vitrinj. — Dne 5. sušca iz občin: Borovlje, Bistrica v Rožu, Šmarjeta v R., Medborovnica, Podljubelj, Svetnavas, Slovenji Plajberk in Sele. — Dne 7. sušca iz občin: Albek, Trg, Glanhofen, Glanek, Kneževa, Solkovo, Mali Št. Vid, Marija v Smrečju, Osoje in Tauchendorf. —• Dne 8. sušca iz občin: Vajre, Rajhenav, Sitje, Steindorf, Štajerberk in Št. Vrban. — Za zbiranje 2. turnusa, to je za letnik 1896, dne 29. sušca za občine sodnega okraja Trg.
—	Dne 31. sušca za občine: Anabihl, Žrelec, Grabštanj, Trdnjavas, Hodiše, Kotmaravas, Krivavrba, Dhorše, Bilčovs, Zihpolje, Gospa Sveta, Otok, šmartin pri Celovcu, Šmartin na Dholici, Medgorje, Blatograd, Zg. Vesca, Št. Peter pri Celovcu in Št. Peter. — Dne 1. aprila za občine: Pokrče, Ponfeld, Poreče ob j.. Radiše, Št. Rupert pri Celovcu, Škofiče, Tigrče, Št. Tomaž, Vetrinj, Borovlje, Bistrica v Rožu, Šmarjeta v R., Medborovnica, Podljubelj, Svetnavas, Slov. Plajberk in Sele. Vsi v isti občini se nahajajoči zavezanci se morajo brez ozira na pristojnost z občino, v kateri se nahajajo, priti k izbiranju.
—	Kraj izbiranja: Za občine sodnih okrajev Celovec in Borovlje v Celovcu, hotel Grommer, ob 8. uri zjutraj, za občine sodnega okraja Trg pa v Trgu v hotelu Feldkirchnerhof ob isti uri.
Proti tiskovni cenzuri. Nižje avstrijska odvetniška zbornica je sprejela na svojem glavnem zborovanju resolucijo, v kateri poudarja, da gre sedanja cenzurna praksa daleč preko one mere, ki bi odgovarjala državnim, oziroma posebno vojaškim interesom ter poživlja vlado, da naj ta nedostatek temeljito odpravi. Posebna deputacija zbornice izroči resolucijo vladi.
Marogasti legar na štajerskem. V Celju sta se prigodila dva slučaja marogastega legar j a, en slučaj pa na Vranskem. V Celju sta obolela na tej bolezni neki uslužbenec južne železnice in njegova sestra, na Vranskem pa baje neki gališki begunec. Razna-šalec te bolezni je mrčeš. Da se obvarujemo te grozne bolezni, je predvsem treba skrbeti za snago. Varovati se je treba vseh vrst uši, bolh in stenic.
Črne koze na Reki. Na Reki je obolela ISletna Lina Ručic na črnih kozah.
»Soča« — ustavljena. Izdaja »Soče« z dne 22. januarja 1915 je bila ustavljena od goriške politične oblasti. Prihodnja številka je dne 29. januarja redno izšla, v četrtek, dne 4. februarja, pa je dobilo uredništvo »Soče« odlok, da je izdajanje »Soče« sploh ustavljeno. Nekateri gospodje v »Gorici« so se zedinili, da bodo začeli izdajati drug list.
Poreče ob jezeru. (Nezgoda na jezeru.) Mati hotelirja in hišnega posestnika v Porečah gospa Werzen je v nedeljo, dne 31. m. m., napravila sprehod po ledu iz Poreč na Otok. Pri Otoku je blizu brega zašla na tenek led, ki se ji je udrl. Pekovski pomočnik peka Schiitzenauerja, ki je bil slučajno tam navzoč, je rešil staro ženo, čeravno sam v nevarnosti za življenje. Rešitelj je šel 1. svečana kot črnovojnik k vojakom in je prideljen 7. pešpolku.
Tolsti vrh pri Spodnjem Dravogradu. Dne 8. t. m. se je poročila gdč. Tončka Grešovnik, gostilničarjeva in posestnikova hči iz znane narodne hiše v Podklancu pri Dravogradu, z g. I. Lukancem, žel. uradnikom v Racijem pri Mariboru. Mlademu slovenskemu paru krepki Živijo!
G-uštanj. (Vzor - mož Lubas +.) Umrl nam je zopet mož, znan daleč naokoli. Na starega leta dan smo pokopali g. Franc Lečnika, podomače Lubasa iz Podkraja pod Uršelsko goro. Kako priljubljen in spoštovan je bil rajni, je pokazal njegov pogreb in povedal nam je pri odprtem grobu č. gospod župnik Riepl iz Prevalj. Da pa tako redke slovenske kmečke korenine ne izginejo prehitro iz spomina, naj mu posveti par vrstic »Mir«, čegar naročnik je bil rajni od njega ustanovitve do zadnje ure. — Rajni Franc Lečnik je gospodaril 45 let ter je umrl v 69. letu starosti. Bil je najizobra-'ženejši kmet blizu in daleč ter je imel svojo kmetijo najmoderneje urejeno. Pet mesecev pred smrtjo je uvedel lastno električno luč na svojem gospodarstvu. Električna moč goni tudi mline, mlatilnice, rezalni stroj za slamo in krmo in stroj za sekanje stelje. Bil je kmetijsko izobražen mož ter je imel tudi izkušnje kot živinozdravnik, radi česar so ga nà vse strani klicali v sili na pomoč; rad pa je tudi vsakokrat pomagal. Imel je naročene slovenske in druge gospodarske liste in bil odločen zagovornik koristi slovenskih kmetov ter se je vsakega uspeha Slovencev veselil. Zapušča ženo vdovo Terezijo in hčerko Floro, ki jo je vzgojil v slovenskem, narodnem, katoliškem duhu in ki bo, kakor se že danes kaže, zavedna slovenska kmetica. Rajni je bil od ustanovitve pa do smrti predsednik »Hranilnice in posojilnice pri Dev. Mariji na Jezeru« ter dolgoletni odbornik občine Prevalje. Obhodil je veliko sveta ter napravil veliko daljših božjih potov, kakor v Sveto deželo, v Marijino Celje in v Lurd na Francoskem. Posestvo, ki ima znak graščine in se imenuje tudi Lubasov dvor, je kupil rajnega dedec, ki je bil iz Sel pri Starem trgu doma, pred kakimi 120 leti od viteza Hell-frieda pl. Dietrichstein; graščina »Lubas-hof« še danes kaže, da je tu nekdaj prebivala viteška gospoda. Rajni je vse zanimive starinske stvari skrbno čuval in ostale bodo lahko Še poznim slovenskim rodovom v spomin. Rajni Lubas je nad vse ljubil kmečki stan; sam je živel skromno, trezno, verujoč v besede A. M. Slomška: »Prava vera in slovenski jezik ste prava najboljša podlaga za zveličansko narodno omiko«.
Takih mož, takih slovenskih korenin naj dà Bog Slovencem še veliko! — Spoštovani Lubasovi družini naše iskreno sožalje!
Razno iz vojne.
Poslanstvo generala Pan k ruskemu gene-ralnelmu štabu.
»Tagliche Rundschau« poroča, zakaj da je šel general Pau na Rusko. »Paua — piše ta list — smatrajo merodajni ljudje na Francoskem za bolj zmožnega človeka, kakor se ga uporablja. Joffre uživa veliko popularnost, ker se zna vedno sporazumeti z državnimi poslanci in ljudskimi voditelji in si pridobiti naklonjenost ljudstva, v vojaških krogih pa so ga imenovali teatralnega generala; in teatralen je bil njegov nastop, kadar je jezdil po pariških ulicah. Pau je ravno nasprotno od tega; je samotar, ki se posvečuje le svojemu delu. Če prihaja sedaj tak človek s poslanstvom v Rusijo, mora biti poslanstvo, ki mu je zaupano, zelo važno. Veliki knez Nikolaj ima preveč moči, da bi se moglo misliti na njegovo odstavitev; mogoče pa da se mu hoče dati ob stran po-svetovalca, ki uživa popolno zaupanje pri Francozih. (To je še najbolj verjetna verzija o Pauovem poslanstvu v Rusijo. Op. uredn.) Toda, — pravi list dalje — kaj bo mogel storiti tudi najenergičnejši mož, ko se bo prepričal o pravem položaju ruske armade?«
Ruski načrt.
Hamburg, 8. svečana (Kor. urad.) Po »Hamburger Nachrichten« piše »Ruskoje Slovo« v razpravi o rusko - turški vojni: Rusi so v svojih številnih bojih s Turčijo imeli žrtev brez števila. Sadove so pa pobrali vedno le drugi. Angleška je vzela Egipt in večje otoke, Italija Tripolis, G r-š k a Solun, Srbija Macedonijo, Rusija pa ničesar ni dobila. Sedaj Rusija ne more imeti več nobenih ozirov. Carigrad z Dardanelami in južno ozemlje ob Črnem morju, ki naj bi se vbodoče imenovalo »Rusko morje«, bodo v tej vojni plačilo.
Ruske domišljije.
Stockholm. (K. u.) Petrograjski list »Birševija Vjedomosti« piše v svoji številki od 28. januarja: V stanu smo, podati sledeča mnenja ruske vlade o nekaterih vprašanjih zunanje politike. Zdajinzdaj se pri nas pojavijo govorice o možnosti miru, ki se naj sklene posebej bodisi z Nemčijo ali z Avstro-Ogrsko ali pa končno z Ogrsko samo. Te govorice so popolnoma neutemeljene. Mir z Nemčijo se sklene le po odločilni, popolni zmagi. Kajti le tedaj nastane v Evropi zares trajen mir. Ta uspeh bi se dal doseči že sedaj. V ta namen bi bilo treba žrtvovati 200 do 300 tisoč ljudi. Da se izogne takemu prelivanju krvi, smatra vlada potrebnim, da rok zmage odloži, to pa tembolj, ker je o končni zmagi našega orožja prepričana. Poseben mir z Avstro - Ogrsko dejanski ni mogoč. Če bi habsburška monarhija zaprosila za mir, bi se morala priznati za premagano. Pogojev, ki bi jih v tem slučaju morali staviti, bi monarhija ne mogla sprejeti. Dualistična monarhija bi morala tedaj računati ne le z našimi zahtevami, ampak tudi z onimi Srbov in Črnogorcev. Neutemeljene so govorice o posebnem miru z Ogrsko samo, tako da bi se Ogrska in Avstrija ločili. Prvi in najvažnejši pogoj take mirovne pogodbe bi bila naša in naših zaveznikov zahteva, da se Ogrska ne odreče samo od Avstrije, marveč tudi od Nemčije ter stopi na našo stran. Ni pričakovati, da bi Ogri sprejeli zahtevo, ki bi jih primorala, da bi se z orožjem vojevali proti Avstriji.
450.6G3 francoskih vojakov padlo.
F r a n k o b r o d n. M. (K. u.) »Frankfurter Zeitung« poroča iz Geneve: Nekemu tukajšnjemu zaupniku francoskih listov je došla. iz Pariza vest, da kroži v višjih vojaških krogih tajno poročilo, glasom katerega znašajo izgube Francije na padlih vojakih do konca januarja nad 450.000 mož. Ta številka obsega samo francoske vojake s Francoskega. Ta statistika da je sestavljena po izkazu o vrnjenih legitimacijskih znamkah na temelju uradnih poročil.
Rusija kupuje baker.
Basel, 7. februarja. (K. u.) »Baseler Nachrichten« javljajo iz Milana: Rusija je nakupila v Združenih državah v Ameriki 25
milijonov funtov bakra, ki se prepelje v Rusijo preko Vladivostoka.
Italija ostane do aprila nevtralna.
»Kolnische Zeitung« poroča po nekem kodanjskem poročilu, da je urednik rimske »Tribune« izvedel od jako odlične italijanske politične osebe, da bo Italija gotovo ostala mirna do aprila. Do takrat bo ena izmed vojskujočih se strank dobila premoč in Italija bo tedaj intervenirala za mir. Za vojno se zavzemajo razne tajne družbe, večina italijanskega prebivalstva je po silnem potresu za mir.
Anglija se obrača do Grške.
Rim, 8. svečana. »Giornale d’Italia« poroča iz Sofije: Angleška je zopet prosila Grško za pomoč v Egiptu, da ne zasedejo Turki otokov Cipern, Kios in Mitilene. Grška je to prošnjo odklonila, ker da namerava paziti na macedonsko vprašanje in ker je vrh-tega vprašanje o otokih Kios in Mitilene na prijateljski način rešeno s Turčijo.
Angleška trimilijonska armada.
F r a n k o h r o d ob M., 8. svečana (Kor. urad.) »Frankfurter Ztg.« poroča iz Londona: Kakor se je že poročalo, je v angleškem proračunu vpostavka za trimilijonsko armado, natančni znesek izdatkov pa da ni naveden, da bi Nemčija in Avstro - Ogrska iz številk kredita no mogli sklepati, kako veliko da je število čet.
Legar v Sarajevu.
S a r a j e v o, 8. svečana. Zavoljo legarja je vlada zaenkrat odredila, da se zaprejo vse šole.
Angleži so hoteli vpasti na Holandsko.
»Wiener Allgemeine Zeitung« poroča iz Berolina: Tukajšnji politični krogi imajo brezdvomne dokaze o kršenju mednarodnega prava, ki je je nameravala izvršiti Anglija v zadnjem času, da zlomi vojaško premoč Nemčije. Ti krogi so neoporečno dognali, da je angleška vlada odkrito nameravala kršiti nevtralnost Holandske s tem, da bi izkrcala čete na holandski obali, ki naj bi potem prijele nemške čete v Belgiji v hrbtu. Za ta namen so dobili določeni veliki angleški transporti, ki so bili le navidezno določeni za ojačenje angleško-francoske fronte.
Iz tega se dajo sedaj razlagati tudi poročila nemških listov o močnih utrjevalnih delih v Antwerpnu in razumljiva je potem tudi izjava holandskega zunanjega ministra v holandski zbornici, ki je odgovoril na vprašanje, zakaj Holandska mobilizira svojo armado, da o tej zadevi ne more dati pojasnil.
Najnovejša poročila.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Bukovina do Suczawe očiščena Rusov. — Boji v Karpatih se nadaljujejo.
Dunaj, 10. februarja. Uradno se razglaša: Splošen položaj na Poljskem in v zahodni Galiciji je neizpremenjen.
Boji v Karpatih še trajajo.
Bukovina je do Suszawe očiščena sovražnika, ki se na nekaterih krajih v begu umika. Z nepopisnim veseljem pozdravlja prebivalstvo naše prodirajoče čete.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hòfer. fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Boji ob vzhodnopruski meji.
B e r o 1 i n, 10. februarja. Veliki glavni stan: Osamljeni spopadi ob vzhodnopruski
meji se razvijajo tupatam do bojev večjega obsega. Njihov potek je povsod normalen.
Na Poljskem desno in levo od Visle ni nobene izpremembe.
Najvišje armadno vodstvo.
NAŠE ČETE VKORAKALE V SUCZAWO. — RUSKI GENERALNI ŠTAB ŽE IZVEN BUKOVINE.
Budimpešta, 10. februarja. »Pester Lloyd« poroča iz Burdujenija:	Včeraj do-
poldne ob 11. uri so naše čete vkorakale v Suczawo med nepopisnim veseljem prebivalstva, ki se je po cestah objemalo in po-Ijubovalo. Rusi so se popolnoma umaknili proti Črnovicam in so pustili v Radavcu 200 mohamedanskih vojakov. Iz Črnovice poročajo, da je ruski generalni štab preložen v rusko Nowosielico.
RUSKA OFENZIVA PRI DUKLI IZJALOVLJENA.
Dunaj, 11. februarja. Vojni poročevalci bezojavljajo: Ruska ofenziva v prelazu Dukle je s težkimi izgubami zlomljena. Rusi so pri Felsovizhozu izgubili več tisoč mrtvih, ranjenih in ujetnikov. Pri odbitem napadu na Lipno dne 28. januarja so pustili 1500 mrtvih in ranjenih ter 1600 ujetnikov, med njimi dva podpolkovnika. Pri odbitem naskoku na višino Kartelik 3. in 4. t. m. so imeli Rusi 1500 mrtvih in ranjenih. Naše čete so pri tem ujele 1009 Rusov. Vsled tega je ruska črta potisnjena do gališke meje, samo pri duklanskem prelazu sega še nekoliko na ogrsko stran.
Književnost.
Domača knjižnica. Izšel je dvojni zvezek »Domače knjižnice« v obsegu 224 strani. Stane s poštnino vred 70 h. Zelo zanimiva vsebina, med drugim krasna povest za preprosto ljudstvo »Prosjak Luka«. Naročite takoj! Prodajalci 10 odstotkov popusta. Založnik dr. Lj. Koser, Juršinci pri Ptuju, Štajersko.
Pridne, poštene hlapce kakor tudi enega oskrbnika ali mara, ki bi oskrboval lepo posestvo, sprejmem proti dobremu plačilu takoj. Tudi prevzamem proti dobremu plačilu takoj enega cesarskega žrebca. Jožef Arnejc, posestnik v Ledenicah pri Baškem jezeru, okraj Beljak.
Loterijske številke:
Gradec, 3. februarja: 49. 67. 66. 46. 54. Brno, 3. februarja: 32. 22. 34. 47. 5.
Slov«, podpiroiie jr z uiraniem!
BQW9C31956112X359■nORSffSMSKKSESVSSSn
| Pozor! Blago za žalne obleke! |
B	-.......— m
Modne cefire, kanafase, rjuhe, platno, novosti v pomladanskem blagu in druge tkanine, dokler je še kaj zaloge, razpošilja
po starih cenah
Jaroslav Marek, tkalnica in razpošUjalna v Bistre j štev. 39 (Orl iške gore), Češko.
Vzorce pošlje zastonj in franko.
Nihče naj ne zamudi ugodne priložnosti, kdor želi v resnici kaj dobrega, "trpežnega in cenega blaga imeti ter naj se vsakdo podviza z naročilom, dokler je še kaj zaloge.
Pošilja se še 40 metrov ostankov cefira, kanafasa, modrotiska itd. za 20 K, prve vrste 40 metrov za 25 K franko.
Kopajte pri tvrdkah, ki in-serirajo v „Miru“!
Hranilnica in posojilnica v Pliberku
vabi zadružnike na svoj
občni zbor
dne 16. februarja 1915 ob 10. url dopoldne v posojilnfčnlh prostorih v ..Narodnem domu“
Spored:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Potrditev računskega zaključka za leto 1914.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi
načelstvo.
Vabilo.
ima svoj
redni občni zbor
v nedeljo dne 21. februarja 1915, ob 3. url popoldne,
v pisarni Hranilnice in posojilnice na Zilski Bistrici.
Dnevni red:
1.	Odobritev računskega zaključka za leto 1914.
2.	Razdelitev čistega dobička.
3.	Slučajnosti.
Ako bi ob določeni uri ne bilo zastopanih zadostno število članov, se bode eno uro pozneje brezpogojno sklepalo.
K polnoštevilni udeležbi vabi vse zadružnike
načelstvo.
Absolutno zajamčeno
pristno vino.
Kmetijsko društvo v Vipavi na Kranjskem oddaja vsled priporočila knezoškofijskoga ordinariata pristna bela mašna vina, letnik 1912 po 56 — 60 K, letnik 191$ po 40 — 45 K, postavljeno kolodvor Ajdovščina Sortiran» vino rizling po 60 K, beli burgundec po 70 K, „Zelen“ po 80 K. — V zalogi je tudi tropinsko žganje liter po K 2'30. — Kleti nadzoruje vipavski dekan. — Sprejmejo «e zanesljivi zastopniki za razprodajo.
Kmetijsko društvo v Vipavi.
Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju.
Zadruga ima v zalogi vsakovrstna bela in rdeča zajamčeno pristna južnoštajerska namizna vina najboljše kakovosti po zelo nizkih cenah.
Čisto posebno pa še opozarja na sortimentna fina vina v buteljkah.
Zahtevajte cenike! Prepričajte se s poskušnjol Obiščite naše kleti!
Gostilničarji! Ogibljite se brezvestnih tujih agentov, ogrskih in laških vinotržcev in naročajte vino pri domačem podjetju južnoštajerskih vinogradnikov.
Hranilno in posojilno društvo v Celovcu
-	uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in	• ' —
praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: J. Gostinčar, drž. posl. — Tiska Kat. tiskarna v Ljubljani.