URADNI VESTNIK
OKRAJA CELJE
LETO I.	CELJE, DNE 18. JULIJA 1956	ŠTEV. 6
VSEBINA
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR KOZJE
HJ Odločba o imenovanju upravnega odbora za upravljanje 1 >c|nsk('ga kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš.
.145. Sklep o obveznem objavljanju rednih letnih bilanc pod-J(,tlJ v območju občine Kozje.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR MOZIRJE
04. Odredba o prepovedi prometa in trgovanja s čebelami.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR SLOVENSKE KONJICE
145.	Odlok o stanovanjskih skupnostih in stanovanjskih pogodbah ter o najemninah.
146.	Odlok o tržnem in sejmskem redu.
147.	Odlok o uvedbi kilometrine za uslužbence občinskega 'iudskega odbora Slovenske Konjice.
14H. Odlok o odpravi proračunskih skladov občine Slovenske konjiče, ki so v nasprotju s temeljnim zakonom o proračunih.
149.	Odločba o formiranju odreda predvojaške vzgoje občine Slovenske Konjice;
150.	Odločba o odpravi Občinskega investicijskega sklada občine Slovenske Konjice.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠENTJUR PRI CELJU
151.	Odlok o tržnem in sejmskem redu.
152.	Sklep o obveznem objavljanju rednih letnih bilanc podjetij v območju ‘občine Šentjur pri Celju.
142.
Po 41. členu uredbe za izvrševanje zakona o stanovanjskem prispevku (Ur. list FLRJ štev. 6-39/56) je Občinski ljudski odbor Kozje na svoji seji dne 31. 5. 1956 sprejel
ODLOČBO
o imenovanju upravnega odbora za upravljanje občinskega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš
I.
Pri Občinskem ljudskem odboru Kozje se osnuje upravni odbor za upravljanje občinskega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš.
II.
V upravni odbor se imenujejo:
1.	Valenčak Franc, odbornik ObčLO Kozje;
2.	Golob Ivan, šef odseka za gospodarstvo ObčLO Kozje;
3.	Fabrio Marjan, knjigovodja Trgovskega podjetja Kozje;
4.	Kolar Miha, poslovodja trgovine KZ Kozje;
5.	Rauter Albin, direktor trg. podjetja, Kozje;
6.	Vončina Franc, upravnik KZ Lesično;
7.	Sipkovič Franc1, uslužbenec KZ Kozje.
III.
Ta odločba stopi v veljavo z objavo v Uradnem vestniku okraja Celje.
Občinski ljudski odbor Kozje,
Kozje, dne 31. 5. 1956.
Štev.; 01/1-1388/2-56
Predsednik: Lojen Joško
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR VRANSKO
IVU Odločba o potrditvi sklepa rednega letnega občnega zbora K/ Vransko.
154.	Sklep o imenovanju članov upravnega odbora Dijaškega doma Vransko.
155.	Sklej) o imenovanju upravnega odbora Lekarne Vransko.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŽALEC
156.	Odlok o stanovanjskih skupnostih in stanovanjskih pogodbah ter o najemninah.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠOŠTANJ
157.	Odlok o tržnem in sejmskem redu.
158.	Odlok o tržnih in sejmskih taksah.
159.	Odlok o ustanovitvi občinskega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš.
160.	Odlok o ustanovitvi sklada za vzdrževanje stanovanjskih , hiš splošnega ljudskega premoženja.
161.	Sklep o imenovanju upravnega odbora občinskega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR MOZIRJE
162.	Odlok o tržnem in sejmskem redu.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR SLOVENSKE KONJICE
165. Odlok o hišnem redu.
143.
Na podlagi 15. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Urad. list LRS štev. 19/52), je Občinski ljudski odbor Kozje na svoji seji dne 31. 5. 1956
SKLENIL,
da sc redne letne bilance obrtov podjetij v območju občine Kozje obvezno objavljajo v Uradnem vestniku okraja Celje.
Izvršitev tega sklepa se poveri odseku za gospodarstvo pri ObčLO Kozje.
Občinski ljudski odbor Kozje,
Kozje, dne 31. 5. 1956.
Štev.: 01/1-1720/1-56.
Predsednik: Lojen Joško
144.
Na podlagi L in 2. čl. priloge I/A-KLII/26 zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ št. 34-371/55), 22. točke 3. in 39. člena ter 4. točke 71. člena in 1. odst. 72. člena temeljnega zakona o varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi (Uradni list FLRJ št. 26-291/54) izdaja svet za kmetijstvo Občinskega ljudskega odbora Mozirje naslednjo
ODREDBO
I.
Na območju Občinskega ljudskega odbora Mozirje se prepoveduje ves promet in trgovanje s čebelami v naslednjih krajih:
Na območju Solčave, Luče, Ljubno, Radmirje, Gornji grad in Nova Štifta.
II.
Na območju krajev, navedenih pod točko I., se prepoveduje voziti čebele na pašo, prav tako se prepoveduje iz teh krajev voziti čebele na pašo v druge kraje.
III.
Promet in trgovanje s čebelami v navedenih krajih se prepoveduje zato, ker je ugotovljena kužna bolezen — čebelna pršica.
IV.
Za kršitev gornje odredbe se kaznuje gospodarska organizacija in finančno samostojni zavod z denarno kaznijo od 10.000 do 20.000 dinarjev, fizična oseba pa se kaznuje z denarno kaznijo do 50.000 dinarjev. Upravno kazenski postopek izvede okrajni sodnik za prekrške po določbah temeljnega zakona o prekrških.
V.
Ta odredba stopi v veljavo takoj in velja do preklica. Odredba se objavi v Uradnem vestniku okraja Celje in na krajevno običajen način.
Občinski ljudski odbor Mozirje, v Mozirju, dne 8. 6. 1956.
Številka: 03/3141/1
Predsednik sveta za kmetijstvo: Franc Praznik
145.
Na podlagi 2. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ št. 34/55), po pooblastilih predpisov člena 20, 32, 40 in 92 uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš (Uradni list FLRJ, št. 29/54) ter člena 35, uredbe o razdeljevanju in odpovedi stanovanj (Uradni list LRS, št. 19/55 in 43 '55) in na podlagi io. člena točke 2. statuta občine Slov. Konjice v zvezi s členi 3. in 8. temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 46/51 in 52/55), je Občinski ljudski odbor Slov. Konjice na svoji seji dne 16. 4. 1956 sprejel naslednji
ODLOK
o stanovanjskih skupnostih in stanovanjskih pogodbah ter o najemninah.
domovi podjetij, zadružnih in družbenih organizacij ter zavodov, internati in zgradbe, namenjene za prenočišča delavcem.
Katere zgradbe imajo industrijski pomen, odloči ljudski odbor po pristojnem svetu.
4.	člen
V	stanovanjsko skupnost se ne vključijo hiše zasebnih lastnikov z enim Ali dvema stanovanjema oziroma s tremi stanovanji, ki imajo manj od 230 m- stanovanjske površine.
V	teh hišah se poslovni prostori štejejo kot stanovanja, v kolikor eden ali več teh prostorov zavzema stanovanjsko površino normalnega dvosobnega stanovanja.
Kot stanovanja se ne štejejo podstrešna in kletna stanovanja.
5.	člen
Za vključitev hiše zasebnega lastnika v stanovanjsko skupnost izda občinski ljudski odbor odločbo ali pa sklene z lastnikom pogodbo o vključitvi.
Zoper odločbo o vključitvi hiše v stanovanjsko skunost ima lastnik pravico pritožbe na okrajni ljudski odbor v 8 dneh po prejemu odločbe.
Po pravnomočnosti odločbe ali po podpisu pogodbe o vključitvi prevzame hišo 3-članska . komisija, ki jo imenuje svet stanovanjske skupnosti. Prevzema se tudi udeleži lastnik oziroma zastopnik, ki skupaj s člani komisije podpiše prevzemni zapisnik.
Iz zapisnika mora biti razvidno, v kakšnem stanju je bila hiša ob prevzemu.
Če zapisnika lastnik oziroma njegov zastopnik ne podpiše ali pa če k prevzemu ne pride, se to vpiše v zapisnik.
6.	člen
Z dnevom prevzema hiše preidejo na stanovanjsko skupnost pravice do pobiranja najemnine, sklepanje najemnih pogodb, odpovedi najemnih razmerij ter dolžnosti, vzdrževati hišo in odplačevati morebitne dolgove, ki spadajo pod določbo člena 70. točke 2. uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš.
II.	ORGANI STANOVANJSKE SKUPNOSTI
a)	Hišni sveti
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Za celotno območje občine Slov. Konjice se ustanovi ena sama stanovanjska skupnost.
Stanovanjsko skupnost sestavljajo hiše, ki jih upravljajo uživalci stanovanj po hišnih svetih in svetih stanovanjskih skupnosti.
2.	člen
V	stanovanjsko skupnost se vključijo hiše, ki spadajo v splošno ljudsko premoženje, ki so družbena last ali last družbenih organizacij ter hiše zasebnih lastnikov, ki so tri ali več stanovanjske, ter hiše zasebnih lastnikov, ki jih lastniki s pogodbo prostovoljno vključijo v stanovanjsko skupnost.
3.	člen
V	stanovanjsko skupnost se ne vključijo hiše družbene lastnine, ki so industrijskega pomena, čeprav so v teh hišah tudi stanovanja in so zajeta v osnovnih sredstvih podjetja, nadalje hiše, v katerih so stanovanja, ki so vezana na službeni položaj (železniška poslopja, čuvajnice, cestarske hiše in podobno), samski
7.	člen
Za vsako hišo v stanovanjski skupnosti se izvoli hišni svet. Volijo ga vsi uživalci stanovanj.
Uživalci stanovanj v stanovanjskih hišah, ki imajo do 5 stanovanj, izvolijo 3, v hišah, ki imajo do 10 stanovanj, izvolijo 5, a v hišah, ki imajo nad 10 stanovanj, pa 7 članov hišnega sveta.
V manjših hišah z enim ali dvema stanovanjema sestavljajo hišni svet vsi uživalci stanovanj in polnoletni stanovalci.
Kot uživalci stanovanj v smislu tega odloka se štejejo tisti, ki so sklenili stanovanjsko pogodbo ter so najemniki, sostanovalci in podnajemniki kakor tudi hišni lastnik, ki stanuje v svoji hiši, in pa hišnik.
8.	člen
Hišne svete volijo uživalci stanovanj vsako leto v januarju na sestanku, na katerem mora biti navzočih večina volilnih upravičencev.
Če se ob začetku sestanka ugotovi, da se ga ni udeležila večina volilnih upravičencev, se pol ure kasneje opravijo volitve ne glede na število udeležencev.
Volilni upravičenci odločajo z večino glasov, ali naj bodo volitve javne ali tajne.
9.	člen
Javno se voli tako, da se volilni upravičenci izjavijo z dvigom roke za posamezne kandidate.
Tajno pa se voli z listki na podlagi seznama kandidatov tako, da volilni upravičenci na razmnoženem seznamu kandidatov podčrtajo imena kandidatov, ki jih želijo izvoliti. Tako se izvoli predpisano število članov, in sicer so izvoljeni tisti kandidati, ki so dobili po vrsti največ glasov.
Seznam kandidatov predlagajo in sestavijo volilni upravičenci na predvolilnem ali na samem volilnem sestanku.
Člani hišnega sveta izvolijo nato izmed sebe predsednika, ki sporoči imena izvoljenih članov stanovanjski upravi.
10.	člen
Hišni sveti se morajo sestajati po potrebi. Sestanek skliče predsednik sveta ali pa se hišni svet sestane na zahtevo tretjine članov hišnega sveta.
Sklepi, ki jih sprejme hišni svet na sestanku, se vpišejo v knjigo sklepov, ki jo vodi in hrani hišni svet. Predsednik skrbi, da se sklepi izvajajo in po po-Potrebi predložijo v izvršitev stanovanjski upravi.
Hišni svet poroča vsem stanovalcem hiše o svojem delu vsaj enkrat na leto.
11.	člen
Član hišnega sveta se lahko razreši:
1.	če to zahtevajo volilni upravičenci;
2.	če se preseli;
3.	če svojih nalog ne opravlja vestno.
Člani sveta se razrešijo na sestanku volilnih upravičencev na isti način, kakor se izvedejo volitve. Na izpraznjeno mesto se voli nov član.
b)	Svet stanovanjske skupnosti
12.	člen
Svet stanovanjske skupnosti sestavljajo člani, ki jih izvolijo vsako leto najkasneje do 15. februarja hišni sveti, in sicer na vsakih 20 najemnikov po enega zastopnika. Okoliše za izvolitev zastopnikov določi svet za stanovanjske zadeve.
V svet stanovanjske skupnosti pridejo kot člani tudi zastopniki delavskega sveta, podjetij oziroma kolektiva, zavoda v primeru 3. odstavka 40. člena uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš.
13.	člen
Najkasneje v 15 dneh po opravljenih volitvah morajo člani sveta stanovanjske skupnosti izvoliti svojega predsednika, podpredsednika in tajnika ter 3 člane poravnalnega sveta.
Svet stanovanjske skupnosti se mora sestati vsaj vsak drugi mesec, po potrebi pa tudi večkrat. Zasedanje skliče predsednik oziroma v njegovi odsotnosti Podpredsednik. Zasedanje sveta pa se tudi skliče na zahtevo ene tretjine članov sveta stanovanjske skupnosti. Če se to ne zgodi, odredi sklicanje svet za stanovanjske zadeve.
14.	člen
Svet stanovanjske skupnosti sklepa veljavno, če je navzočih nad polovica članov. Pri volitvah predsednika, podpredsednika in tajnika sveta, morata biti navzočih najmanj dve tretjini članov. Če na prvem sestanku ni navzočih potrebno število članov, se opravijo v S dneh volitve na ponovnem sestanku ne glede na število navzočih.
15.	člen
O sejah sveta stanovanjske skupnosti vodi tajnik sveta zapisnik. V njem je treba poleg glavnega poteka ScJe nadrobno navesti sprejete sklepe.
Zapisnik se vodi v obliki vezane knjige, podpišeta pa ga predsednik in tajnik sveta.
Člani sveta stanovanjske skupnosti morajo poročati o delu sveta hišnim svetom, a o problemih hišnih svetov pa članom stanovanjske skupnosti vsaj enkrat letno.
16.	člen
Stanovanjska skupnost je pravna oseba in kot taka nosilec pravic in obveznosti, ki izvirajo iz pogodb in pravnih razmerij, nastalih v zvezi z vzdrževanjem in upravljanjem hiš.
Stanovanjsko skupnost zastopa v premoženjsko pravnih razmerjih stanovanjska uprava po svojem šefu.
c)	Stanovanjska uprava
17.	člen
Stanovanjska uprava opravlja poleg nalog, določenih v členu 36. in 37. uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš, še zlasti tele zadeve:
1.	vodi register vseh sklenjenih stanovanjskih in podnajemniških pogodb ter pogodb o najemu poslovnih prostorov;
2.	izvršuje naloge hišnih svetov o popravilu stanovanj v okviru razpoložljivih skladov;
3.	vodi posamezne sklade;
4.	vodi finančno poslovanje hišhih svetov;
5.	vodi administracijo hišnih svetov in sveta stanovanjske skupnosti;
6.	opravlja vse tiste zadeve, ki jih ljudski odbor naloži s posebnimi predpisi.
III.	KATEGORIZACIJA STANOVANJ IN DOLOČITEV NAJEMNINE
18.	člen
Vsa stanovanja v hišah stanovanjske skupnosti, kakor tudi stanovanja v hišah zasebnih lastnikov izven stanovanjske skupnosti, ki se oddajajo v najem, morajo biti kategorizirana.
19.	člen
Območje občine Slovenske Konjice se razdeli v zvezi s kategorizacijo stanovanj na 4 cone:
1.	na cono A, ki obsega Slovenske Konjice, Zreče, Vitanje in Loče;
2.	na cono B, ki obsega naselja v oddaljenosti do 2 km od središča občine ali krajevnega urada v Ločah, Zrečah in Vitanju.
3.	na cono C, vsi ostali kraji nad 2 km oddaljeni od sedeža občine ali krajevnega urada.
20.	člen
Stanovanjski prostori se delijo v 7 kategorij, ki se določijo po legi, uporabni vrednosti stanovanj, grad-beno-tehnični vrednosti, sanitarni in gospodinjski udobnosti ter starostni dobi poslopij, po točkovnem sistemu.
21.	člen
Stanovanjska uprava mora izdati o kategorizaciji stanovanja odločbo. Zoper to odločbo se lahko pritoži uživalec stanovanja kakor tudi lastnik hiše v 8 dneh na občinski ljudski odbor.
22.	člen
Najemnina za stanovanjske prostore se izračunava na podlagi površine sob, predsobe, hodnika v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov.
Pri izračunavanju se ne upoštevajo kleti, podstrešja, drvarnice, pralnice, odprti balkoni, terase, stopnišča, hišni hodniki in podobno.
23.	člen
Najemnina se izračuna na podlagi izvedene kategorizacije tako, da se število kvadratnih metrov pomnoži z ugotovljenimi stanovanjskimi točkami, ta zmnožek se pomnoži: za cono A z 0,27, za cono B z 0,22, za cono C z 0,17.
Uživalci stanovanj plačujejo po uporabi zelenjadnih vrtov, parka in nasade za sadna drevesa najemnino po tarifi, ki jo določi občinski ljudski odbor.
24.	člen
Poleg najemnine morajo najemniki in podnajemniki plačati stroške, ki so potrebni za ostale skupne naprave. Razdelitev teh stroškov določi hišni svet oziroma hišni lastnik, upoštevajoč število stanovalcev, porabo sredstev in značaj prostorov.
25.	člen
Pri izračunavanju najemnine se skupna površina stanovanjskih prostorov zaokroži na cele kvadratne metre, skupna najemnina na deset dinarske zneske do 5 din navzdol, nad 5 din pa navzgor.
Površina sob nad 30 m- ali predsob nad 20 m- se ne obračunava.
26.	člen
Najemnina za poslovne prostore se določa po prostem dogovoru 'med najemodajalcem in najemnikom skladno z odlokom o sklepanju najemnih pogodb za poslovne prostore ter v okviru predpisane tarife občine Slovenske Konjice.
IV.	RAZDELITEV NAJEMNIN IN SKLADI
27.	člen
Zasebnemu lastniku hiše, ki je vključena v stanovanjsko skupnost, se pred razdelitvijo najemnine na sklade izplača 10% obmesečne najemnine.
Lastnikom hiš, ki nimajo drugih dovoljnih sredstev za preživljanje, lahko svet za stanovanjske zadeve določi večji odstotek (do 50 % najemnine, vendar skupni znesek vseh prejemkov ne sme presegati 6.000 din oziroma 1.000 din za vsakega nepreskrbljenega družinskega člana).
28.	člen
Najemnina se razdeli:
50 % v amortizacijski sklad;
25 % v sklad za hišno upravo in
25 % v sklad za vzdrževanje hiše.
29.	člen
Iz najemnin hiš, ki so pod upravo stanovanjske skupnosti, a so družbena last, se steka v amortizacijski sklad 40 % najemnine.
Ta sklad je namenjen za investicijsko Vzdrževanje hiše za velika in srednja popravila.
Iz najemnin hiš zasebnih lastnikov, ki so vključena v stanovanjsko skupnost, a lastniki v njih ne stanujejo, razen tistih lastnikov, ki kljub sodni odpovedi ne morejo stanovati v lastni hiši, je treba od skupne najemnine odbiti naprej znesek iz 27. člena tega odloka, nato pa dospele obveznosti v zvezi s posojili, v kolikor so bila najeta in uporabljena za obnovitev, vzdrževanje in zidanje hiše, če upnik ni zasebnik. Od vsote, ki preostane, je treba odvesti 40 % v amortizacijski sklad.
Od prispevkov za amortizacijski sklad je treba odvesti 10 % v sklad ljudskega odbora za kreditiranje stanovanjske izgradnje.
30.	člert
V sklad za hišno upravo se plačuje 25 % najemnine po eventualnih odbitkih v smislu 2. odstavka prejšnjega člena. Ta znesek sc uporabi za hišne upravne stroške.
Kot hišni upravni stroški se štejejo stroški stanovanjske uprave, (za hiše, ki so pod to upravo), stroški za hišnika, stroški za čiščenje in vzdrževanje skupnih prostorov, razsvetljavo skupnih prostorov, odvoz smeti in fekalij, čiščenje dimnikov, zavarovanje hiše pred požarom in podobno.
Za hiše, ki so pod upravo stanovanjske skupnosti, določi svet stanovanjske skupnosti, kolikšen odstotek v okviru 25%, omenjenih v tem členu, se plačuje za kritje stroškov stanovanjske uprave.
31.	člen
Sklad za vzdrževanje hiš je namenjen za tekoča manjša popravila hiš. V ta sklad se plačuje 25 % najemnine po eventualnih odbitkih v smislu 2. odstavka 29. člena tega odloka.
Zasebni lastniki, ki uživajo brezplačno stanovanje v svoji hiši, vključeni v stanovanjsko skupnost, morajo plačevati v ta sklad 30 % zneska, ki ustreza najemnini za njegovo stanovanje.
32.	člen
Lastniki zasebnih hiš, ki niso vključene v stanovanjsko skupnost, ne odvajajo dela najemnine v sklade, navedene v členu 29., 30. in 31. tega odloka. Ti lastniki prejemajo celotno najemnino za hišo, od katere pa morajo odvajati 50 % najemnine za poslovne prostore v občinski sklad za kreditiranje stanovanjske izgradnje po eventualnih odbitkih v smislu 29. člena 2. odstavka tega odloka. Poleg tega pa morajo sami kriti stroške za hišno upravo (2. odstavek 30. člena tega odloka).
33.	člen
Glede uporabe sredstev sklada za vzdrževanje hiš , iz amortizacijskega sklada sltlepa hišni svet potrebne pogodbe, za izvršitev popravil in vzdrževanje del pa sklepa na predlog hišnega sveta stanovanjska uprava.
S skladom za hišno upravo razpolaga hišni svet.
S skladi po členu 29., 30. in 31. tega odloka, ki so se formirali iz najemnin zasebnih hiš, ki niso vključene v stanovanjsko skupnost (2. odstavek člena 32. tega odloka), razpolaga lastnik v namene, določene z navedenimi členi tega odloka.
34.	člen
Gospodarske in družbene organizacije, katerih stanovanjske hiše so vključene v družbeno upravljanje stanovanjske skupnosti in so še nadalje osnovna sredstva organizacij, so dolžna vzdrževati zgradbe v uporabnem stanju, in sider v smislu popravil izven stanovanjskih prostorov (strehe, zunanji prostori, skupne instalacije in podobna večja obnovitvena dela), v kolikor niso stroški teh popravil pokriti z amortizacijskim skladom.
Iz hišnega amortizacijskega sklada se vračujejo tem organizacijam dotekajoča sredstva amortizacijskega sklada do pokritja vloženih investicij.
O potrebnosti takih investicij in o načinu finansiranja ter amortizacijskem povračilu odloča svet za stanovanjske zadeve.
35.	člen
Svet za stanovanjske zadeve ni upravičen delno ali popolnoma za določeno dobo oprostiti plačila predpisanih najemniških prispevkov (10 oziroma 50 %) v sklad za kreditiranje stanovanjske izgradnje občine Slovenske Konjice, za stanovanjske in poslovne prostore v hišah, katerih skladi ne zadoščajo za kritje notranjih in koristnih popravil.
Taka oprostitev je tudi mogoča za hiše zasebnih lastnikov, katerih skupni dohodki ne zadoščajo za njihovo preživljanje.
f
V.	SKLEPANJE STANOVANJSKIH POGODB
36.	člen
Stanovanjske pogodbe in pogodbe o najemu poslovnih prostorov sklepajo hišni sveti oziroma lastniki . > n'so v stanovanjski skupnosti, z najemniki, in sicer pod pogoji, ki so določeni s tem odlokom.
37. člen
, . Ne more se skleniti stanovanjska pogodba po prejšnjem členu z osebami, ki na območju občine Slov. Konjice:
a)	nimajo stalnega bivališča,
b)	ne morejo izkazati pravice do določenega stanovanja.
Stalno bivališče se dokaže s potrdilom prijavnega Urada, pravica do določenega stanovanja pa z dosedanjo Potrjeno stanovanjsko pogodbo, odločbo stanovanjske uprave ali kakim drugim veljavnim pravnim predpisom.
38.	člen
Stanovanjska pogodba se sme skleniti samo z osebo, ji je bila stanovanjska uprava izdala odločbo o nakazilu za določeno stanovanje.
Hišni svet oziroma zasebni lastnik hiše izven stanovanjske skupnosti ima zoper odločbo pravico pritožbe na okrajni ljudski odbor. Pritožbo mora vložiti v roku 8 dni po prejemu odločbe.
39.	člen
Stanovanje dodeli stanovanjska uprava prosilcu, ki Je vpisan v seznam upravičenih pričakovalcev. Ta sejani sestavlja vsakega pol leta stanovanjska komisija, k' jo imenuje svet za stanovanjske zadeve ObLO. Ža celotno območje konjiške občine je postavljena samo ena stanovanjska komisija.
Stanovanjsko komisijo sestavljajo predsednik in " članov.
Predsednik mora biti odbornik občinskega ljudskega odbora.
40.	člen
Glede dodelitve in odpovedi stanovanj se uporabljajo določbe 3. in 4. poglavja uredbe o razdeljevanju ln odpovedi stanovanj.
41.	člen
S podnajemniki sklepajo uživalci stanovanj pod-Uajcmniške pogodbe na podlagi nakazila stanovanjske Uprave.
Iz pogodbe za opremljene sobe mora biti razvidna Uajcmnina za prazno sobo in odškodnina za opremo.
42.	člen
Stanovanjska in podnajemniška pogodba ter po-Kodba o najemu poslovnih prostorov morajo biti sklenjene v treh izvodih na obrazcih, ki jih predpiše stanovanjska uprava, in sicer v roku 15 dni (po prejemu), P° pravnomočnosti odločbe o dodelitvi,,stanovanja oziroma po vselitvi podnajemnika ali uživalca poslovnega Prostora.
En izvod pogodbe mora hišni lastnik oziroma uži-'dec stanovanja vročiti v 15 dneh po sklenitvi pogodbe stanovanjski upravi zaradi registracije.
43.	člen
Glede oddaje poslovnih prostorov v najem je treba skleniti pismeno pogodbo med najemodajalcem in uži-valcem poslovnega prostora, za kar pa ni potrebno nakazilo upravnega organa.
44.	člen
Stanovanjska uprava vodi glede vseh sklenjenih stanovanjskih in podnajemniških pogodb ter pogodb 0 najemu poslovnih prostorov poseben register.
45.	člen
Za vsa že naseljena stanovanja morajo biti sklenjene stanovanjske pogodbe in podnajemniške pogodbe, v kolikor to že ni bilo storjeno najkasneje do 1. 7. 1956, ter v roku nadaljnjih 15 dni tudi oddane zaradi registracije skanovanjski upravi.
46.	člen
Stanovanjske pogodbe se ne sklepajo:
1.	z uživalci stanovanj — lastniki hiš, ki so pod upravo stanovanjske skupnosti;
2.	z uživalci stanovanj, ki se z veljavno listino izkažejo, da imajo služnostno pravico do stanovanja, vpisano v zemljiški knjigi pred uveljavljenjem uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš;
3.	s hišniki.
Z lastniki hiš se namesto stanovanjske pogodbe pismeno ugotovijo in uredijo pravice in dolžnosti iz VII. poglavja uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš, s hišniki pa se sklene delovna pogodba.
VI.	ODPOVED STANOVANJA
47.	člen
Za odpoved stanovanjske pogodbe velja obojestranski rok dveh mesecev.
Za odpoved podnajemniške pogodbe velja obojestranski odpovedni rok za prazne prostore dva meseca, za opremljene prostore pa en mesec, v kolikor v pogodbi ni drugače določeno.
Odpoved je treba dati pismeno, in sicer najpozneje zadnji dan- v mesecu, po preteku katerega začne teči odpovedni rok.
Odpovedati je mogoče le v primerih, ki so določeni z uredbo o upravljanju stanovanjskih hiš in z uredbo o razdeljevanju in odpovedi stanovanj.
VII.	KAZENSKE DOLOČBE
48.	člen
Prekršek stori in se kaznuje z denarno kaznijo do 3.000 dinarjev:
1.	kdor ob popisovanju stanovanj ovira popisovalce ali da da namenoma netočne ali napačne podatke;
2.	kdor pred volitvami ali na samih volitvah onemogoča ali moti izvolitev hišnega sveta oziroma sveta stanovanjske skupnosti;
3.	kdor proti predpisom sklene pogodbo za stanovanje;
4.	kdor se vseli brez odločbe o nakazilu v stanovanje;
5.	kdor pobira višjo najemnino, kot je določeno s pogodbo;
6.	kdor ne sklene stanovanjske ali podnajemniške pogodbe ali pogodbe o najemu poslovnih prostorov v predpisanem roku;
7.	kdor odda stanovanje ali poslovne prostore v najem ali podnajem, pogodbe pa ne registrira v določenem roku pri stanovanjski upravi;
8.	kdor ne odvaja najemnine oziroma dela najemnine tako, kot je določeno po čl. 29 do 32 tega odloka;
9.	zasebni hišni lastnik, ki ne uporablja skladov v namene, za katere so določeni (člen 33 tega odloka).
VIII.	KONČNE DOLOČBE
49.	člen
Navodila o izvrševanju tega odloka izda po potrebi svet za stanovanjske zadeve občinskega ljudskega odbora,	1
50.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
Občinski ljudski odbor Slovenske Konjice, Slov. Konjice, 16. 4. 1956
Štev. 01-1801/1-56.
Predsednik: Mlinarič Leon
146.
Razen zgoraj navedenih sejmov lahko ljudski odbor občine Slov. Konjice po zaslišanju pristojne trgovinske zbornice vpelje še druge sejme.
Tržni in sejmski čas se pričneta z ranim jutrom in trajata do 18. ure.
Živina se mora prignati na sejmski prostor do
12.	ure; odgon živine s sejmišča se lahko začne šele po 12. uri.
V utemeljenih primerih dovoljuje komunalna uprava izjeme od veljavnega tržnega in sejmskega | časa.
Za stalne prodajalce v lopah na tržnih prostorih velja poslovni čas, kot je določen za trgovine te vrste izven tržnega prostora.
Na podlagi drugega odstavka 15. člena v zvezi z 79. členom zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52), 72. in 73: člena uredbe o trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ, št. 37/55) ter
8.	člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 46/51), je Občinski ljudski odbor Slovenske Konjice na svoji seji dne 3. 12. 1955 sprejel
ODLOK
o tržnem in sejmskem redu
I.	Krajevna veljavnost
IV.	Tržno nadzorstvo in njene naloge
5. člen
Tržne in sejmske prostore upravlja, vzdržuje in nadzoruje Komunalna uprava občine Slov. Konjice. Komunalna uprava je organizirana kot finančno samostojen zavod; njene naloge so določene v ustanovitveni odločbi, njenih pravilih in v tem odloku.
Poleg organov Komunalne uprave izvaja na tržiščih in sejmiščih v skladu z ustreznimi zakonitimi predpisi inšpekcijo tudi sanitarna, veterinarska in tržna inšpekcija po svojih inšpekcijskih organih.
1.	člen
Ta odlok velja za vse tržne in sejmske (prostore na območju občine Slov. Konjice.
II.	Tržni in sejmski prostori
2.	člen
Tržni in sejmski prostori v občini Slov. Konjice so naslednji:
1.	V kraju Slov. Konjice:
a)	živinski sejmski prostor na Prevratu pri Slov. Konjicah;
b)	tržni prostor za kramarje in ostale prodajalce izven stalnih poslovnih prostorov na Partizanski cesti, in sicer vzdolž ceste od vogala Celjske in Mariborske ceste do Prečne in Spiske ulice.
2.	V kraju Vitanje:
a)	sejmski prostor med poslopji Gasilskega doma in Kmetijske zadruge v Vitanju;
b)	tržni prostor za kramarje in ostale prodajalce izven stalnih poslovnih prostorov ob glavni cesti III. reda od mostne tehtnice v/dolž ceste do gostilne Frank.
3.	člen
Tržni prostor je določen v sporazumu s sanitarno inšpekcijo, sejmski prostor pa v sporazumu z veterinarsko inšpekcijo.
če bi bilo treba iz regulacijskih ali drugih razlogov opustiti določene tržne in sejmske prostore in jih zamenjati z novimi, se pooblašča svet za gospodarstvo, da v soglasju s sanitarno inšpekcijo odnosno veterinarsko inšpekcijo določi nove tržne oz. sejmske prostore.
III.	Tržni in sejmski dnevi ter čas
4.	člen
Živinski in kramarski sejmi so v naslednjih dneh:
1.	V SLOV. KONJICAH:
5.	januarja, 9. februarja, 1. marca, 4. aprila, 5. maja, 24. junija, 31. julija, 31. avgusta, 29. septembra, 4. novembra in 3. decembra;
2.	V VITANJU:
3.	marca, 25. maja, 20. julija, 14. septembra, 2. novembra, 24. decembra.
Če pride kateri sejem na državni praznik ali od države priznani praznik, je sejem naslednji delovni dan.
V.	Blago, prodajalci in kupci
Blago je dovoljeno prodajati samo na za to določenem oziroma sejmskem prostoru. Perutnina in druge male živali se smejo prodajati le v kletkah ali košarah.
Na stalnih prostorih je dovoljeno prodajati vse vrste nepredelanih in predelanih kmetijskih proizvodov in pridelkov, cvetlice, drva, trske, zdravilna zelišča, poljske sadeže, domačo perutnino, kunce, divjačino in druge užitne male živali ter izdelke obrti. Ribe se smejo prodajati na tržnem prostoru samo v za to postavljeni ribarnici in v času, ko je ribolov dovoljen Meso in mesni izdelki se smejo prodajati v prostorih, ki so za to določeni. Sveže meso se na odprtih trgih ne sme prodajati.
Klanje živali na trgu je prepovedano.
Vino se sme prodajati kupcem le v količinah nad 5 litrov, žganje pa nad 1 liter in to v posodah, ki jih prineso kupci s seboj.
Prodajalci vina in žganja morajo imeti potrdilo pristojnega obč. LO, da je vino oziroma žganje njihov pridelek in da imajo zanj poravnane obveznosti ali pa da so teh oproščeni. V potrdilu mora biti imenovana količina, ki jo prodajalec namerava prodati na enem mestu. Prodajalci vina in žganja morajo oddati potrdila o izvoru in količini vina in žganja.
Obrtne organizacije smejo prodajati na stalnih tržnih prostorov le take izdelke lastne proizvode, katerih prodaja je na tržnih prostorih običajna in katerih namestitev ne zavzema veliko prostora. O tem odloča komunalna uprava.
Vsak prodajalec sme prodajati samo na enem prostoru. Če prodajalec prodaja na stalnem mestu ali v zaprti lopi, mora za to skleniti s komunalno upravo pogodbo. Stalni prodajalci lahko s privoljenjem komunalne uprave sami postavijo take lope ali klopi-Obliko in velikost predpiše Obč. LO.
Blago se sme prodajati samo na prodajnih mizah ali na vozilih. Na tleh se sme prodajati samo lončena in lesena roba.
Prekupčevanje je najstrože prepovedano.
Velike živali in drobnica se prodajajo samo na sejmskih prostorih.
7.	člen
Sejmišča morajo biti ograjena, imeti morajo poseben vhod in poseben izhod tako, da je mogoče kontroliranje potnih listov.
,	vhodu na sejmišče mora biti primerna zgradba
(uta) za uslužbence in veterinarje.
Prostor mora biti razdeljen tako, da so posamezne . r v. rivali ločene. Vsi prodajalci živine morajo imeti a. z?vino predpisane potne liste. Živino mora pred sejmišče pregledati dežurni veterinar. Na sejmišče se srno spustiti šele potem, ko se prodajalec izkaže s Pravilno izdanim živinskim potnim listom in potem, j je veterinar živino spoznal za zdravo. Poleg živin-shega potnega lista mora imeti prodajalec potrdilo pristojnega LO, da je najmanj 40 dni lastnik živine, ki Jo prodaja.
Vsa živina, ki se pripelje na sejme za prodajo, se kategorizira po kvaliteti skupine. Za kategorizacijo izvine je pristojna komisija, ki jo imenuje Obč. LO. V komisiji mora obvezno sodelovati veterinar.
8.	člen
Na trgih in sejmih smejo prodajati svoje blago:
1.	trgovska, industrijska in obrtna podjetja, ki lrOajo za to posebno dovoljenje od LO;
2.	stalni prodajalci, ki imajo svoje stojnice ali lope;
3.	kmetijski pridelovalci svoje lastne kmetijske Pridelke, rejci živine, perutnine in drugih malih živali lastne prireje;
4.	nabiralci polžev, žab, zdravilnih zelišč in gozdih sadežev ter nabiralci in gojitelji cvetlic, če so blago sami nabrali in vzgojili;
5.	lovske in ribiške zadruge, društva in družine divjačino, ribe in druge užitne živali, ki so jih same
nalovile;
6.	proizvajalci predmetov krajevno udomačene °brti svoje lastne izdelke svoje domače obrti.
Zasebni predelovalci, proizvajalci in nabiralci smejo prodajati sami ali po družinskih članih, ne pa z najetimi ljudmi.
Na zahtevo tržnih organov se morajo prodajalci Pod točko 3, 4 in 6 izkazati s potrdilom pristojnega C^bč. LO o izvoru in lastništvu blaga, prodajalci pod tcičko 5 pa s potrdilom lovske oziroma ribiške zadruge, društva ali družine.
9.	člen
Občinski ljudski odbor sme poleg običajnih, tržnih in sejmskih prostorov organizirati tudi stalne ali začasne trge na debelo za prodajo kmetijskih pridelkov.
Če kupuje kmetijske proizvode na trgih na debelo ali živino na sejmih gospodarska organizacija, ki se ukvarja s prometom in predelavo kmetijskih proizvodov in prometom ter predelavo živine, mora imeti posebno pooblastilo podjetja, za katerega kupuje.
Pooblastilo iz prejšnjega odstavka mora potrditi trgovinska zbornica OLO, v katerem ima podjetje svoj sedež.
Tako kupljeni proizvodi se plačajo proizvajalcem na blagajni podjetja, v banki ali na pošti ter preko krajevne KZ, ki si za manipulativne stroške sme zaračunati provizijo po dogovorjeni višini.
10.	člen
Vsi stalni prodajalci in obrtne organizacije morajo na prodajnem mestu vidno označiti svojo firmo ali naslov, čigar obliko potrdi komunalna uprava.
11.	člen
Na tržnih in sejmskih prostorih smejo kupovati Gospodarske organizacije, ki se bavijo s prometom Ustreznega blaga, potrošniki za lastne potrebe, nadalje Gostinska podjetja, gostišča, zasebna gostišča, slašči-carne, zavodi in menze za svoje potrebe, če imajo v skladu z zakonitimi predpisi potrebna dovoljenja.
VI.	Označevanje cen in mere
12.	člen
Vsti stalni prodajalci in obrtne organizacije morajo vsako blago vidno označiti s cenami.
13.	člen
Blago, ki se ne prodaja na komade, temveč se meri in tehta, je dovoljeno prodajati le na kilograme, litre in metre oziroma višje ali nižje enote teh mer.
Komunalna uprava določi, katero blago se sme prodajati na kose ali votle mere.
Uporabljati se smejo samo po veljavnih predpisih uradno preizkušene in potrjene merilne naprave kot uteži, tehtnice, votle mere in metri.
Komunalna uprava skrbi za potrebno število kontroliranih javnih meril in priprav t. j. tehtnic, uteži, votlih in količinskih mer, ki jih imajo kupci pravico brezplačno uporabljati.
Na kupčevo zahtevo je prodajalec dolžan blago zmeriti ali stehtati s predpisanimi merili.
VII.	Varstvo snage in zdravja
14.	člen
Vsi obiskovalci tržnih in sejmskih prostorov morajo skrbeti za snago in ravnati z živili tako, da ni ogroženo zdravje ljudi in živine. Za snago v stalnih prodajalnih lopah in na prostoru pred vhodom v te lope morajo najemniki sami skrbeti. Pse ni dovoljeno voditi po tržnih in sejmskih prostorih. Pijanim in nalezljivo bolnim osebam dostop na tržni in sejmski prostor ni dovoljen. Kdor prodaja živila, mora biti čist in snažno oblečen. Živila morajo biti v takih posodah, da se ne morejo onesnažiti. Živila ni dovoljeno otipavati in jih poskušati. Pokvarjeno blago se ne sme otipa-drževati na tržnem prostoru, ampak se mora s tržnega prostora takoj odstraniti.
15.	člen
Živila morajo biti pristna, zdrava, nepokvarjena in čista. Vodne živali morajo biti sveže in zdrave. Meso in mesni izdelki morajo ustrezati splošnim veterinarskim in sanitarnim predpisom.
16.	člen
Mleko in mlečni izdelki morajo biti zavarovani pred prahom, padavinami in soncem. Mlečni izdelki se smejo polagati samo na oprane prte ali bel čist papir.
Prodajalci, ki stalno prodajajo mleko in mlečne izdelke, morajo imeti pokritč^lase in morajo biti oblečeni v bele halje ali pa imeti bele predpasnike in bele dokomolčnike.
17.	člen
Povrtnina mora biti očiščena prsti ter ne sme biti mokra. Sadje mora biti zrelo ter ne sme biti gnilo ali črvivo. Nagnito in črvivo sadje za kuho mora biti označeno kot tako.
18.	člen
Vso živino mora ob vhodu na sejmišče pregledati pristojni živinozdravnik. Pregled in ugotovitev stanja živali mora živinozdravnik zaznamovati na živinskem potnem listu. Živina, ki boleha za nalezljivimi boleznimi, se na sejmišče ne sme pripeljati. Pripeljana živina na sejmišče mora biti čista.
19.	člen
Odpadki se morajo metati v posode, ki so postavljene na tržnih prostorih nalašč za odpadke.
VIII.	Tržne in sejmske pristojbine
20.	člen
Za uporabo tržnega oziroma sejmskega prostora, naprav in priprav vplačajo prodajalci komunalni upravi posebno pristojbino po tarifi, ki jo odobri LO.
IX.	Kazenske določbe
21.	člen
Kršitve predpisov 6., 8., 10., 11., 12., 13., 14., 16., 17., 18., 19. člena tega odloka se kaznujejo z denarno kaznijo do 3.000 din po predpisih temeljnega zakona o prekrških. Kršitve 9. člena se kaznujejo po 3. točki 92. člena uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah, kršitve 15. člena po točki 4. in 7. 92. člena uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ št. 37/55). V težjih primerih pa je treba za kršitev tega odloka uporabiti kazenske sankcije po čl. 93., 95. in 96 uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ, številka 37/55.
X.	Končne določbe
22.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
Občinski ljudski odbor Slov. Konjice, v Slov. Konjicah, dne 28. 12. 1955.
Štev.: 01-691/2-55
Predsednik: Mlinarič Leon
147.
Po 7. členu uredbe o potnih in selitvenih stroških (Uradni list FLRJ št. 28/55) ter odredbe o spremembah in dopolnitvah odredbe o višini kilometrine (Uradni list LRS, št. 4/56), je Občinski ljudski odbor Slov. Konjice na svoji seji dne 16. aprila 1956 sprejel odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o višini kilometrine uslužbencev in delavcev Občinskega ljudskega odbora Slov. Konjice z dne 29. 10. 1955 tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi:
ODLOK
o uvedbi kilometrine za uslužbence Občinskega ljudskega odbora Slov. Konjice
1.	člen
Pod pogoji iz 1. odstavka 7. člena uredbe o potnih in selitvenih stroških pripada uslužbencem in delavcem Občinskega ljudskiga odbora Slov. Konjice za vsak prehojeni oz. prevoženi kilometer kilometrina po določbah odredbe državnega sekretarja za občo upravo in proračun LRS (Uradni list št. 4/56).
2.	člen
Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
Občinski ljudski odbor Slov. Konjice, v Slov. Konjicah, dne 16. 4. 1956.
St.: 01-1804/1-56
Predsednik: Mlinarič Leon
148.
Na podlagi 78. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52), v zvezi 131. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ št. 13/76) je Občinski ljudski odbor Slov. Konjice na svoji seji dne 30. maja 1956 sprejel
ODLOK
o odpravi proračunskih skladov občine Slov. Konjice, ki so v nasprotju s temeljnim zakonom o proračunih.
1.	člen
Odpravijo se skladi občine Slov. Konjice, in sicer:
1.	sklad za živinorejo pri Občinskem ljudskem odboru Slov. Konjice, ustanovljen z odlokom dne 10. maja 1955:
2.	sklad izvršilnih stroškov, ustanovljen pri občini Slov. Konjice z odlokom od 28. januarja 1956;
3.	sklad finančnih sredstev, pridobljenih s prodajo kmetijskih zemljišč splošnega ljudskega premoženja, ustanovljen z odlokom od 3. marca 1956.
2.	člen
Sredstva odpravljenih skladov se prenesejo na depozitni račun občine pri Komunalni banki v Slov. Konjicah.
3.	člen
Ta odlok dobi veljavo z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
Občinski ljudski odbor Slov. Konjice, v Slov. Konjicah, dne 30. 5. 1956.
St.: 01-2430/1-56
Predsednik: Mlinarič Leon
149.
ODLOČBA
o formiranju odreda predvojaške vzgoje občine Slovenske Konjice
Na podlagi 78. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) in 3. točke 53. člena statuta občine Slov. Konjice je Občinski ljudski odbor Slov. Konjice ob ustrezni uporabi določil o pred-vo.iaški vzgoji/zakona o narodni obrambi (Uradni list FLRJ, št. 30/55) na svoji seji dne 30. maja 1956 odločil: ustanovi se
ODRED PREDVOJAŠKE VZGOJE OBČINE SLOV. KONJICE
V sestav odreda se vključijo delavske in kmečke čete predvojaške vzgoje v občini.
Odred vodi in mu poveljuje komandant odreda, nadomestuje pa ga v odsotnosti namestnik. Oba imenuje Občinski ljudski odbor.
Smernice za delo daje odredu predvojaške vzgoje Svet za prosveto in kulturo ObLO.
Odločba o ustanovitvi odreda predvojaške vzgoje prične veljati 13. maja 1956.
Svet za prosveto in kulturo poskrbi, da se odločba o ustanovitvi odreda prečita pred vsemi delavnimi in kmečkimi četami, ki sestavljajo odred prevojašlce vzgoje občine.
Občinski ljudski odbor Slov. Konjice v Slov. Konjicah, dne 30. 5. 1956 Štev.: 03/7-14/22-56
Predsednik: Mlinarič Leo
Štev. G —
18. 7. 1056
URADNI VESTNIK
Stran 9
150.
Na podlagi XXV. poglavja točke G. zveznega družbenega plana za leto 1956 (Uradni list FLRJ štev. 14/56) in 78. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uraduj list LRS, štev. 19-88,52) je Občinski ljudski odbor blov. Konjice na svoji seji dne 30. maja 1956 sprejel
ODLOČBO
0 otlpravi občinskega investicijskega sklada občine Slovenske Konjice
1.	člen
Odpravi se občinski investicijski sklad, ustanovljen ^Podlagi predpisov zveznega družbenega plana za leto
2.	člen
Pravice, obveznosti in sredstva odpravljenega sklada So prenesejo na investicijski sklad občine Slov. Konjice, ustanovljen na podlagi XXV. poglavja, točke 6. zvez-nega družbenega plana za leto 1956.
3.	člen
Ta odločba sc objavi v Uradnem vestniku okraja Oelje.
štev.:
Občinski ljudski odbor Slov. Konjice v Slov. Konjicah, dne 30. 5. 1956.
01-2431/1/56
Predsednik: Mlinarič Leon
151.
Na podlagi 15. člena drugega odstavka in 2. točke “0- Člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni ■st LRS štev. 19-88/52), člena 72. uredbe o trgovanju •er trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ stev. 37 55) ter v zvezi s 3., 8. in 14. členom temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ 46/51) je Občinski ljudski odbor Šentjur pri Celju dne 26. 1. 1956
sprejel
ODLOK
o tržnem in scjmskem redu
I.	Krajevna veljavnost
1.	člen
Ta odlok velja za vse tržne in scjmske prostore na območju občine Šentjur pri Celju.
II.	Tržni in scjmski prostori
2.	člen
Tržni in scjmski prostori v občini Šentjur pri Celju s^: v trgu Šentjur, severno od republiške ceste II reda '-'Ulie-Rogaška Slatina in zapadno od potoka Pešnice; Padalje na območju bivše občine Slivnica pri Celju, na Posedanjem sejmskem prostoru v naselju Gorica ter Pa prostoru starega sejmišča v naselju Loka pri Žusmu.
3.	člen
Tržni in sejmski prostor je določen v sporazumu s sanitarno in veterinasko inšpekcijo.
Ce bi bilo iz regulacijskih ali drugih razlogov treba ^Pustiti določene tržne in sejmske prostore in jih za-novimi, se pooblašča svet za kmetijstvo, da s sanitarno inšpekcijo oziroma veterinarsko potrdi nove tržne oziroma sejmske prostore.
M‘enj.au z
v soglasju ‘Pšpckcijo
III.	Tržni in sejmski dnevi ter čas
4.	člen
Na območju ljudskega odbora občine Šentjur se določijo naslednji sejmi:
L Na sejmišču Šentjur živinski, konjski in kramarski sejem v naslednjih dneh: 3. januarja, 10. februarja, 12. marca, 24. aprila, 4. maja, 22. junija, 12. avgusta, 24. septembra, 28. oktobra, 19. novembra in
10.	decembra.
2.	Na sejmišču Slivnica živinski in kramarski sejem vsak 1. ponedeljek v mesecu februarju, aprilu, juniju, avgustu, oktobru ter decembru.
3.	Na sejmišču v Loki pri Žusmu živinski in kramarski sejem v naslednjih dneh: 13. aprila, 28. junija, 26. julija in 22. oktobra.
Če pride kateri sejem na nedeljo, državni ali od države priznani praznik, je sejem naslednji dan.
Razen zgoraj navedenih sejmov lahko ljudski odbor občine Šentjur po zaslišanju pristojne trgovske zbornice vpelje še druge sejme. Tržni čas in sejmski čas se pričneta z ranim jutrom in trajata do 14. ure.
Živina se mora prignati na sejmski prostor do 12. ure, odgon živine iz sejmišča se lahko začne šele po
12.	uri.
V utemeljenih primerih dovoljuje tržna uprava izjeme od veljavnega tržnega in sejmskega časa.
Za stalne prodajalce v lopah na tržnih prostorih velja poslovni čas, kot je določen za trgovine te vrste izven tržnega prostora.
5.	člen
Občinski ljudski odbor določi nadzorne uslužbence na trgih in sejmiščih. Ti uslužbenci imajo pravico nadzirati izvajanje predpisov in prepovedati vsako nadaljnjo prodajo blaga, če bi prodajalci ne upoštevali predpisov, ki jih ta odlok predpisuje. V večjih primerih mora nemudoma obvestiti veterinarsko, tržno inšpekcijo in postajo LM zaradi nadaljnjih ukrepov.
Poleg organov občinskega ljudskega odbora izvajajo nad tržišči in sejmišči v skladu z ustreznimi zakonitimi predpisi inšpekcijo tudi sanitarna, veterinarska in tržna inšpekcija po svojih inšpekcijskih organih.
V.	Blago, prodajalci in kupci
6.	člen
Blago je dovoljeno prodajati samo v zanj določenem tržnem oziroma scjmskem prostoru. Perutnina in druge male živali se smejo prodjati le v kletkah ali v košarah.
Na stalnih tržnih prostorih je dovoljeno prodajati vse vrste nepredelanih in predelanih kmetijskih proizvodov in pridelkov, cvetlice, drva, trske, zdravilna zelišča, poljske sadeže, domačo perutnino, kunce, divjačino in druge užitne male živali ter izdelke domače obrti.
Meso in mesni izdelki se smejo prodajati samo v prostorih, ki so zato določeni. Sveže meso se na odprtih trgih ne sme prodajati.
Klanje živali na trgu je prepovedano.
Vino se sme prodajati kupcem le v količini nad 5 litrov, žganje pa nad 1 liter, in to v posodah, ki jih prinesejo kupci s seboj.
Prodajalci vina in žganja morajo imeti potrdilo pristojnega občinskega ljudskega odbora, da je vino oziroma žganje njihov pridelek in da imajo zanj poravnane obveznosti ali pa da so teh oproščeni. V potrdilu mora biti imenovana količina, ki jo prodajalec namerava prodati na enem mestu.
Prodajalci vina in žganja morajo oddati potrdilo o izvozu in količini vina in žganja.
Obrtne organizacije smejo prodajati na stalnih tržnih prostorih le take izdelke lastne proizvodnje, katerih prodaja je na tržnih prostorih običajna in katerih namestitev ne zavzema veliko prostora. O tem odloča tržna inšpekcija.
Vsak prodajalec sme prodajati samo na enem prostoru. Ce hoče prodajalec prodajati na stalnem mestu ali v zaprti lopi, mora zato skleniti z občinskim ljudskim odborom pogodbo. Stalni prodajalci lahko s privoljenjem občinskega ljudskega odbora sami postavijo take lope ali klopi. Obliko in velikost predpiše ljudski odbor.
Blago se sme prodajati samo na prodajnih mizah ali na vozilih. Na tleh se sme prodajati samo lončena in lesena roba.
Prekupčevanje jc najstroše prepovedano.
Velike živali in drobnica se prodajajo samo na sejmskem prostoru.'
7.	člen
Sejmišča morajo biti ograjena.
Prostor mora biti razdeljen tako, da so posamezne vrste živali ločene.
Prostor za sejmišče mora imeti en vhod, ki je hkrati tudi izhod, tako da je mogoče kontroliranje potnih listov. Vhod naj bo samo toliko velik, kolikor je potrebno za dogon živine. Sejmski prostor mora biti urejen tako, da se lahko velike živali vežejo, male pa namestijo posebej. Važno je, da je ob sejmišču posebej ograjen prostor za okužene ali sumljive živali. Pri vhodu na sejmišče mora biti primerna zgradba (uta) za manipulacijo z živinskimi potnimi listi in za veterinarja. V tej zgradbi naj vrši administrativni organ tudi prenose lastništva za na sejmu prodane živali.
Vsi prodajalci živine morajo imeti za živino potni list. Živino mora pred sejmiščem pregledati veterinar in jo sme spustiti na sejmišče šele takrat, ko je ugotovil, da je živinski potni list pravilno izdan oziroma podaljšano zdravstveno stanje ter da je žival zdrava. Veterinar mora na živinski potni list vtisniti pečat »Sumljivo« z datumom in podpisom.
Na semju mora obvezno biti navzoč tudi področni veterinar in organ LM, ki pomaga veterinarju pri pregledu živinskih potnih listov ter skrbi, da se izven sejmskega prostora ne zadržuje živina, ki je pripeljana za prodajo.
Občinski ljudski odbori kot upravičenci sejmov so dolžni, da sejmišče redno vzdržujejo.
Vsa živina, ki se pripelje na sejem za prodajo, se kategorizira po kvaliteti v 5 skupin. Za kategorizacijo živine je pristojna komisija, ki jo imenuje občinski ljudski odbor. V komisiji mora obvezno sodelovati veterinar.
8.	člen
Na trgih in sejmih smejo prodajati svoje blago:
1.	Trgovška podjetja in trgovine, industrijska in obrtna podjetja ter delavnice, ki imajo za to posebno dovoljenje od ljudskega odbora.
2.	Stalni prodajalci, ki imajo svoje stojnice ali lope.
3.	Kmetijski pridelovalci svoje lastne kmetijske pridelke, rejci živine, perutnine in drugih mali živali lastne prireje.
4.	Nabiralci polžev, žab, zdravilnih zelišč in gozdnih
sadežev ter nabiralci in gojitelji cvetlic, če so blago sami nabrali ali vzgojili.	*
5.	Proizvajalci predmetov krajevno udomačene obrti svoje lastne izdelke domače obrti.
Zasebni pridelovalci, proizvajalci in nabiralci smejo prodajati sami ali pa so družinskih članih, ne pa z najetimi ljudmi.
Na zahtevo tržnih organov se morajo prodajalci pod točko 3, 4 in 5 izkazati s potrdilom pristojnega občinskega ljudskega odbora o izvoru in lastništvu blaga.
9.	člen
Občinski ljudski odbor sme poleg običajnih tržnih in sejmskih prostorov organizirati tudi stalne ali začasne trge na debelo za prodajo kmetijskih pridelkov.
Če kupuje kmetijske proizvode na trgih na debelo ali živino na sejmih predstavnikov gospodarske organizacije, ki se ukvarja s prometom in predelavo kmetijskih proizvodov in prometom ter predelavo živine, mora imeti posebno pooblastilo podjetja, za katerega kupuje.
Pooblastilo iz prejšnjega odstavka mora potrditi trgovinska zbornica okraja, v katerem ima podjetje svoj sedež.
Tako kupljeni proizvodi se izplačajo proizvajalcem na blagajni podjetja, v banki ali na poti ter preko krajevne kmetijske zadruge, ki si na manipulativne stroške sme zaračunati provizijo po dogovorjeni višini.
Blagajne podjetij so lahko organizirane tudi kot ročne Blagajne na trgih na debelo in na sejmih. Izplačila ne more vršiti oseba, ki nakupuje živino.
Pooblaščena oseba občinskega ljudskega odbora, ki manipulira z živinskimi potnimi listi na sejmu, mora vsak nakup, ki ga izvršijo podjetja in obrti, potrjen s posebnim žigom. Iz žiga morata biti razvidna datum in kraj sejma. Z istim žigom mora biti potrjen tudi vsak odkupni blok.
10.	člen
Vsi stalni prodajalci in obrtne organizacije morajo na prodajnem mestu vidno označiti svojo firmo ali naslov, čigar obliko potrdi tržni nadzornik.
11.	člen
Na tržnih in sejmskih prostorih smejo kupovati gospodarske organizacije, ki se bavijo s prometom ustreznega blaga, potrošniki za lastne potrebe, nadalje gostinska podjetja, gostišča, zasebna gostišča, slaščičarne, zavodi in menze za svoje potrebe, če imajo v skladu z zakonitimi predpisi potrebna dovoljenja.
VI.	Označevanje cen in mere
12.	člen
Vsi stalni prodajalci in obrtne organizacije morajo vsako blago vidno označiti s ceno.
13.	člen
Blago, ki se ne prodaja na komade, temveč se meri in tehta, je dovoljeno prodajati le na kilograme, litre ali metre oziroma višje ali nižje enote teh mer.
Tržni nadzornik določi, katero blago se sme prodajati na kose ali votle mere.
Uporabljati sc smejo samo po veljavnih predpisih uradno preizkušene in potrjene merilne priprave kot uteži, tehtnice, votle mere in metri.
Tržni nadzornik skrbi za potrebno število kontroliranih javnih meril in priprav, t. j. tehtnic, uteži, votlih in količinskih mer, ki jih imajo kupci pravico brezplačno uporabljati.
Na kupčevo zahtevo je prodajalec dolžan blago zmeriti ali stehtati s predpisanimi merili.
VII.	Varstvo snage in zdravja
14.	člen
Vsi obiskovalci tržnih in sejmskih prostorov morajo skrbeti za snago in ravnati z živili tako, da" ni ogroženo zdravje ljudi.
Za snago v stalnih prodajnih lopah in na prostoru ptGci vh°d°m v te lope morajo najemniki sami skrbeti.
P;se ni dovoljeno voditi po tržnih in sejmskih prostorih.
. v Pijanim in nalezljivo bolnim osebam dostop na fzniiin sejmski prostor ni dovoljen.
Kdor prodaja živila, mora biti čist in snažno oblečen.
Živila morajo biti v takih posodah, da se ne morejo
onesnažiti.
Živila ni dovoljeno otipavati in jih pokušati.
Pokvarjeno blago se ne sme zadrževati na tržnem Prostoru, ampak se mora s tržnega prostora takoj odstraniti.
15.	člen
Živila morajo biti pristna, zdrava, nepokvarjena ln čista. Meso in mesni izdelki morajo ustrezati sploš-nim veterinarskim predpisom.
16.	člen
Mleko in mlečni izdelki morajo biti zavarovani Pred prahom, padavinam in soncem. Mlečni izdelki se sniejo polagati samo na oprane prte ali bel, čist papir.
Prodajalci, ki stalno prodajajo mleko in mlečne l_7-ddkc, morajo imeti pokrite lase in morajo biti oble-GePi v bele halje ali pa imeti bele predpasnike in bele uokomolčnike.
17.	člen
Povrtnina mora biti očiščena prsti ter ne sme biti ^°kra. Sadje mora biti zrelo ter ne sme biti gnilo ali črvivo. Nagnito in črvivo sadje za kuho mora biti označeno kot tako.
18.	člen
Odpadki se morajo metati v posode, ki so postav-*Jene na tržnih prostorih nalašč za odpadke.
VIII.	Tržne in sejmske pristojbine
19.	člen
Za uporabo tržnega oziroma sejmskega prostora, Poprav in priprav plačajo prodajalci tržni upravi posebno pristojbino po tarifi, ki jo odobri ljudski odbor, *n sicer od din 100 do 500.— glede na vrednost blaga, '■ se prodaja.
IX.	Kazenske določbe
20.	člen
Kršitve predpisov 6., 8., 10., 11., 12., 14., 16., 17. in *8. člena tega odloka se kaznujejo z denarno kaznijo 3.000 din po predpisih temeljnega zakona o prekrških. Kršitve 9. člena se kaznujejo po 3. točki 92. člena uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah, kršitve člena 15. po točki 4. in 7. 92. člena uredbe o trgovanju ter trgovskih.podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ štev. 37/55). V težjih primerih pa se za kršilce tega odloka uporabijo kazenske sankcije Po čl. 93., 95. in 96. uredbe o trgovanju ter trgovskih Podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ štev. 37/55).
X.	Končne določbe
21.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vest-hiku okraja Celje in ko je objavljen na krajevno običajen način.
Občinski ljudski odbor Šentjur pri Celju, v Šentjurju, dne 26. 1. 1956.
Predsednik: Hlastec Peter
152.
Na podlagi 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS štev. 19-88/52) in
2.	točke 24. člena statuta občine Šentjur pri Celju je Občinski ljudski odbor Šentjur pri Celju na seji dne 29. maja 1956 sprejel
ODLOK
o obvezni objavi zaključnih računov gospodarskih organizacij na območju občine Šentjur pri Celju v Uradnem vestniku okraja Celje.
1.	člen
Vse gospodarske organizacije na območju občine Šentjur pri Celju so obvezne objavljati zaključne račune v Uradnem vestniku okraja Celje.
2.	člen
Zaključni računi gospodarskih organizacij se objavljajo v izvlečku, ki naj obsega le glavne finančne pokazatelje.
3.	člen
Zaključni računi gospodarskih organizacij morajo biti objavljeni v roku tridesetih dni po potrditvi.
4.	člen
Odgovorna oseba gospodarske organizacije, ki ne poskrbi za objavo v določenem roku, se kaznuje z denarno kaznijo do 3.000 din za prekršek.
5.	člen
Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje. '
Občinski ljudski odbor Šentjur pri Celju, v Šentjurju, dne 29. maja 1956.
Štev. 01/2
Predsednik: Hlastec Peter
153.
Na podlagi 1. in 2. člena zakona o pristojnosti Občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list štev. 34/55), 29. člena uredbe o kmetijskih zadrugah (Uradni list FLRJ štev. 5/54) je Občinski ljudski odbor Vransko sprejel na seji dne 31. 5. 1956 naslednjo
ODLOČBO
1.	Potrdi se sklep rednega letnega občnega zbora KZ Vransko, sprejet dne 22. 4. 1956 glede spremembe pravil KZ Vransko, kakor sledi:
a)	v členu 17. drugi odstavek navedenih pravil se črta od 9 do 11 ter vstavi 9 do 13;
b)	v čl. 17. se črta 4. odstavek, ki sc na novo glasi: občinski zbor izvoli predsednika zadruge, upravni odbor, tajnika in razdeli delo med odbornike po posameznih odsekih;
c)	v členu 36. se doda 3. odstavek, ki se glasi: Osebe, ki živijo z zadružnim članom v družinski skupnosti (žena, sinovi, hčerke), postanejo lahko tudi člani zadruge, če vplačajo družinski delež v višini din 500.—. Tudi za družinske člane velja 10-kratno jamstvo.
2.	Potrdijo se izvolitve, ki so bile izvršene na občnem zboru KZ Vransko dne 22. 4. 1956 v zvezi z zgoraj novedenimi spremembami zadružnih pravil. Štev. 01/1-608/2-56
Vransko, dne 11. junija 1956.
Predsednik Obč. LO: Pečovnik Franc
154.
Občinski ljudski odbor Vransko je na svoji seji dne
13.	5. 1956 na podlagi 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS 19/88/52) ter v zvezi z določbami zakona o pristojnih občinskih in okrajnih ljudskih odborov v zadevah, ki so urejene z dosedanjimi republiškimi predpisi (Uradni list LRS štev. 26/130/55) in 12. čl. zakona o socialnih zavodih (Uradni list LRS štev. 26/91/54) sprejel
SKLEP
o imenovanju elanov upravnega odbora Dijaškega doma Vransko
III.
Predsednika upravnega odbora izvolijo člani izmed sebe na prvi seji.
IV.
Ta sklep začne veljati takoj po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje.
Vransko, dne 2. 6. 1956.
Štev. 03/1-560/1-56
Predsednik: Pečovnik Franc
I.
Dijaški dom Vransko upravlja upravni odbor, ki šteje 7 članov.
II.	-	>
Za člane upravnega odbora se imenujejo:
1.	Plavčak Mihael, učitelj, Vransko,
2.	Pungartnik Tomaž, posestnik, Motnik,
3.	Košenina Boris, posestnik, Vransko,
4.	Vogrinc Jože, učitelj, Vransko,
5.	Pečovnik Franc, posestnik, Jeronim 65.
6.	Golob Franc, uslužbenec Ob. LO Vransko,
7.	Novak Ivanka, upravnik Dijaškega doma Vran-
Predsednika upravnega odbora Dijaškega doma izvolijo člani upravnega odbora izmed sebe na prvi seji, ki jo skliče občinski ljudski odbor.
156.
Na podlagi 2. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ, št. 54/55), v zvezi s predpisi 20., 32., 40. in 92. člena Uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš (Ur. list FLRJ št. 29/54) ter 35. člena uredbe o razdeljevanju in odpovedi stanovanj (Ur. list LRS št. 19/55 in 43/55) ter na podlagi 10. člena točke 2 Statuta občine Žalec in v zvezi s 3. in 8. členom temeljnega zakona o prekrških (Ur. list FLRJ št. 46/51 in 52/55) je Ljudski odbor občine Žalec na svoji seji dne 10. maja 1956 sprejel
ODLOK
o stanovanjskih skupnostih in stanovanjskih pogodbah o najemninah
I.	Splošne določbe
IV.
Ta sklep začne veljati takoj, objavi pa se v Uradnem vestniku okraja Celje.
Vransko, dne 2. 6. 1956.
Štev, 04/1-243/1-56
Predsednik: Pečovnik Franc
155.
Občinski ljudski odbor Vransko je na seji dne
13.	5. 1956 na podlagi 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS 19/88/52) ter v zvezi ž določbami zakona o pristojnostih občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ št. 34/371/55),
14.	členom temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ štev. 51/426/53), 2. in 8. čl. uredbe o upravljanju zdravstvenih zavodov (Uradni list FLRJ štev. 30-252/53) sprejel
SKLEP
o imenovanju upravnega odbora Lekarne Vransko
I.
Lekarno Vransko upravlja upravni odbor, ki šteje 7 članov.
II.
Za člane upravnega odbora se imenujejo:
1.	Boh Anton, upokojenec, Vransko,
2.	Kunc Jože, upokojenec, Vransko,
3.	Dr. Homan Albert, krajevni zdravnik, Vransko,
4.	Rajovec Marija, gospodinja, Vransko,
5.	Lajbaher Oton, uslučbenec Ob. LO Vransko,
6.	Karo Pepca, lekarniški laborant, Vransko,
7.	Mr. ph. Trstenjak Vlasta, upravnik Lekarne Vransko.
1.	člen
Za območje občine Žalec se ustanovi ena sama stanovanjska skupnost.
Stanovanjsko skupnost sestavljajo hiše, ki jih upravljajo uživalci stanovanj po hišnih svetih in svetih. stanovanjske skupnosti.
2.	člen
V	stanovanjsko skupnost se vključijo hiše, ki spadajo v splošno ljudsko premoženje, ki so zadružna last ali last družbenih organizacij ter hiše zasebmh lastnikov, ki so tri ali več stanovanjske, in pa hiše zasebnih lastnikov, ki jih lastniki s pogodbo prostovoljno vključijo v stanovanjsko skupnost.
3.	člen
V	stanovanjsko skupnost se ne vključijo hiše družbene lastnine, ki so industrijskega pomena, čeprav so v teh hišah tudi stanovanja in so zajete v osnovnih sredstvih podjetij, nadalje hiše, v katerih so stanovanja, ki so vezana na službeni položaj (železniška poslopja, čuvajnice, cestarske hiše in podobno), samski domovi podjetij, zadružnih in družbenih organizacij ter zavodov, internati in zgradbe, namenjene za prenočišča delavcem.
Katere zgradbe imajo industrijski pomen, odloči ljudski odbor po pristojnem svetu.
4.	člen
V	stanovanjsko skupnost se ne vključijo hiše zasebnih lastnikov z enim ali dvema stanovanjema, oziroma s tremi stanovanji, ki imajo matij kot 230 m2 stanovanjske površine.
V	teh hišah se poslovni prostori štejejo kot stanovanja, v kolikor eden ali več teh prostorov zavzema stanovanjsko površino normalnega dvosobnega stanovanja.
Kot stanovanja se ne štejejo podstrešna in kletna stanovanja.
5.	člen
sk. Za vključitev hiše zasebnega lastnika v stanovanj-n skupnost izda občinski ljudski odbor odločbo ali sklene z lastnikom pogodbo o vključitvi.
ski Zol>ei'. 1° odločbo o vključitvi hiše v stanovanjsko , . p ima lastnik pravico pritožbe na okrajni ljud-1 odbor v 8 dneh po prejemu odločbe.
To pravnomočnosti odločbe ali po podpisu pogodbe izključitvi prevzame hišo tričlanska komisija, ki jo Zerujje svet stanovanjske skupnosti. Prevzema se tudi s (o. . lastnik; oziroma njegov zastopnik, ki skupaj elani komisije podpiše prevzemni zapisnik.
Iz zapisnika mora biti razvidno, v kakšnem stanju le bila hiša ob prevzemu.
Čc zapisnika lastnik hiše oziroma njegov zastopnik , Podpiše ali pa, če k prevzemu ne pride, se to vpiše
v zapisnik.
6.	člen
Z dnevom prevzema hiše preidejo na stanovanjsko Skupnost pravice do pobiranja najemnine, sklepanja Najemnih pogodb, odpovedi najemnih razmerij ter dolžnost vzdrževati hišo in odplačevati morebitne dol-Sove, ki spadajo pod določbo čl. 70, točke 2. uredbe o 'Pravljanju stanovanjskih hiš.
II.	Organi stanovanjske skupnosti
a) Hišni sveti
10. člen
Hišni sveti se morajo sestajati po potrebi. Sestanek skliče predsednik sveta ali pa se hišni svet sestane na zahtevo ene tretjine članov hišnega sveta.
Sklepi, ki jih sprejme hišni svet na sestanku, se vpišejo v knjigo sklepov, ki jo vodi in hrani hišni svet. Predsednik skrbi, da se sklepi izvajajo in po potrebi predložijo v izvršitev stanovanjski upravi.
Hišni svet poroča vsem stanovalcem hiše o svojem delu vsaj enkrat letno.
11.	člen
Član hišnega sveta se lahko razreši:
1.	če to zahtevajo volilni upravičenci:
2.	če se preseli,
3.	če svojih nalog ne opravlja vestno.
Člani sveta se razrešijo na sestanku volilnih upravičencev na isti način, kakor se izvedejo volitve.
Na izpraznjeno mesto se voli nov član.
12.	člen
Svet stanovanjske skupnosti sestavljajo člani, ki jih izvolijo vsako leto najkasneje do 15. februarja hišni sveti in sicer na vsakih 30 najemnikov po enega zastopnika. Okoliše za izvolitev zastopnikov določi svet za stanovanjske zadeve.
V svet stanovanjske skupnosti pridejo kot člani tudi zastopniki delavskega sveta, podjetij, odnosno kolektiva zavoda v primeru 3. odstavka 40. člena uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš.
7.	člen
, . Za vsako hišo v stanovanjski skupnosti se izvoli tožni svet, volijo ga vsi uživalci stanovanj.
Uživalci stanovanj v stanovanjskih hišah, ki imajo 0° 5 stanovanj, izvolijo tri, v hišah ki imajo do 10 sta-Oovanj, izvolijo pet, v hišah, ki majo nad 10 stano-Vanj, pa sedem članov hišnega sveta.
V manjših hišah z enim ali dvema stanovanjema sestavljajo hišni svet vsi uživalci stanovanj in pol-n°letni stanovalci.
Kot uživalci stanovanj v smislu tega odloka se štejejo tisti, ki so sklenili stanovanjsko pogodbo, to so najemniki, sostanovalci in podnajemniki kakor tudi hišni lastnik, ki stanuje v svoji hiši in pa hišnik.
8.	člen
Hišne svete volijo uživalci stanovanj vsako leto v januarju na sestanku, na katerem mora biti na-vzočih večina volilnih upravičencev.
Če se ob začetku sestanka ugotovi, da se ga ni udeležila večina volilnih upravičencev, se pol ure kasneje opravijo volitve ne glede na število udeležencev.
Volilni upravičenci odločajo z večino glasov, ali 'ai bodo volitve javne ali tajne.
9.	člen
. davno se voli tako, da se volilni upravičenci iz-Javijo z dvigom roke za posamezne kandidate, j. Tajno pa se voli z listki na podlagi seznama kan-idatov tako, da volilni upravičenci na razmnoženem ,?^namu kandidatov podčrtajo imena kandidatov, ki želijo izvoliti. Tako se izvoli predpisano število lanov, in sicer so izvoljeni tisti kandidati, ki so dobili P° vrsti največ glasov.
Seznam kandidatov predlagajo in sestavijo volilni Pravičenci na predvolilnem ali na samem volilnem
Ostanku.
Clani hišnega sveta izvolijo nato izmed sebe p edsednika, ki sporoči imena izvoljenih članov stanovanjski upravi.
13.	člen
Najkasneje v 15 dneh po opravljenih volitvah morajo člani sveta stanovanjske skupnosti izvoliti izmed sebe predsednika, podpredsednika in tajnika sveta ter tri člane poravnalnega sveta.
Svet stanovanjske skupnosti se mora sestati vsaj vsak drugi mesec, po potrebi pa tudi večkrat. Zasedanje skliče predsednik oziroma v njegovi odsotnosti podpredsednik. Zasedanje sveta pa se skliče tudi na zahtevo ene tretjine članov sveta stanovanjske skupnosti. Če se to zgodi, odredi sklicanje svet za stanovanjske zadeve.
14.	člen
Svet stanovanjske skupnosti sklepa veljavno, če je navzočih nad polovico članov. Pri volitvah predsednika, podpredsednika in tajnika sveta pa morata biti navzoči najmanj dve tretjini članov. Če na prvem sestanku ni navzočih potrebno število članov, se opravijo v petih dneh volitve n na ponovnem sestanku, ne glede na število navzočih.
15.	člen
O sejah sveta stanovanjske skupnosti vodi tajnik sveta zapisnik; v njem je treba poleg glavnega poteka seje nadrobno navesti sprejete sklepe.
Zapisnik se vodi v obliki vezane knjige, podpišeta ga pa predsednik in tajnik sveta.
Člani sveta stanovanjske skupnosti morajo poročati o delu sveta hišnim svetom, a o problemih hišnih svetov članom stanovanjske skupnosti vsaj enkrat letno.
16.	člen
Stanovanjska skupnost je pravna oseba in kot taka nosilec pravic in obveznosti, ki izvirajo iz pogodb in pravnih razmerij, ki nastanejo v. zvezi z vzdrževanjem in upravljanjem hiš.
Stanovanjsko skupnost zastopa v premoženjsko pravnih razmerjih stanovanjska uprava po svojem šefu.
17.	člen
c) Stanovanjska uprava
Stanovanjska uprava opravlja poleg nalog, določenih v členih 36 in 37 uredbe o opravljanju stanovanjskih hiš zlasti še tele zadeve:
1.	vodi register vseh sklenjenih stanovanjskih in podnajemniških pogodb ter pogodb o najemu poslovnih prostorov;
2.	izvršuje naloge hišnih svetov o popravilu stanovanj v okviru razpoložljivih sredstev;
3.	vodi posamezne sklade;
4.	vodi finančno poslovanje hišnih svetov;
5.	vodi administracijo hišnih svetov in sveta stanovanjske skupnosti;
G. opravlja vse tiste zadeve, ki jih ljudski odbor naloži s posebnimi predpisi.
III.	Kategorizacija stanovanj in določitev najemnine
18.	člen
Vsa stanovanja v hišah stanovanjske skupnosti kakor tudi stanovanja v hišah zasebnih lastnikov izven stanovanjske skupnosti, ki se oddajajo v najem, morajo biti kategorizirana.
19.	člen
Območje občine Žalec se razdeli v zvezi s kategorizacijo stanovanj na'2 coni:
1.	cono, ki obsega gospodarska in kulturna središča (Žalec, Petrovče, Prebold, Polzela in Šempeter) in
2.	cono, ki obsega vsa ostala področja.
20.	člen
Stanovanjski prostori se delijo v 7 kategorij, ki se določijo po legi, uporabni vrednosti stanovanj, grad-beno-tehnični vrednosti, sanitarni in gospodinjski udobnosti ter starostni dobi poslopij po točkovnem sistemu.
21.	člen
Stanovanjska uprava mora izdati o kategorizaciji stanovanja odločbo. Zoper to odločbo se lahko pritoži uživalec stanovanja kakor tudi lastnik hiše v 8 dneh na občinski ljudski odbor.
22.	člen
Najemnina za stanovanjske prostore se izračuna na podlagi površine sob, predsobe, hodnika v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov.
Pri izračunavanju se ne upoštevajo kleti, podstrešja, drvarnice, pralnice!, odprti balkoni, terase, stopnišča, hišni hodniki in podobno.
23.	člen
Najemnina se izračuna na podlagi izvedene kategorizacije tako, da se število kvadratnih metrov pomnoži z ugotovljenimi stanovanjskimi točkami, ta zmnožek se pomnoži: za cono 1 z 0,27 din; za cono 2 z 0,17 din.
Uživalci stanovanj plačujejo za uporabo zolenjad-nih vrtov 3 din za kvadratni meter, za sadna drevesa pa po donosnosti. Prispevek po tej tarifi določi hišni svet oz. hišni lastnik s pogodbo.
24.	člen
Poleg najemnine morajo najemniki in podnajemniki plačati stroške za vodo in druge stroške, ki so potrebni za ostale skupne naprave. Razdelitev teh stroškov določi hišni svet oz. hišni lastnik, upoštevajoč število stanovalcev, porabo sredstev in značaj prostorov.
25.	člen
Pri izračunavanju najemnine se skupna površina stanovanjskih prostorov zaokroži na cele kvadratne metre, skupna najemnina pa na desetdinarske zneske do 5 dinarjev navzdol, nad 5 din pa navzgor.
Površine sob nad 30 kvadratnih metrov ali predsob nad 20 kvadratnih metrov se ne obračunavajo.
26.	člen
Najemnina za poslovne prostore se določa med najemodajalcem in najemnikom po odloku o sklepanju najemnih pogodb za poslovno prostore.
IV.	Razdelitev najemnin in skladi
27.	člen
Zasebnemu lastniku hiše, ki je vključena v stanovanjsko skupnost, se pred razdelitvijo najemnine na sklade izplača 10% od mesečne najemnine.
Lastnikom hiš, ki nimajo drugih zadostnih sredstev za preživljanje, lahko svet za stanovanjske zadeve določi večji odstotek (do 50% najemnine), vendar skupni znesek vseh prejemkov ne sme presegati 6000 din, odn. 1000 din za vsakega nepreskrbljenega družinskega člana.
28.	člen
Najemnina se razdeli:
40% v amortizacijski sklad
25% v sklad za hišno upravo in
35% v sklad za vdrževanje hiše.
29.	člen
Iz najemnin hiš, ki so pod upravo stanovanjske skupnosti, a so družbena last, se steka v amortizacijski sklad 40% najemnine.
Ta sklad je namenjen za investicijsko vzdrževanje hiše, za velika in srednja popravila.
Iz najemnin hiš zasebnih lastnikov, ki so vključene v stanovanjsko skupnost, in iz najemnin hiš, ki niso vključene v stanovanjsko skupnost, a lastniki v njih ne stanujejo, je treba od skupne, najemnine odbiti najprej znesek iz 27. člena tega odloka, nato dospele obveznosti v zvezi s posojili, v kolikor so bila najeta in uporabljena za obnovitev, vzdrževanje in zidanje hiše, če upnik ni zasebnik. Od vsote, ki preostane, je treba odvesti 40% v amortizacijski sklad.
Od prispevkov za amortizacijski sklad je treba odvesti 10% v sklad ljudskega odbora za zidanje stanovanjskih hiš.
30.	člen
V	sklad za hišno upravo se plačuje 25% najemnine po morebitnih odbitkih v smislu 2. odstavka prejšnjega člena. Ta znesek se uporabi za hišne upravne stroške.
Kot hišni upravni stroški se štejejo stroški stanovanjske uprave (za hiše, ki so pod to upravo), stroški za hišnika, stroški za čiščenje in vzdrževanje skupnih prostorov, razsvetljavo skupnih prostorov, odvoz smeti in fekalij, čiščenje dimnikov, zavarovanje hiše pred požarom in podobno.
Za hiše, ki so pod upravo stanovanjske skupnosti, določi svet stanovanjske skupnosti, kolikšen odstotek v okviru 25% omenjenih v tem členu, se plačuje za kritje stroškov stanovanjske uprave.
31.	člen
Sklad za vzdrževanje hiš je namenjen za tekoča manjša popravila hiš.
V	ta sklad se plačuje 35% najemnine po morebitnih odbitkih v smislu 2. odstavka 29. člena tega odloka.
Zasebni lastnik, ki uživa brezplačno stanovanje v sv°ji hiši, ki je vključena v stanovanjsko skupnost, ^ora plačevati v ta sklad 35% zneska, ki ustreza najemnini za njegovo stanovanje.
32.	člen
Lastniki zasebnih hiš, ki niso vključeni v stanovanjsko skupnost, ne odvajajo dela najemnine v sklade, navedene v členih 29, 30 in 31 tega odloka. Ti lastniki prejemajo celotno najemnino za hišo, od ka-tere pa morajo odvajati 50% najemnine za poslovne Prostore v občinski sklad za zidanje stanovanjskili hiš P° morebitnih odbitkih v smislu 2. odstavka 29. člena tega odloka. Poleg tega pa morajo sami kriti stroške Za hišno upravo (2. odstavek 30. člena tega odloka).
33.	člen
Glede uporabe sredstev sklada za vzdrževanje hiš 'z amortizacijskega sklada sklepa hišni svet. Potrebne Pogodbe za izvršitev popravil in vzdrževalnih del sklepa na predlog hišnega sveta stanovanjska uprava.
S skladom za hišno upravo razpolaga hišni svet.
S skladi po čl. 29, 30 in 31 tega odloka, ki so se formirali iz najemnin zasebnih hiš, ki niso vključene v stanovanjsko skupnost (2. odstavek člena 32 tega odloka), razpolaga lastnik v namene, določene z navedenimi členi tega odloka. V kolikor zasebni lastnik kljub kazni noče uporabljati teh sredstev v določene namene, lahko stanovanjska uprava dovoli črpanje ten fondov na predlog stanovalcev hiše in po izkazani pozebi po črpanju teh fondov.
34.	člen
Gospodarske in družbene organizacije, katerih stanovanjske hiše so vključene v družbeno upravljanje stanovanjske skupnosti in so še nadalje osnovna sredstva teh organizacij, so dolžna vzdrževati zgradbe v uporabnem stanju, in sicer v smislu popravil izven stanovanjskih prostorov (strehe, zunanji prostori, skupne inštalacije in podobna večja obnovitvena dela), v kolikor niso stroški teh popravil pokriti z amorti-zacijskim skladom.
Iz hišnega amortizacijskega sklada se vračajo tem organizacijam dotekajoča sredstva amortizacijskega sklada do pokritja vloženih investicij.
O potrebnosti takih investicij in o načinu finansiranja ter amort. povračilu odloča svet za stanovanjske zadeve.
35.	člen
Svet za stanovanjske zadeve je upravičen delno ali popolnoma še za določeno dobo oprostiti plačilo Predpisanih najemniških prispevkov (10 odnosno 50%) v sklad za novogradnje občine Žalec za stanovanjske Prostore in poslovne prostore v hišah, katerih skladi Pe zadoščajo za kritje potrebnih in koristnih popravil.
Taka oprostitev je tudi mogoča za hiše zasebnih lastnikov, katerih skupni dohodki, ne zadoščajo za njihovo preživljanje.
V.	Sklepanje stanovanjskih pogodb
36.	člen
Stanovanjske pogodbe in pogodbe o najemu poslovnih prostorov sklepajo hišni sveti oziroma lastniki hiš, ki niso v stanovanjski skupnosti, z najemniki, in sicer pod pogoji, ki so določeni s tem odlokom.
37.	člen
Ne more se skleniti stanovanjska pogodba po pred-h.iem členu z osebami, ki na območju občine Žalec:
1.	nimajo stalnega bivališča,
2.	ne morejo izkazati pravice do določenega sta-n°vanja.
Stalno prebivališče se dokaže s potrdilom prijavnega urada, pravica do določenega stanovanja pa z dosedanjo potrjeno stanovanjsko pogodbo, odločbo stanovanjske uprave ali kakim drugim veljavnim pravnim predpisom.
38.	člen
Stanovanjska pogodba se sme skleniti samo z osebo, ki ji je bila s strani stanovanjske uprave izdana odločba o nakazilu za določeno stanovanje.
Hišni svet oziroma zasebni lastnik hiše izven stanovanjske skupnosti ima zoper takšno odločbo pravico pritožbe na okrajni ljudski odbor. Pritožba se mora vložiti v roku 8 dni po prejemu odločbe.
39.	člen
Stanovanje dodeli stanovanjska uprava prosilcu, ki je vpisan v seznam upravičenih pričakovalcev. Te sezname sestavlja vsakega pol leta stanovanjska komisija, ki jo imenuje svet za stanovanjske zadeve občinskega ljudskega odbora. Za celotno območje občine Žalec je postavljena ena stanovanjska komisija.
Stanovanjsko komisijo sestavljajo predsednik in G članov. Predsdnik mora biti odbornik občinskega ljudskega odbora.
40.	člen
Glede dodelitve in odpovedi stanovanj se uporabljajo določbe III. in IV. poglavja uredbe o razdeljevanju in odpovedi stanovanj.
41.	člen
S podnajemniki sklepajo uživalci stanovanj podnajemniške pogodbe na podlagi nakazila stanovanjske uprave.
Iz pogodbe za opremljene sobe mora biti razvidna najemnina za prazno sobo in odškodnina za opremo.
42.	člen
Stanovanjske in podnajemniške pogodbe ter pogodbe o najemu poslovnih prostorov morajo biti sklenjene v treh izvodih na obrazcih, ki jih predpiše stanovanjska uprava, in sicer v roku 15 dni po prejemu (po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi stanovanja oz. po vselitvi podnajemnika ali uživalca poslovnega prostora).
En izvod pogodbe mora hišni svet, lastnik oziroma uživalec stanovanja vročiti v 15 dneh po sklenitvi pogodbe stanovanjski upravi zaradi registracije.
43.	člen
Glede oddaje poslovnih prostorov v najem je treba skleniti pismeno pogodbo med najemodajalcem in uživalcem poslovnega prostora, za kar pa ni potrebno nakazilo upravnega organa.
44.	člen
Stanovanjska uprava vodi glede vseh sklenjenih stanovanjskih in podnajemniških pogodb ter pogodb o najemu poslovnih prostorov poseben register.
45.	člen
Za vsa že naseljena stanovanja morajo biti sklenjene stanovanjske in podnajemniške pogodbe, v kolikor to že ni bilo storjeno, najkasneje do 30. 9. 1956 ter v roku nadaljnjih 15 dni tudi oddane zaradi registracije stanovanjski upravi.
46.	člen
Stanovanjske pogodbe se ne sklepajo:
1.	z uživalci stanovanj — lastniki hiš, ki so pod upravo stanovanjske skupnosti;
2.	z uživalci stanovanj, ki se z veljavno listino izkažejo, da imajo služnostno pravico do stanovanja, vpisano v zemljiški knjigi pred uveljavitvijo uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš;
3.	s hišniki.
Z lastniki hiš se namesto stanovanjske pogodbe pismeno ugotovijo in uredijo pravice in dolžnosti iz Vil. poglavja uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš, s hišniki pa se sklene delovna pogodba.
VI. Odpoved stanovanja
Za odpoved stanovanjske pogodbe velja obojestranski odpovedni rok dveh mesecev.
Za odpoved podnajemniške pogodbe velja obojestranski odpovedni rok za prazne prostore dva meseca, za opremljene prostore pa en mesec, v kolikor v pogodbi ni drugače določeno.
Odpoved je treba dati pismeno, in sicer najpozneje zadnji dan v mesecu, po preteku katerega začne teči odpovedni rok.
Odpovedati je mogočo le v primerih, ki so določeni z uredbo o upravljanju stanovanjskih hiš in z uredbo o razdeljevanju in odpovedi stanovanj.
VII. Kazenske določbe
48. člen
Za prekršek se kaznuje z denarno kaznijo do 3000 dinarjev:
1.	kdor ob popisovanju stanovanj ovira popisovalce ali da namenoma netočne ali napačne podatke;
2.	kdor pred volitvami ali na samih volitvah onemogoča ali moti izvolitev hišnega sveta, odnosno sveta stanovanjske skupnosti;
3.	kdor proti predpisom sklene pogodbo za stanovanje;
4.	kdor se vseli brez odločbe o nakazilu v stanovanje;
5.	kdor pobira višjo najemnino, kot je določeno s pogodbo;
6.	kdor ne sklene stanovanjske ali podnajemniške pogodbe ali pogodbe o najemu poslovnih prostorov v predpisanem roku;
7.	kdor odda stanovanje ali poslovne prostore v najem ali podnajem, pogodbe pa ne registrira v določenem roku pri stanovanjski upravi;
8.	kdor ne odvaja najemnine, odn. dela najemnine tako, kot je določeno po čl. 29 do 32 tega odloka;
9.	zasebni hišni lastnik, ki ne uporablja skladov v namene, za katere 'so določeni (čl. 33. tega odloka).
VIII. Končne določbe
49.	člen
Navodila za izvrševanje tega odloka izda po potrebi svet za stanovanjske zadeve občinskega ljudskega odbora.
50.	člen ,
Ta odlok stopi v veljavo z objavo v Uradnem vestniku okraja Celje in na krajevno običajen način, uporablja pa se od 1. junija 1956.
Žalec, dne 10. maja 1956.
Številka : 01-3165
Predsednik:
Ivan Rančigaj
157.
Na podlagi drugega odstavka 15. člena in 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS štev. 19-88/52), 72. člena uredbe o trgovanju ter trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ štev. 37-430/55) v zvezi s 1. in 3. členom zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ štev. 58-633/55) je Občinski ljudski odbor Šoštanj na svoji seji dne 17. II. 1956 sprejel
ODLOK
o tržnem in sejmskem redu na območju občine Šoštanj
I.	Krajevna veljavnost
1.	člen
Ta odlok velja za vse tržne in sejmske prostore v a območju občine Šoštanj.
II. Tržni in sejmslti prostori
2.	člen
Tržni in sejmski prostori v občini Šoštanj so:
V	Šoštanju: Tržnica na Koroški cesti in Tovarniški poti, sejmišče ob cesti Lole Ribarja.
V	Velenju: Tržni prostor v Novem Velenju in v trgu Velenje, sejmišče ob Kolodvorski in Velenjski cesti.
3.	člen
Tržni in sejmski prostor je določen sporazumno s sanitarno inšpekcijo in veterinarsko inšpekcijo.
Če bi bilo iz regulacijskih ali drugih razlogov treba opustiti določene tržne in sejmske prostore in jih zamenjati z novimi, se pooblašča svet za gospodarstvo, da v soglasju s sanitarno in veterinarsko inšpekcijo določi nove tržne oziroma sejmske prostore
III.	Tržni in sejmski dnevi ter čas
4.	člen
Na območju občinskega LO Šoštanj se določijo naslednji sejmi:
V	Šoštanju:
a)	kramarski in živinski: februarja, 3. maja, 25 julija, 24. avgusta, 24. oktobra in 11. novembra od 7. do
16.	ure. Dan v februarju se določi za vsako leto posebej.
b)	Tržni dnevi so dnevno od 6. do 12. ure.
V	Velenju:
a)	kramarski in živinski: 24. oktobra in 11. novembra od 7. do 16. ure. Dan v februarju se določi za vsako leto posebej.
b)	Tržni dnevi so dnevno od 6. do 12. ure.
Če pride sejem na nedeljo, državni ali od države
priznani praznik, je sejem naslednji dan.
Razen zgoraj navedenih sejmov lahko Občinski LO Šoštanj po zaslišanju pristojne trgovinske zbornice vpelje še druge sejme.
Tržni čas in sejmski čas pričneta z ranim jutrom in trajata do 16. ure.
Živina se mora prignati na sejmski prostor do
12.	ure; odgon živine s sejmišča se lahko začne šele po 12. uri.
V	utemeljenih primerih dovoljuje tržna uprava izjeme od veljavnega tržnega in sejmskega časa.
Za stalne prodajalce v lopah na tržnih prostorih : velja poslovni čas do 20. ure.
IV.	Tržno nadzorstvo in njegove naloge
5.	člen
Občinski ljudski odbor Šoštanj določi nadzorno 'sluzbence na trgih in sejmiščih. Ti uslužbenci imajo Pravico prepovedati vsako nadaljno prodajo blaga, če bi prodajalci ne upoštevali predpisov, ki jih ta odlok Predpisuje. V nujnih primerih mora nemudoma obvestiti sanitarno, veterinarsko ali kmetijsko inšpek-C1J0 in postajo LM zaradi nadaljnjih ukrepov.
Poleg organov občinskega LO izvajajo nad tržišči in sejmišči v skladu z ustreznimi zakonitimi predpisi inšpekcijo tudi sanitarna, veterinarska in kmetijska ter tržna inšpekcija po svojih inšpekcijskih organih.
V.	Blago, prodajalci in kupci
6.	člen
Blago je dovoljeno prodajati samo na stalnih tržnih prostorih. Perutnina in druge male živali se smejo prodajati le v kletkah ali V košarah.
Na stalnih prostorih je dovoljeno prodajati vse Vrste predelanih in nepredelanih kmetijskih proizvodov in pridelkov, cvetlice, drva, trske, zdravilna belišča, poljske sadeže, domačo perutnino, kunce, divjačino in druge užitne male živali ter izdelke domače °brti. Ribe se smejo prodajati na tržnem prostoru samo v za to postavljeni ribarnici in v času, ko je ribolov dovoljen. Meso in mesni izdelki se smejo Prodajati samo v prostorih, ki so za to določeni. Sveže meso se na odprtih trgih ne sme prodajati. Klanje živali na trgih je prepovedano.
Vino se sme prodajati na tržnici kupcem le v količinah nad 5 litrov, žganje pa nad 1 liter, in to v posodah, ki jih prineso kupci s seboj.
Prodajalci vina in žganja morajo imeti potrdilo Pristojnega občinskega LO, da je vino oziroma žganje b.lihov pridelek in da imajo zanj poravnane obveznosti ali pa da so teh oproščeni. V potrdilu mora biti imenovana količina, ki jo prodajalec namerava prodati ha enem mestu. Prodajalci vina in žganja morajo °ddati potrdila o azvoru in količini vina in žganja.
Obrtne organizacije smejo prodajati na stalnih tržnih prostorih le take izdelke lastne proizvodnje, katerih prodaja je na tržnih prostorih običajna in katerih namestitev ne zavzema veliko prostora. O tem odloča tržna uprava.
Vsak. prodajalec sme prodajati samo na enem Prostoru. Če hoče prodajalec prodajati na stalnem mestu ali v zaprti lopi, mora za to skleniti z občinskim LO pogodbo. Stalni prodajalci lahko s privoljenjem občinskega LO sami postavijo take lope ali klopi. Obliko in velikost predpiše ljudski odbor.
Blago se sme prodajati samo na prodajnih mizah oli na vozilih. Na tleh se sme prodajati samo lončeno, železno in leseno robo.
Prekupčevanje je prepovedano.
Velike živali in drobnica se prodajajo samo na sejmskem prostoru.
7.	člen
Sejmišča morajo biti ograjena, prostor mora imeti Poseben vhod in izhod, tako da je omogočeno kontroliranje potnih listov.
Pri vhodu na sejmišče mora biti primerna zgradba 'bta) za uslužbence in veterinarja.
Prostor mora biti razdeljen tako, da so posamezne Vrstc živali ločene.
Vsi prodajalci, živine morajo imeti za živino predpisane potne liste. Na Sejmišče se sme spustiti šele Potem, ko se prodajalec izkaže s pravilno izdanim ‘■vinskim potnim listom in potem, ko je veterinar tivino spoznal za zdravo. Poleg živinskega potnega ■sta mora imeti prodajalec potrdilo pristojnega ljud-
skega odbora, da je najmanj 40 dni lastnik živine, ki jo prodaja.
Za živino, ki jo zadružniki pripeljejo na redni zadružni dogonski pregled, morajo zadružniki nabaviti živinski potni list šele takrat, če so uspeli, da bodo živino zamenjali ali prodali. Pri sklenjeni zamenjavi ali prodaji mora biti predpisan živinski potni list, dokaz o lastništvu in potrjen pregled živine po dežurnem veterinarju.
Vsa živina, pripeljana na sejme za prodajo, se kategorizira po kvaliteti v 5 skupin. Za kategorizacijo živine je pristojna komisija, ki jo imenuje ObLO. .V komisiji mora obvezno sodelovati veterinar.
8.	člen
Na trgih in sejmih smejo prodajati blago:
1.	Trgovska podjetja in trgovine, industrijska in obrtna podjetja ter delavnice, ki imajo za to posebno dovoljenje od ljudskega odbora.
2.	Stalni prodajalci, ki imajo svoje stojnice in lope.
3.	Kmetijski pridelovalci svoje lastne kmetijske pridelke, rejci živine, perutnine in drugih malih živali lastne vzreje.
4.	Nabiralci polžev, žab, zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev ter nabiralci in gojitelji cvetlic, če so blago sami nabrali ali vzgojili.
5.	Lovske in ribiške zadruge, društva in družine divjačino, ribe, druge užitne živali, ki so jih same nalovile.
6.	Proizvajalci, predmetov domače obrti svoje lastne izdelke.
Zasebni pridelovaci, proizvajalci in nabiralci smejo sami prodajati ali pa po družinskih članih, ne pa z najetimi.ljudmi.
Na zahtevo tržnih organov se morajo prodajalci pod točko 3, 4 in 6 izkazati s potrdilom pristojnega ObLO o izvoru in lastništvu blaga, prodajalci pod 5. točko pa s potrdilom lovske oziroma ribiške zadruge, društva ali družine.
9.	člen
ObLO sme poleg običajnih tržnih in sejmskih prostorov organizirati tudi stalne ali občasne trge na debelo za prodajo kmet. pridelkov.
Če kupuje kmet. proizvode na trgih na .debelo ali živino na sejmu predstavnik gospodarske organizacije, ki se ukvarja s prometom in predelavo kmetijskih proizvodov in prometom ter predelavo živine, mora imeti posebno pooblastilo podjetja, za katerega kupuje.
Pooblastilo iz prejšnjega odstavka mora potrditi trgovinska zbornica okraja, v katerem ima podjetje sedež.
Tako kupljeni proizvodi se izplačajo proizvajalcem pri blagajni podjetja, v banki ali na pošti ter preko krajevne kmetijske zadruge, ki si za manipulativne stroške sme zaračunati provizijo po dogovorjeni višini.
Blagajne podjetij so lahko organizirane tudi kot ročne blagajne na trgih na debelo in na sejmih. Izplačila ne more vršiti oseba, ki nakupuje živino.
Pooblaščena oseba ObLO, ki manipulira z živinskimi potnimi listi na sejmu, mora vsak nakup, ki ga izvršijo podjetja in obrti, potrditi s posebnim žigom. Iz žiga mora biti razviden datum in kraj sejma. Z istim žigom mora biti potrjen tudi vsak odkupni blok.
10.	člen
Vsi stalni proizvajalci .in obrtne organizacije mo-’ rajo na prodajnem mestu vidno označiti svojo firmo ali naslov, čigar obliko potrdi tržna uprava.
11.	člen
Na tržnih in sejmskih prostorih smejo kupovati gospodarske organizacije, ki se bavijo s prometom ustreznega blaga, potrošniki za lastne potrebe, nadalje gostinska podjetja, gostišča, zasebna gostišča, slaščičarne, zavodi in menze za svoje potrebe, če imajo v skladu z zakonskimi predpisi potrebna dovoljenja.
VI.	Označevanje cen in mere
12.	člen
Vsi stalni prodajalci in obrtne organizacije morajo vsako blago vidno označiti s cenami.
13.	člen
Blago, ki se ne prodaja na komade, temveč se meri in tehta, je dovoljeno prodajati le na kilograme, litre ali metre oziroma višje ali nižje enote teh mer.
Tržna uprava določi, katero blago se sme prodajati na kose ali votle mere.
Uporabljati se smejo samo po veljavnih predpisih uradno preizkušene in potrjene merilne naprave kot uteži, tehtnice, votle mere in metri.
Na kupčevo zahtevo je prodajalec dolžan blago izmeriti ali stehtati s predpisanimi merili.
VII.	Varstvo snage in zdravja
r
14.	člen
Vsi obiskovalci tržnih in sejmskih prostorov morajo skrbeti za snago in ravnati z živili tako, da ni ogroženo zdravje ljudi in živali.
Za snago v stalnih prodajnih lopah in na prostoru pred vhodom v te lope morajo najemniki sami skrbeti.
Pse ni dovoljeno voditi po tržnih in sejmskih prostorih.
Pijanim in nalezljivo bolnim osebam dostop na tržni in sejmski prostor ni dovoljen.
Kdor prodaja živila, mora biti čist in snažno oblečen.
Živila morajo biti v takih posodah, da se ne morejo onesnažiti.
Živil ni dovoljeno otipavati in jih pokušati.
Pokvarjeno blago se ne sme zadrževati na tržnem prostoru, ampak se mora s tržnega prostora takoj odstraniti.
15.	člen
Živila morajo biti pristna, zdrava, nepokvarjena in čista. Vodne živali morajo biti sveže in zdrave. Meso in mesni izdelki morajo ustrezati splošnim veterinarskim predpisom.
16.	člen
Mleko in mlečni izdelki morajo biti zavarovani pred prahom, padavinami in soncem. Mlečni izdelki sc smejo polagati samo na oprane prte ali bel, čist papir.
Prodajalci, ki stalno prodajajo mleko in mlečne izdelke, morajo upoštevati veljavne sanitarno-higien-ske predpise.
17.	člen
Povrtnina mora biti očiščena prsti in ne sme biti mokra.
Sadje mora biti zrelo ter ne sme biti gnilo in črvivo. Nagnito ali črvivo sadje za kuho mora biti označeno kot tako.
18.	člen
Odpadki se mečejo v posode, ki so postavljene na tržnih prostorih nalašč za odpadke.
I .
VIII.	Tržne in sejmske pristojbine
19.	člen
Za uporabo tržnega oziroma semjskega prostora, naprav in priprav, plačajo prodajalci tržni upraii posebno pristojbino po tarifi, ki jo potrdi ljudski odbor.
IX.	Kazenske določbe
20.	člen
Kršitve predpisov 6., 8., 10., 11., 12., 13., 14., 16-
17.	in 18. člena tega odloka se kaznujejo z denarno kaznijo do 3000 din po predpisih temeljnega zakona o prekrških.
X.	Končne določbe
21.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uranom vestniku. okraja Celje.
Občinski ljudski odbor Šoštanj, 23. februarja 1956
Štev. 01/1 — 7/2. 56
Predsednik: Podvratnik Franc
158.
Na podlagi 15. in 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS štev. 19-88/52) v zvezi z 79. členom uredbe o trgovanju ter trgovskih podjetij in trgovinah (Uradni list FLRJ štev. 56-483/53) je Občinski ljudski odbor Šoštanj na svoji seji dne
4.	maja 1956 sprejel
ODLOK
o tržnih in sejmskih taksah
1.	člen
Sejmske takse:
a)	Stojnice do 3 m- prostornine na dan .	.	.
Stojnice nad 3 m- prostornine na dan .	.
b)	Živina:
(velika živina: konji, govedo, teleta) .	.
drobnica (ovce, koze, prašiči)............
Uporaba javnega prostora:
Cirkus od predstave........................
Vrtiljak za 1 dan.............................
Šotor za streljanje za vsak teden.............
Brusači, dežnikarji, preprogarji in podobni
potujoči obrati...........................
Prodaja živil, sadja ali druge|a blaga na stojnicah za vsak dan.............................
Prodaja čaja in kave na stojnicah za vsak dan
Javna tehtnica:
Tehtanje živine vseh vrst od glave............
Vse ostalo tehtanje, enkratno do 1500 kg .	.
Vse ostalo tehtanje, enkratno od 1500 do 3000 kg Vse ostalo tehtanje, enkratno nad 3000 kg. .
100	din
200	din
50	din
25	din
500	din
100	din
300	din
50	din
20	din
100	din
50	din
30	din
50	din
100	din
2.	člen
Ta odlok stopi v veljavo z dnevom objave v Uradnem vestniku OLO Celje.
Občinski ljudski odbor Šoštanj, v Šoštanju, dne 4. maja 1956
Številka: 01/L—2991/1-56.
Predsednik: Franc Podvratnik
tv i	r.. jti»

159.
Na podlagi 15. in 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS štev. 19-88/52), ln 4. člena zakona o stanovanjskem prispevku (Uradni hst FLRJ št. 57-615/55) v zvezi z 10. in 46. členom temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ slev; 13-147/54) je Občinski ljudski odbor Šoštanj na sv°ji seji dne 30/3-1956 sprejel
ODLOK
o ustanovitvi občinskega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš
1.	člen
Pri Občinskem ljudskem odboru Šoštanj se ustanovi občinski kreditni sklad za zidanje stanovanjskih "iš, v katerega se stekajo vsa sredstva, nabrana na območju občine Šoštanj po zakonu o stanovanjskem prispevku.
2.	člen
Občinski kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš upravlja sedemčlanski upravni odbor, ki ga imenuje občinski ljudski odbor.
,	3. člen
Upravni odbor upravlja sklad po veljavnih predpisih in po pravilih, ki jih potrdi občinski ljudski odbor.
4.	člen
Ta odlok stopi v veljavo takoj po objavi v Urad-Pem vestniku okraja Celje.
Občinski ljudski odbor Šoštanj v Šoštanju, dne 6. marca 1956
štev.: 01/1-1885/1-56.
Predsednik: Franc Podvratnik
160.
Na podlagi 15. in 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS štev. 19-88/52) v Zvezi z 10. in 46. členom temeljcnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ štev. 13-147/54) je Občinski ljudski odbor Šoštanj na svoji seji dne 30. marca 1956
sprejel
ODLOK
o ustanovitvi sklada za vzdrževanje stanovanjskih hiš splošnega ljudskega premoženja
1.	člen
Pri Občinskem ljudskem odboru Šoštanj se Ustanovi sklad za vzdrževanje stanovanjskih hiš splošnega ljudskega premoženja.
2.	člen
V ta sklad se stekajo sredstva od prodanih manjših stanovanjskih hiš splošnega ljudskega premoženja, hel amortizacijskega sklada od najemnin za stano-Vanjske prostore, del najemnin za poslovne prostore v Privatnih hišah in hišah splošnega ljudskega premoženja, darila in podobno ter tista sredstva, ki jih materiala porušenih zgradb splošnega ljudskega premoženji, darila in podobno ter ona sredstva, ki jih kasneje določi občinski ljudski odbor/
Višino najemnine, ki se steka v sklad za vzdrže-Vanje stanovanjskih hiš, določi občinski ljudski odbor.
Sredstva od prodanih stanovanjskih hiš pri bivših občinah Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje se prenesejo v ta sklad.
3.	člen
Sklad za vzdrževanje stanovanjskih hiš se uporablja za dotacije stanovanjskim skupnostim odnosno hišnim svetom za večja popravila, ki presegajo možnost hišnega sklada za vzdrževanje hiš, za^ gradnjo podstrešnih stanovanj v obstoječih hišah splošno ljudskega premoženja in podobno.
4.	člen
Dotacije iz sklada za vzdrževanje stanovanjskih hiš dodeljuje upravni odbor sklada.
Sklad ima svoj predračun dohodkov in izdatkov, ki ga potrdi občinski ljudski odbor.
5.	člen
S skladom za vzdrževanje stanovanjskih hiš upravlja 5-članski upravni odbor, ki ga imenuje Občinski ljudski odbor Šoštanj.
6.	člen
Upravni odbor sklada za vzdrževanje stanovanjskih hiš dela po veljavnih predpisih in po pravilih sklada, ki jih potrdi občinski ljudski odbor.
7.	člen
Natančnejša navodila za izvrševanje tega odloka izda po potrebi svet za stanovanjske zadeve pri Občinskem ljudskem odboru Šoštanj.
8.	člen
Ta odlok stopi v veljavo z dnevom objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
Občinski ljudski odbor Šoštanj v Šoštanju, dne 30. marca 1956
Številka: 01/1-1830/1-56
Predsednik:
Franc Podvratnik
161.
Občinski ljudski odbor Šoštanj je na svoji seji dne 30. marca 1956 na podlagi 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-88/52) v zvezi s 6. členom zakona o stanovanjskem prispevku (Uradni list FLRJ št. 57-615/55) in 41. členom uredbe za izvrševanje zakona o stanovanjskem prispevku (Uradni list FLRJ št. 6-39/56) sprejel
SKLEP
o imenovanju upravnega odbora občinskega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš
I.
V upravni odbor občinskega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš se imenujejo:
1.	Slatner Janez, usnjarski mojster v Tovarni usnja Šoštanj.
2.	Primožič Martin, tajnik Občinskega sindikalnega sveta Šoštanj.
3.	Ogrin Rajko, direktor podružnice Nar. banke Šoštanj.
4.	Kumer Jože, uslužbenec Rudnika lignita Velenje.
5.	Blagotinšek Frido, elektromojster TE Velenje.
6.	Turnšek Jože, uslužbenec v Velenju.
7.	Tevž Zdravko, uslužbenec ObLO Šoštanj.
II.
Predsednika volijo člani upravnega odbora iz svoje sredine na prvi seji, katero skliče občinski ljudski odbor.
III.
Upravni odbor občinskega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš opravlja svoje naloge po določbah, uredbe za izvrševanje zakona o stanovanjskem prispevku in drugih predpisih.
IV.
Ta sklep začne veljati takoj, objavi pa sc v Uradnem vestniku okraja Celje.
Občinski ljudski' odbor Šoštanj v Šoštanju, dne 3. aprila 1956
Številka: 01/1-1876/1-56.
Predsednik: Podvratnik Franc
162.
Na podlagi drugega odstavka 15. člena in 2. tč. 50. člena zakona o obč. LO (Uradni list LRS št. 19-88/52), 1. in 2. čl. zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ št. 34/55), točke 2 24. čl. statuta Občinskega ljudskega odbora Mozirje, 72. čl. uredbe o trgovanju ter trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ št. 37/55) ter v zvezi s 3., 8. in 14. .členom temeljnega zakona o prekrških (Ur. list FLRJ št. 46/51) je Občinski ljudski odbor Mozirje na predlog sveta za gospodarstvo ObčLO Mozirje dne
6.	2. 1956 sprejel
ODLOK
o tržnem in sejmskem redu.
I. Krajevna veljavnost.
1.	člen
Ta odlok velja za vse tržne in sejmske prostore na območju občine Mozirje.
II. Tržni in sejmski prostori
2.	člen
Tržni in sejmski prostori v občini Mozirje so v krajih: Mozirje, Ljubno in Gornji grad.
3.	člen
Tržni in sejmski prostori so določeni v sporazumu s sanitarno in veterinarsko inšpekcijo.
Če bi bilo iz regulacijskih ali drugih razlogov treba opustiti določene tržne in sejmske prostore in jih zamenjati z novimi, se pooblašča svet za gospodarstvo, da v soglasju s sanitarno in veterinarsko inšpekcijo določi nove tržne oziroma sejmske prostore.
III.	Tržni in sejmski dnevi in čas
4.	člen
Na območju ljudskega odbora občine Mozirje se določijo naslednji sejmi:
1.	v Mozirju: živinski in krarnarski sejmi 24. aprila, 16. avgusta in 18. oktobra;
2.	v Gornjem gradu: živinski in kramarski sejmi
4.	maja in 28. oktobra;
3.	v Ljubnem: živinski in kramarski sejmi 3. maja ih 1. oktobra;
4.	v Solčavi: plemenski sejmi za ovce 20. oktobra.
Če pride kateri sejem na državni ali od države priznani praznik, je sejem naslednji dan.
Razen zgoraj navedenih sejmov lahko ObLO Mozirje po zaslišanju pristojne trgovinske zbornice vpelje še druge sejme.
Tržni in sejmski čas pričneta z ranim jutrom in trajata do 18. ure. Živina mora biti prignana na sejmski prostor do 12. ure, odgon živine iz sejmišča se začne, lahko šele po 12 uri.
V utemeljenih primerih dovoljuje tržni nadzorni uslužbenec izjeme od veljavnega tržnega in sejmske-ga časa.
Za stalne prodajalce v lopah na tržnih prostorih velja poslovni čas, kot je določen za trgovine te vrste izven tržnega prostora.
IV.	Tržno nadzorstvo in njegove naloge
5.	člen
Občinski ljudski odbor določi nadzorne uslužbence na trgih in sejmiščih. Ti uslužbenci imajo pravico nadzirati izvajanje predpisov, ki jih ta odlok predpisuje. V večjih primerih mora nemudoma obvestiti tržno, veterinarsko inšpekcijo in postajo LM zaradi nadaljnjih ukrepov.	t
Poleg organov občinskega ljudskega odbora izvajajo nad tržišči in sejmišči v skladu z ustreznimi zakonitimi predpisi inšpekcijo tudi sanitarna, veterinarska in tržna inšpekcija po svojih inšpekcijskih organih.
V.	Blago, prodajalci in kupci
6.	člen
Blago je dovoljeno prodajati samo v določenem tržnem oz. sejmskem prostoru. Perutnina in druge male živali se smejo prodajati le v kletkah ali košarah.
Na stalnih tržnih prostorih je dovoljeno prodajati vse vrste nepredelanih kmetijskih proizvodov in pridelkov, vrtnarske proizvodnje, drva, trske, zdravilna zelišča, perutnino, divjačino in druge užitne male živali ter izdelke domače obrti. Ribe se smejo prodajati na tržnem prostoru samo v za to postavljeni ribarnici in v času, ko je ribolov dovoljen. Meso in mesni izdelki se smejo prodajati samo v prostorih, ki so za to določeni. Sveže meso se na odprtih trgih ne sme prodajati.
Klanje živine na trgu je prepovedano.
Prodaja alkoholnih pijač na tržnem in sejmskem prostoru je prepovedana.
Orbtne organizacije smejo prodajati na stalnih tržnih prostorih le take izdelke lastne proizvodnje, katerih prodaja je na tržnih prostorih običajna in katerih namestitev ne zavzema veliko prostora. O tem odloča tržni nadzorni' uslužbenec.
Vsak prodajalec sme prodajati samo na enem prostoru. Če hoče prodajalec prodajati na stalnem mestu ali v zaprti lopi, mora za to skleniti z občinskim ljudskim odborom pogodbo. Stalni prodajalci lahko s privoljenjem občinskega ljudskega odbora sami postavijo take lope ali klopi. Obliko in velikost predpiše ljudski odbor.
Blago se sme prodajati samo na prodajnih mizah ali vozilih. Na tleh se sme prodajati samo lončena ali lesena roba.
Prekupčevanje je prepovedano.
Velike živali in drobnica se prodajajo samo na sejmskem prostoru.
Sejmišča morajo biti ograjena, imeti morajo poseben vhod, ki je hkrati tudi izhod tako, da je mogoče kontrolirati potne liste.
/,.t ,Pli yhodu na sejmišče mora biti primerna zgradba Jiza uslužbence in veterinarja.
rvostor niora biti razdeljen talfb, da so posamezne vrste živali ločene.
Dl ^s' Prodajalci živine morajo imeti za živino predela*1« Pot.ne liste. Živino mora pred sejmiščem prešel atl °ezurni veterinar. Na sejmišče se sme spustiti nim J\0!em>. ko se prodajalec izkaže s pravilno izdavi, ■ Zlvmskim potnim listom, in potem, ko je veterinar 'n? spoznal za zdravo.
s	zi.vi.na’ ki se pripelje na sejme za prodajo,
_ Kategorizira po kvaliteti v 5 skupin. Za kategoriji*’1'0 z!v’nc Je pristojna komisija, ki jo imenuje ob-i s*u ljudski odbor. V komisiji mora obvezno sode-‘°vati veterinar.
7.	člen
Na trgih in sejmih smejo prodajati svoje blago:
, Trgovska podjetja in trgovine, industrijska in ! podjetja ter delavnice, ki imajo za to posebno ovoijenje od ljudskega odbora.
2. Stalni prodajalci, ki imajo svoje stojnice in lope. p . 3. Kmetijski proizvajalci svoje lastne kmetijske _ ‘delke, rejci živine, perutnine in drugih malih ži-dl1 lastne prireje.
s . 1' Nabiralci polžev, zdravilnih zelišč in gozdnih ev *er nabiralci in gojitelji cvetlic, če so blago 'k' nabrali ali vzgojili.
,. -L Lovske in ribiške zadruge, društva in družine Liačino, ribe in druge užitne živali, ki so jih same nalovile.
6.	Proizvajalci predmetov krajevno udomačene Dt’ti svoje lastne izdelke domače obrti.
. Zasebni prfdelovalci, proizvajalci in nabiralci sme-Prodajati sami ali po družinskih članih, ne pa z
najetimi ljudmi.
Na zahtevo tržnih organov se morajo prodajalci točko 3., 4. in 6. izkazati s potrdilom pristojnega ocinskega ljudskega odbora o izvoru in lastništvu aga, prodajalci pod točko 5 pa s potrdilom lovske Zlroma ribiške zadruge, društva ali družine.
8.	člen
• Občinski ljudski odbor sme poleg običajnih tržnih j1 sejmskih pi-ostorov organizirati tudi stalne in ob-asr\e trge na debelo za prodajo kmetijskih pridelkov.
. Ce kupuje kmetijske proizvode na debelo na tr-g1" ali živino na sejmih predstavnik gospodarske organizacije, ki se ukvarja s prometom, predelavo kmetskih proizvodov in prometom ter predelavo živine, J?°ra imeti posebno pooblastilo od pristojne zbornice J*ra.ia, v katerem ima podjetje svoj sedež.
Tako kupljeni proizvodi se izplačajo proizvajalcem it blagajni podjetja, v banki ali na pošti ter preko ajevnfe kmetijske zadruge, ki si za manipulativne r°ške sme zaračunati provizijo po dogovorjeni višini. r Blagajne podjetij so lahko organizirane tudi kot - Cn° blagajne na trgih na debelo in na sejmih. Izpla-evati ne more oseba, ki nakupuje živino. vj Pooblaščena oseba Obč. LO, ki manipulira z živimi potnimi listi na sejmu, mora vsak nakup, ki „ Izvršijo podjetja in obrti, overiti s posebnim ži-■y ,7‘ žiga mora biti razviden datum in kraj sejma. blo‘fm žigom mora biti o ver j ep tudi vsak odkupni
9.	člen
Ha \s’ s^.a^n' prodajalci in obrtne organizacije morajo n'...,1*3roclnjnem mestu vidno označiti svojo firmo ali slov, čigar obliko potrdi občina.
slaščičarne, zavodi in menze za svoje potrebe, če imajo v skladu z zakonitimi ■ ppredpisi potrebna dovoljenja.
VI.	Označevanje cen in mere
12.	člen
Vsi stalni prodajalci in obrtne organizacije morajo vsako blago vidno označiti s cenami.
13.	člen
Blago, ki se ne prodaja na komade, temveč se meri in tehta, je dovoljeno prodajati le na kilograme, litre ali metre oziroma višje ali nižje enote teh mer.
Tržno nadzorstvo določi, katero blago se sme prodajati na kose ali votle mere.
Uporabljati se smejo samo po veljavnih predpisih uradno preizkušene in potrjene merilne priprave, kot uteži, tehtnice, votle mere in metri.
Na kupčevo zahtevo je prodajalec dolžan blago zmeriti ali stehtati s predpisanimi merili.
VII.	Varstvo snage in zdravja
14.	člen
Vsi obiskovalci tržnih in sejmskih prostorov morajo skrbeti za snago in ravnati z živili tako, da ni ogroženo zdravje ljudi.
Za snago v stalnih prodajnih lopah in na prostoru pred vhodom v te lope morajo najemniki sami skrbeti.
Pse ni dovoljeno voditi po tržiščih in semjskih prostorih.
Pijanim in nalezljivo bolnim osebam dostop na tržni in semjski prostor ni dovoljen.
Kdor prodaja živila, mora biti čist in snažno oblečen.
Živila morajo biti v takih posodah, da se ne morejo onesnažiti. Živila ni dovoljeno otipavati in jih pokušati.
Pokvarjeno blago se ne sme zadrževati na tržnem prostoru, ampak se mora s tržnega prostora takoj odstraniti.
15.	člen
x Živila morajo biti pristna, zdrava, nepokvarjena in čista. Vodne živali morajo biti sveže in zdrave. Meso in mesni izdelki morajo ustrezati splošnim veterinarskim predpisom.
16.	člen
Mleko in mlečni izdelki morajo biti zavarovani pred prahom, padavinami in soncem. Mlečni izdelki se smejo polagati le na oprane prte ali bel, čist papir.
Prodajalci, ki stalno prodajajo mleko in mlečne izdelke, morajo imeti pokrite lase in morajo biti oblečeni v bele halje ali imeti bele predpasnike in bele dokomolčnike.
.	17. člen
Povrtnina mora biti očiščena prsti in ne sme biti mokra.	■
Sadje mora biti zrelo in ne sme biti gnilo ali črvivo. Nagnito in črvivo sadje za kuho mora biti označeno kot tako.
18.	člen
Odpadki se morajo metati v posode, ki so postavljene na tržnih prostorih nalašč za odpadke.
VIII.	Tržne in scjmske pristojbine
10.	člen
košnja tržnih in sejmskih prostorih smejo kupovati Ust.- Ursk2 organizacije, ki se bavijo s prometom daliCZne8a Blaga, potrošniki za lastne potrebe, na-1 e gostinska podjetja, gostišča, zasebna gostišča,
19.	člen
Za uporabo tržnega oziroma sejmskega prostora, naprav in priprav plačajo prodajalci občini posebno pristojbino po tarifi, ki jo določi Svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora.
IX.	Kazenske določbe
20.	člen
Kršitve predpisov 6., 8., 10., 12., 13., 14., 16.. 17., in 18. člena tega odloka se kaznujejo 2 denarno kaznijo do 3.000 din po predpisih temeljnega zakona o prekrških. Kršitev 9. člena se kaznuje po 3. točki 92. člena uredbe o - trgovanju ter trgovskih podjetjih, kršitve 15. člena po točki 4. in 7. 92. člena uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah. V težjih primerih pa se za kršilce tega odloka uporabijo kazenske sankcije po čl. 93., 95. in 96. uredbe o trgovanju ter o trgoskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ štev. 37/55).
Upravno kazenski postopek izvede in kazen izreče sodnik za prekrške občinskega ljudskega odbora Mozirje.
X.	Končne določbe
21.	člen
Pooblašča sc Svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora Mozirje, da izda potrebna navodila za izvajanje tega odloka.
22.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje in ko je objavljen na krajevno običajen način.
Občinski ljudski odbor Mozirje Štev.: 03/1-038/1.
Predsednik: Anton Zupan
163.
Na podlagi 2. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, štev. 34/55) ter po pooblastilu člena 29. uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš (Uradni list FLRJ, št.29 54), v zvezi s točko 2. člena 10. statuta občine Slov. Konjice in čl. 3. in 8. temeljnega zakona o prekrških (Uradni 1. FLRJ. št. 46/51 in 58/55) je Občinski ljudski odbor Slov. Konjice na svoji seji dne 16. aprila 1956 sprejel odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o hišnem redu z dne 29. 10 1955 tako, da se novi tekst glasi:
ODLOK o hišnem redu
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Določbe tega odloka se uporabljajo na celotnem območju občine Slov. Konjice in veljajo tako za stanovanjske hiše, ki spadajo v stanovanjsko skupnost, kakor tudi za stanovanjske hiše izven te skupnosti.
2.	člen
S hišnim redom se urejujejo razmerja med uživalci stanovanj med seboj ter med uživalci in hišnimi sveti in stanovanjsko upravo oziroma lastnikom hiše, ki ni v sklopu stanovanjske skupnosti; nadalje se določajo pravice in dolžnosti hišnih svetov in lastnikov hiš, uživalcev stanovanj in hišnikov.
Kot uživalci stanovanj v smislu tega odloka se štejejo tisti, ki so sklenili stanovanjsko pogodbo: najemniki, sostanovalci in podnajemniki kakor tudi hišni lastnik, ki stanuje v svoji hiši, in hišnik.
Ta odlok velja tudi za najemnike poslovnih prostorov v hišah družbene in zasebne lastnine.
II.	PRAVICE IN DOLŽNOSTI HIŠNIH SVETOV IN ZASEBNIH LASTNIKOV HIŠ
3.	člen
■Stanovanjske hiše, ki so vključene v stanovanjsko skupnost, upravljajo hišni sveti, zasebne hiše izy6° stanovanjske skupnosti pa lastniki teh hiš v mejah zakonitih predpisov. Hišni sveti oziroma lastniki s° upravičeni, da zaradi upravljanja in vzdrževanja pr°' gledajo stanovanjske prostore in naprhve, vendar morajo stanovalcu pregled prej najaviti. Pri tem se mora posebej paziti na to, da je uživalcu stanovanja v največji meri zagotovljeno mirno in nemoteno uživanj6 stanovanja.
4.	člen
Hišni svet sklepa na sestankih, ki so po potrebi-Sklepi, ki .jih sprejme hišni svet, se vpišejo v knjig0 sklepov, ki jo vodi in hrani predsednik hišnega sveta, a tudi skrbi, dg se sprejeti sklepi izvajajo. Hišni svet predstavlja predsednik ali od hišnega sveta pooblaščena oseba.
5.	člen
Hi/šni svet oziroma lastnik hiše izven stanovanjske skupnosti sklepa stanovanjske pogodbe z najemniki stanovanj samo na podlagi pravnomočne odločbe 0 dodelitvi stanovanja pristojne stanovanjske uprave-Podnajemno razmerje se ustanovi med najemnikom in podnajemnikom po predhodni privolitvi hišnega sveta oziroma lastnika hiše.
Najemne pogodbe za poslovne prostore se sklepaj0 med hišnim svetom oziroma lastnikom hiše in najemnikom po zakonitih predpisih.
6.	člen
Stanovanjske in podnajemniške pogodbe ter p°' godbe o najemu poslovnih prostorov morajo - biti napravljene pismeno in jih je treba dati registrirati pri stanovanjski upravi v roku 15 dni po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi stanovanja oziroma vselitvi podnajemnika ali najemnika lokala.
7.	člen
Hišni svet oziroma lastnih hiše je dolžan skleniti stanovanjsko pogodbo s tistim, ki mu je bilo stanovanje dodeljeno. Ce tega ne stori, sklene namesto njega pogodbo stanovanjska uprava. Brez pravnomočne sta-novanjsko-dodelitvene odločbe vselitev ni dovoljena-
8.	člen
Stanovanje oziroma poslovni prostor se mora izročiti uživalcu v uporabnem stanju ter ga v takem stanju tudi vzdrževati. Stroški tega vzdrževanja bremen6 sklad za vzdrževanje hiš.
Po prenehanju pogodbenega razmerja mora uživalec izročiti najete prostore v stanju, kot jih je prevzel, upoštevajoč redno izrabo.
9.	člen
O prevzemu in predaji stanovanjskih in poslovnih prostorov se sestavi zapisnik o ugotovljenem stanju-
10.	člen
Stanovanjska pogodba poteče na podlagi odpovedi ali razrešitve pogodbe med hišnim svetom ozirom0 lastnikom hiše ter uživalcem v mejah predpisov čl-59. in 60. uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš te> čl. 26. in 30. uredbe o razdeljevanju in odpovedi stanovanj.
11.	člen
Hišni svet oziroma lastnik hiše mora vsako izpral' njeno stanovanje ali del stanovanja priglasiti stan°' vanjski upravi v roku 3 dni, ako se oseba, kateri j® bilo stanovanje pravnomočno dodeljeno, ni vselila. v
oz- ^ ^ni P° pravnomočnosti dodelitvene odločbe, 7 v'?3 a*tr! ?e ie ^do samovoljno vselil v s-tanovanje, atero ni imel odločbe o nakazilu.
12.	člen
nih ^'^ni sv®t skrbi za vzdrževanje hiše, odloča o nje-, Popravilih in o popravilih stanovanj. Za to raz-^j. s sredstvi iz sklada za vzdrževanje hiše; z amor--acijskim skladom pa le po sporazumu s stanovanjsko upravo.
13.	člen
Najemnino pobira hišni svet po svojem pooblaščena članu, blagajniku ali hišniku oziroma v hišah ZVcn stanovanjske skupnosti hiše, o plačilu najem-lne se mora izdati pobotnica.
Najemnina se odvaja v smislu IV. poglavja odloka stanovanjskih skupnostih, stanovanjskih pogodb in d.iemninah občine Slov. Konjice po določenih odbitkih Predpisane sklade.
14. člen
v Hišni svet oziroma lastnik hiše je odgovoren za izd • 6vanje reda in snage v hiši in izven nje. Za to potrebne ukrepe, določa vrstni red uporabe in m rf11''? s^uPn’h prostorov in poravnava nesporazume g eu uživalci stanovanj oziroma poslovnih prostorov.
uPni prostori in naprave morajo biti na razpolago Sern stanovalcem.
15. člen
-. Dvorišča se morajo vzdrževati v redu in se redno ■stiu ter po potrebi posuti s peskom ali drugim ma-^rialorn. Zlasti je treba počistiti blato, da ga ne raz-asajo pešci in vozila na javne ceste in poti.
Ograjo in žive meje je treba vzdrževati, da služijo arnenu in da ne kaze zunanjega videza, zlasti ob jav-'h cestah. Dvorišča in vrtovi ter zemljišča ob javnih fstah je treba očistiti. Vrtovi in nasadi ob hišah mo-al° biti obdelani oziroma v redu vzdrževani.
16.	člen
Zgradbe se morajo v redu vzdrževati; pravočasno a morajo popraviti zidovi, okna, žlebovi, dimniki ter v rehe, ki morajo imeti nameščene ograje za zadrže-an.ie snega tam, kjer bi bila sicer nevarnost za sta-°valce ali mimoidoče.
Hišno pročelje se mora vzdrževati v čistem stanju.
17.	člen
r Pločnik ob zgradbi oziroma zemljišče se mora drio čistiti v večernih urah. Pred pometanjem je treba °čnik poškropiti, da se ne dviga prah. k Sneg je treba odstraniti s pločnikov in ob hiši z odlašanja. Ob poledicah se mora pločnik posipati 'žaganjem, pepelom ali peskom. Odvažanje snega iz or‘šča na javne ceste je prepovedano.
18.	člen
v - Greznice, gnojne in smctišne jame se morajo pravšno izpraznjevati in vzdrževati v uporabnem sta-p0,.' Greznice in smetišne jame morajo biti primerno Qk da se ne razširja smrad in ne raznaša nesnaga. v “.da teh jam mora biti vedno čista. Vsaka stano-1Q„ js.<a hiša mora imeti določen pokrit prostor za od-kanje smeti, v kolikor ni odrejen tedenski odvoz Srn .Hontrolo nad greznicami, gnojnimi in smetišnimi jam-1 določenem podjetju.
*t°li£mi vrši komunalna uprava vsaj enkrat na leto. V pra or. ugotovi to podjetje, da je treba te sanitarne na-l'ok ? ..izprazniti, očistiti ali urediti, določi primeren urGc,.ni®nemu svetu oziroma lastniku hiše, da zadevo izv,.-1: Ge ta tega v roku ne stori, lahko podjetje samo 1 na stroške hiše odrejeno opravilo.
19.	člen
Vse instalacije se morajo zavarovati pred okvarami, zlasti pred mrazom in vlago, ter se morajo vsaj enkrat mesečno pregledati.
20.	člen
Podstrešja stanovanjskih hiš morajo biti čista. Tam se ne smejo puščati gorljivi predmeti.
21.	člen
Hodniki, veže, stopnišča, kleti in skupna stranišča čistiti te prostore, po kakšnem vrstnem redu in kate-se morajo vzdrževati v čistem stanju. Kdo je dolžan rem času, določi hišni svet oziroma lastnik hiše. Prav tako mora tudi hišni svet oziroma lastnik hiše določiti kraj in čas pometanja odprtih balkonov, hodnikov in stopnišč.
22.	člen
Skupna pralnica se mora vzdrževati v rabnem in čistem stanju. Vrstni red določi hišni svet oziroma lasthik hiše. Po izvršenem pranju mora vsak, ki je pralnico uporabljal, vse pralne naprave dobro očistiti in spraviti posodo tako, da se ne kvari. Pod praznim pralnim kotlom je prepovedano kuriti.
23.	člen
Vsaka hiša, ki je v stanovanjski skupnosti, mora imeti popis inventarja t. j. predmetov, ki spadajo k hiši in so v skupni uporabi oziroma se rabijo v skupne inventarja hrani hišni svet.
svrhe. Vsi ti predmeti morajo biti tudi ocenjeni. Popis
24.	člen
Predesnik hišnega sveta oziroma lastnik hiše mora hraniti seznam vseh stanovalcev hiše; seznam . mora obsegati: priimek in ime. poklic in označbo, ali je oseba najemnik, podnajemnik ali drunižski član, - ter lego stanovanja po nadstropjih ali številkah.
25.	člen
V vsaki hiši, v kateri je več kot 6 družinskih stanovanj, mora biti nameščen hišnik ali pa druga plačana oseba, ki skrbi za red in snago skupnih prostorov ter opravlja druga dodeljena opravila. t
Hišnika namešča hišni svet, kateremu je hišnik odgovoren za svoje delo.
IV. PRAVICE IN DOLŽNOSTI UŽIVALCEV STANOVANJ
:*•	T?,
26.	člen
Najemnik oziroma podnajemnik pridobi s stanovanjsko oziroma podnajemniško pogodbo pravico do uživanja stanovanj oziroma dela stanovanja ali poslovnega prostora v skladu s predpisi uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš, uredbe o razdeljevanju in odpovedi stanovanj in v skladu s predpisi tega odloka.
27.	člen
Najemnina se mora plačati najkasneje do 5. dneva vsakega meseca vnaprej. V primeru zamude se plačajo 12% obresti v sklad za vzdrževanje hiš. Stroški za uporabo skupnih naprav (voda, parna kurjava, dvigalo in podobno) in drugi prispevki, ki gredo v uži-valčevo breme, se plačajo posebej. Razdelitev teh stroškov na posameznike izvrši hišni svet oziroma lastnik hiše, upoštevajoč število stanovalcev, porabo sredstev in značaj prostorov.
28.	člen
Uživalec mora uporabljati stanovanjc oziroma posloveni prostor pazljivo in ga varovati pred poškodbami. Stanovanjske prostore sme uporabljati samo v stanovanjske namene.
29.	člen
Vzdrževanje notranjosti stanovanja oz. poslovnega prostora bremeni najemnika, ki mora na lastne stroške izvršiti naslednje:
1.	pobeliti stanovanje oz. poslovne prostore, kakor hitro se za to pokaže potreba, ki jo ob sporu ugotavlja sanitarna inšpekcija; kuhinjo je treba pobeliti vsaj vsako tretje leto;
2.	redno čiščenje štedilnika po dimnikarju, peči pa po potrebi, zlasti pred pričetkom ogrevanja v jeseni;
3.	uničiti mrčes in golazni;
4.	oskrbeti takoj po okvari mala popravila, zlasti popravila električnih stikal in varovalk, vodovodnih tesnil v pipah, pip, poškodovanih ključev in ključavnic, zvonca na vratih, razbitih pečnic ob pečeh in štedilnikih, plovk in tesnil v rezervoarjih stranišč z vodovodnim izpiranjem, razbitih stekel in podobno;
5.	razkuževati stranišča brez vodnega izpiranja s primernimi dezinfekcijskimi sredstvi.
Uživalec je odgovoren za škodo, ki bi nastala zaradi zanemarjanja njegovih dolžnosti.
30.	člen
Prezidave sme izvršiti uživalec po poprejšnjem pristanku hišnega sveta in stanovanjske uprave oz. lastnika hiše in sicer v skladu z gradbenimi predpisi. Ob izselitvi mora pustiti prostore brez odškodnine v nespremenjenem stanju, razen če določa sklenjeni pismeni dogovor med uživalcem in najemodajalcem drugače.
31.	člen
Uživalec mora hišnemu svetu oz. lastniku hiše izven stanovanjske skupnosti takoj naznaniti vse poškodbe in pomanjkljivosti, ki jih mora dati popraviti najemodajalec, sicer odgovarja za večjo nastalo škodo.
Če najemodajalec ne oskrbi pravočasno popravil, ki gredo v njegovo breme, sme najemnik z dovoljenjem sveta za stanovanjske zadeve oskrbeti popravila na stroške najemodajalca ter potrebne izdatke odbiti od najemnine.
32.	člen
Uživalec mora paziti na red in čistočo najetih in skupnih prostorov in se v teh prostorih vesti tako, da ne moti mirnega sožitja, življenja sostanovalcev in bližnje okolice.
Prepovedano je zlasti:
1.	vesti se v stanovanju oz. v hiši ali zunaj nje tako, da to moti, vznemirja stanovalce in bližnjo okolico, s kričanjem, razgrajanjem ali nedostojnim vedenjem bodisi podnevi, predvsem pa v nočnem času med
22.	in 6. uro;
2.	v nočnem času igrati na zvočne instrumente, peti, plesati in podobno, kar moti ostale stanovalce pri nočnem počitku;
3.	sekati drva ali drobiti premog v prostorih, ki niso za to določeni;
4.	uporabljati strojne naprave, ki ropočejo; šivalne in druge stroje, ki so za domačo potrebo; je treba pri uporabi primerno podložiti, da se ropot zmanjša;
5.	igrati na dvorišču ali v bližini hiše nogomet ali druge podobne igre, ki bi utegnile ogrožati telesno varnost stanovalcev ali napraviti škodo na poslopju;
6.	pljuvati po tleh ali drugače ponesnažiti poslopje;
7.	zamazati ali poškodovati poslopje s pisanjem ali pritrjevanjem plakatov, raznih obvestil in naznanil
v vežah, stopniščih in hodnikih oz. na mestih, ki niso za to določena;
8.	zastavljati veže, hodnike, stopnišča ali dvorišča s kakršnimi koli predmeti in vozili, razen na mestih, ki so za to določena;
9.	pometati izven stanovanja, iztepavati in iztrg-savati predmete z oknov na pročelje ali odlagati pepel in druge odpadke na mestih, ki niso za to določena, oz. v času, ki ni primeren, ali izven časa, ki je za to določen po hišnem svetu oz. lastniku hiše;
10.	pri dovozu kuriva ali drugega materiala ali ob selitvi pustili neočiščen pločnik, dvorišče ali druge skupne prostore v hiši;
11.	prati in sušiti perilo v stanovanjih, če je ?-a to na razpolago pralnica ali kak drug primeren pro-štor, odn. prostor za sušenje perila;
12.	prekomerno močiti tla in umivati parketc;
13.	nepravilno trošenje vode in električnega toka preko zmogljivosti inštalacije;
14.	uporaba lahko vnetljivih tekočin (petrolej, ben-
cin, karbit in podobno) in druge snovi za netenje ognja ali kako drugačno uporabo v bližini odprtega ognja;	'
15.	metati odpadke ali druge predmete v stranišča ali vodovodne školjke ali odtočne cevi;
16.	vlivati odpadne vode v žlebove, na cesto ali na dvorišča;
17.	puščati vežna in vrtna vrata odklenjena poleti od 21. do 5. ure, pozimi pa od 20. do 6. ure;
18.	postavljati na okna nezavarovano posodo za cvetlice ali druge predmete, zalivati cvetlice tako, da odteka voda po fasadi;
19.	rediti živali oz. imeti mačke ali večje števil0 ptičev brez privolitve hišnega sveta oz. lastnika hiše!
, 20. storiti kakršno koli dejanje, ki bi utegnilo povzročiti škodo v najetih prostorih, na poslopju ali na pripadajočem zemljišču.
33.	člen
Uživalec je dolžan javiti dan izselitve hišnemu svetu oz. lastniku hiše, če je izven stanovanjske skupnosti, najmanj tri dni pred izpraznitvijo stanovanja odn. poslovnega prostora.
V.	KAZENSKE DOLOČBE
34.	člen
Z denarno kaznijo do 3.000 din se kaznuje predsednik ali pooblaščeni član hišnega sveta, zasebni lastnik hiše ali njegov zastopnik, uživalec stanovanja ali kakršna koli druga oseba, ki krši predpise členov: 4, 8, 8, 9, 12 do 25 in 28 do 33 tega odloka.
35.	člen
Navodila za izvajanje tega odloka predpiše po potrebi svet za stanovanjske zadeve.
36.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
Občinski ljudski .odbor Slov. Konjice, v Slov. Konjicah, dne 16. 4. 1956.
Štev.: 01-1807/2-56
Predsednik: Leon Mlinarič, 1. r.
Izdaja finančno samostojni zavod »Uradni vestnik okraja Celje-« v Celju — Ureja uredniški odbor pri Okrajnem ljudskem odboru Celje — Odgovorni urednik Gorenjak Ludvik — Tiska Celjska tiskarna v Celju — Uredništvo in uprava Celje, Trg svobode štev. 9 — Telefonska štev. 26-06, interna 47 — Naročnina znaša
letno 700 din, cena posamezni številki pa 30 din