k o. V Mariboru, sobola 22. III. Maj. 1870. Vtorek, četrtek in so-l.nto i/liRJn in velja v MkiiIioiu l.rt-z pošiljanja mt ilom za vso leto S — k, pol leta 4 ,, — ri četrt ■J (i l»o po-li : /ft vse leto 10 g. —k. j, pol leta .r> „ — * •etrt 80 SLOVENSKI NAROD Ozimni In : /i navadno tristopno \ rtto se plačuje : 8 kr.it -o tiska Ikrat, ■' h »» >» »» 2krat, 3krat. VredniitTO in opravniitvo je na stolnem trgu (Domplatz) hii. št. 179. veče pismenku ho plačujejo po prostoru Za vsak tisek jo pla-«'ati kolek (s tempelj* za 30 kr. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo. Adresna debata. ] Kaj pa da ne morem razumevati, kako se tako spro-membe ujemajo s trdim in trdnim izvrševanjem se-Kakor nam poročajo časniki bode sicer število danje ustave, onih drž. poslancev, ki bodo govorili proti Tintijovi Na drugi strani stoji stranka, ki hočo ustavo res- adresi, manjše nego'onih, ki jo bodo zagovarjali. Toda nično oživoti ; ona teži po ravnopravnosti vseh kraljo-če bomanjšina tako govorila, kakor sta dozdaj govo- stev in dežel, ki pa naj ne bi bila samo na papirji zarila dr. To man in Diirckheim, potem bo moralično pisana ali pa odvisna od dobre volje ministarske. Na zmagala manjšina, če tudi pri glasovanj prevaga cen- prvi strani stoji stranka, ki se sklada s znano spome-tralistična večina. Govor poslanca dr. Tomama se nam nico ministerske večino, ki ima za seboj večino adres-zdi tako" imeniten, da naj ga tu priobčimo, kakor smo nega odbora in kakor je videti tudi večino državnega ga našli v najboljih poročilih dunajskih. Tora a n je zbora. Na drugi strani stoji stranka, ki so ujema s govoril prvi za poročevalcem in prvi proti adresi, [spomenico ministerske manjšine, ki je sicer v drž. Zadržaj njegovoga izvrstnega govora je menda ta-le:*) zboru v manjšini, ki pa ima za seboj večino narodov Kakor v vseh državah tako je zlasti v Avstriji blagor in sreča države odvisna od tega, kakšna je ustava. Će bo avstrijska ustava naravna prava posameznih kraljevin in dežel spoštovala, če bo ozir jemala za posebne razmere posameznih državnih oddelkov, potem bo ustava pospeševala notrajni mir, svobodo in državno moč ; če bo pa zapustila to pot, če se bo do (Dobro 1 na desni.) Zdaj pa preiščimo, ktera teh strank Avstrijo tira poginu v naročje, in ktera hoče Avstrijo okrepiti in resnično podstaviti; preiščimo, ktera pospešuje pravo blagostanje iu v kteri obliki se da doseči in razviti svoboda, ali v contralizujoči ali v decentralizujoči obliki. Da si odgovorimo na prvo vprašanje, moramo si lala po izgledih drugih, čisto različnih držav, potem' ogledati, kakšna je naša država, in tu vidimo, da je mora biti po vseh postavah pameti novarna in za- Avstrija skupnost (aggregat) raznih narodnosti, kterih vržljiva. Da je temu res tako, uči nas zgodovina mno-'vsaka je kteremu najmočnejših evropskih narodov v gih držav; pa tudi navadne postave splošne in državne rodu. Samostalnost posameznih dežel so je do zdaj sprevidnosti nam pripovedujejo, da ne more biti dru- zmerom priznavala, to nam kaže pragmatična sankcija, gače. Te moje pričetne besede pač dovolj opravičujejo manifest cesarja Franca 1. 1804, in oktober>ka diploma, resne besede prestolnega govora in pa državni položaj Kakor pa se mora priznnvati samostojnost kraljestev sploh. V Avstriji ai z vso ostrostjo nasproti stojiti dve in dežel, tako se morajo prizuavati tudi njih običaji in stranki in to no le v državnem zboru, ampak tudi v posobnosti, ktere so do leta 1848. spalo kakor pod ministerstvu, kakor je še pred kratkim obstajalo. Ena mrtvaško odejo. Avstrijske deželo so ono dobrotnice, stranka oglaša, da se moramo z vso trdostjo držati ki so premoženje in življenje za državo darovale, ki so črke ustavine in da se mora zavrniti vsaka sprememba. (državo rešile iz vsako nevarnosti, tako da se dežolam Da bi se ta ustava za vsako ceno izvršila, poslužuje se ne sme reči: Okolo miz, kjer se uravnujejo državna ta stranka v pomoček strahovalnih in posilnih naredeb, opravila, nimate Ve nič opraviti! Kraljestva in dežele odpravlja in ob moč deva najvažneje pravice ustave—!po pravici tirjajo, naj se jim povekša njih avtonomija za vso one, ki hote, da bi se ustava predrugačila. A to še tej stranki no zadostuje, izmislila si je še drugo sredstvo: prenaredbo volilnega reda, neposredno volitve. * (Ko smo te vrste pisali, nismo še imeli v rokah sten. zapisnika. Vredn. v postavodaji in v upravi in to tem bolj, ker skupno avstrijsko državno življenjo zarad tega ne bo pešalo, kakor tudi telo ne peša, če se ojačijo posamezni udje. Iz tega samega je že razvidno, da Avstriji no more ustrezati centralizujoča ustava Zalibog pn v Avstriji vedno napreduje germani-zujoče centralizovanjo; pričelo se je za cesarja Jožeta, ki je moral okusiti hud upor; s tem da je razžalil posobnosti dežel, pokopal jo sam svojo svobodomiselnost. Pridobitki lota 1848 so so prehitro pogubili, nastopila je reakcija. In kaj se jo doseglo V Zgubili smo eno deželo. T u so je vladar odločil izdati oktoberako diplomo, v kteri se izrazujo misel avtonomijo. Potem je zopet prišel svobodomiseln mož, Schmerling, ki jo prava oktoberske diplome skrajšal, umetne volilne rede stvaril in tako voliko nevoljo napravil. Zastonj so poslanci razlagali, kako nevarni so taki volilni redi, zastonj so sedanji vladni možje Schmerlinga svarili. Sistema so jo maščevala pri Kraljovom Gradcu, zbudila je nezadovoljnost Ogrov in Poljakov in je konečno peljala do nesrečno spravo z Ogersko. Naučili pa so iz tega niso oir, ustavo leta 1867 so zopet napravili brez Oehov, Slovenci in Poljaki so proti njoj ugovarjali. Da narodi s sodanjo ustavo niso zadovoljni, dokazujejo deklaracija ua Ćeskom in Moravskom, kaže gališka rosolucija, sklopi na Kranjskem, v Bukovini in Trstu; krvav dokaz je Dalmacija. Vse to so odločna dokazila, da so v Avstriji centralizem no da izvršiti. Tolaži nas le to, da jo vladar spoznal, da jo treba sporazumljenja. Nj. veličanstvo je to priznalo v pro-stolnem govoru in naročilo ministerstvu naj mu predloži nasveto o spravi z nezadovoljnimi narodi. A sedanje zmagonosno ministorstvo jo odgovorilo, da so mora opozicija utreti ali polomiti. Nozaslišano obsojanje časnikarstva, izjemno stanje na Češkem in v Dalmaciji , strahovanje pravično opozicijo, vsakovrstno vpljivanjo vladnih organov — vse to kaže svobodo-umnost sedanjih ministrov — zdaj imamo parlamentaren ministorsk absolutizem. Imamo puške iglenke, ki pa niso svoje dobrote še dokazalo na srcih vseh Avstrijcev. (Predsednik opominja govornika k zmernosti.) Mi imamo ječe in zaporo, ki niso šo napolnjoni z vso inteligencijo. Imamo tudi šo denarje, da si zidamo nove ječo. (Ko šo enkrat predsednik govornika posvari, odgovori dr. Toman, da bode nehal govoriti, ako Naravoslovne črtice. *) II. Podgraiia. Tako močno ri«J sovražim nobene živali, nego podgano. Grda ta stvar mi jo že kaj škode napravila. Zredim si lepo prase , pa pride ta nespodobnežica, in zraven praseta iz korista je, ali pa še prasetu uho odgrizne. Ona ima veliko prispodobnosti z neko dobro znano ustavo. Vse podkoplje in nikjer nič ne koristi. Ona je živi §. 19. temeljnih postav; če misliš, sedaj pa jo že imam, ti ročno uide. Taka je s tem ljubim §. 19-Kjer ga hočeš v svojo korist obrniti/, ti že smukne izpod rok, in najde lukujo, skoz ktero zmuzne. Ko še bi živel podganoslovec mesta Hainmeln ! Dosti mojih bralcev ni še nič slišalo o njem. Toda pazko ! Leta 1284. se jo prikazal v mestu Hammelu pisano oblečen človek, zato so ga imenovali : fiu n t 1 i n g. Rekel je, da zna podgane loviti, in obljubil meščanom, da jim bo njih mesto rešil podgan, ako mu dajo plačilo, ktero si *) Zadnjic se jo urinila nesrečna pomota v uapis in je stalo : „narodoslovnew namesto „naravoslovne." je sam odmeril. Meščani radi obljubijo. Naš podga-nolovec vzame iz žepa drobno piščalko, v njo trikrat zapiska; od vseh strani pridejo miši in podgane, in se dajo prav vbogljivo od copernika v vodo gnati, kjer so se vse potopile. Ko gospod Buntliug išče svojega plii-čila, mu ga Hammelčani odrečejo. Mož so na to razsrdi, ves hud odide in pride zopet na sv. Joana in Pavla dan z rudečim klobukom in divjini obrazom v mesto, zapiska s svojo žvegljico po ulicah, ali namesto podgan in miši, pribezgajo otroci, ktero je peljal skoz mestna vrata v bližnjo goro : Koppclberg, čijega utroba sejo odprla, pa tudi zaprla, ko je podganolovec z otroci bil v utrobi gore. Otrok ni bilo več nazaj, razuu nekterih in ti še so prišli kot gluhoineui k svojim starišem. Še denes lehko bereš nad novimi vrati mesta Hainmeln napis : Centum ter denos eun'i magus ah urbo puellos duicerat ante nos CCLXXII condita porta fuit. Ta zgodba je tudi namalana v mestni cerkvi, na mnogih hramih, izrezana na kamenih . iu tudi poseben denar je bil v ta spomin kovan. Kdor mi tega ne verjame, naj bero sledečo knjige : n) Erich exodus Hamclcnsis 1665. b) Kircher, Musurgia II. lih 9. c) Kirchmaicr, dissertatio do inau-spicato Hamelensium exitu, NVittenbergio 1671. d) Scholl, fabula Hainelonsis Hannov. lb"62. e) Becheror, Thiirin-gisehe Kronika str. 36U. f) Schudt, Merkvviirdigkeiten, 4 B. 5. K. g) Beckor, dio bozauberto VVclt von Schwa-ger und Sommler, Leipzig 1781 8. B. 4. K. h) Fein, das unter dem Ausgang der hammelsclun Kinder ver-borgene Goheimniss, Hannov. 1794. i) Sprenger, Ge-schichto von Ilammeln, Hannov 1826. k) Lyser, Abend-liinili>cho Tausend und eino Nacht, Meisson 1838 1,265. 1) Ilurrvs, Sagon Niedcrsachsens, Celle, 1840. I. str. 45. m) Grimm, deutsche Sagcn I. str. 330. n) Hascker deutsche Volkssagen, Gottingen 1835. str. 20. o) Nork, Volkssagen str. 392. p) Gottschalk, Sagon der Deutschen, Halle, 1814 str. 56 itd. Glejte, ali ni naš nemški sosod učen mož 1 — Kedaj bomo mi tako daleč spravili in od podgan našega prihodnjega poglavitnega mesta belo Ljubljane 15 knjig napisali. V Ljubljani pa le tožijo o pomanjkanji gradiva. E brate! saj ga no manjka, le pisateljev ni, kteri bi ljubljansko podgane znali popisati. Željo sera izrekel, da bi se pokazal tudi pri nas g. Duntling; dali bi mu radi dobro plačilo ne samo za podgane, da jih odpelja, tomuč tudi za otroko nemarne, naj gre ž njimi v Koppelberg. —- Ne res ? Kaj pa menite, postavim, Vi mariborski učitelji grški, latinski , nemški, nemšku- 71 se mu bo kratil svobodni govor; potem pa nadaljuje):! Nezadovoljnim narodom se lahko odzvomo vse svoboščine, pravice zborovanja in društev, porotno sodnije itd.; še enkrat se lahko vpeljo izjemno stanje; to je recept, po kterom hote opozicijo polomiti. Poprej sto mi segali v besedo, ko sem hotel reči, da ne morem verovati, da bi hotel nemški narod v Avstriji s takimi pripomočki zmagati. Tak recept bo morebiti dal navidezno močno ustavno vlado, nikdar pa ne bo ustvaril prave ustavnosti Konec vsega bo še veča zmešnjava. Ce si ogledamo ustavo drugih držav, vidimo, da so se često spreminjale. Angležka ustava se že 300 let spreminja, in to zato, ker mora biti ustava živo, a ne mrtva črka. Kdor zagovarja nepremekljivo ustavo, zagovarja njen propad. Saj ustava ne moro biti namen sama zase, ona ima lo nnnion, da so uresniči svoboda in blagostanje. Vpeljati hočete neposredne volitve, ki so v proti-glasji z oktobersko diplomo, s tem hočete spodsekati in posekati cvetoče drevo deželne avtonomije* Ali ni temu res tako ? G. minister notranjih zadev naj mi odpusti, ali opomniti ga moram na neki njegov izrek v privatnem govoru, namreč: Deželni zbori morajo zginiti, ž njimi ne morem vladati. (Minister dr. Giskra: To ni res 1) Jaz sem porok, da je to istina. Će bodete tako ravnali, potem ste se za vselej odpovedali vsakemu sporazumljenju z nami; potem nam ne preostaja dru-zega, nego ostati na našem dobro avstrijskem stališči, ustavni stranki pa ne moremo nikdar in nikoli roke podati, če vpeljete neposredne volitve, pač dobite mnogoglaven parlament, a nikdar ne pravga državnega zastopa. Ali bo nemški narod tak zbor hotel ? Vladar na tak zbor ne more obzira jemati; postave, ki jih bodete tam delali in ko bi bile še tako svobodoumne, nimajo nobenega poroštva za obstanek Avstrije. Posta-vodaja bo prišla ob spoštovanje, eksekutivi se bodo narodi upirali. Avstrijo more podpreti le popoln parlament, v kterega so pomirjeni narodi poslali svoje zastopnike. Ali je morebiti državi nevarno, kar tirja opozicija, namreč pomnoženo avtonomijo? Ne v centralizaciji ampak v avtonomiji se more razvijati svoboda. Tega mnenja so vsi, ki hote enakost in svobodo. Kaj mar nemški narod ne potrebuje avtonomije, in zakaj bi je no imel ? Toda zastopniki nemškega naroda žali-bog nadvladauje više cene nego svobodo. Ako se nam v Avstriji ne zodosti, potem si moramo zadostila iskati drugje. Potem se zna pripetiti, da pride država sama v nevarnost. Nadvladauje nemško se hoče zagovarjati z večo svobodomiselnostjo in omiko nemškega naroda. Pa prava omika mora skrbeti, da so more vsakdo izobraževati v svojem narodnem jeziku, ona mora priznati rav- tarski, nemškoslovenski , in slovensko nemški? Enak copernik podganolovec je tudi bil kapucin Angionini, kteri je v vasi Drancvles — Nonis blizo Pariza leta 1240. tudi vse podgane ml pisk al, ali ko mu vnščani niso hoteli dati obljubljenega plačila, jim jo konje, govedo, svinje in goske s piskanjem odpeljal, in nikdar jih ne več nazaj pripeljal. Ta možje bil že bolj praktičen , ker ta reč se zna bolje v kloštru porabiti, nego nemarni otroci. Vse te povesti se dajo naravno razložiti. Že starodavni narodi so opazili, ka, če so dosti podgan in miši pokaže, po tem rada prideta pomor in kuga, ki ljudi in živino pokončata. Letos je te mrčesi nenavadno dosti — utegno priti kuga, in ta bodo dosti dobrega napravila v naši državi, marsiktorega fantalina.1 kozla in osla vzela, tu pa tam tudi predsednika kon-atitucijonalnih in drugih društev pobrala, in tako bode svet sam zapadel reakciji v naročjo — brez pomoči fevdalcev in klerikalcev. III. Krt. Ali bi te zaklali, ali pa redili in plemenih, draga živalica ? tega vprašanja šo niso rešili kmetovalci : „Novico" ga zagovarjajo , tudi jaz ga pustim rovati po svojih travnicih, in razkapam vesel krtovinjake. „ A1 i. noprAvnoBt. Hegemonske težnje nemškemu narodu samemu delajo krivico. In kako se morete sklicavati na večo svobodoumnost, ako le hrepenite po nadvladi. S takimi dokazili se ne da bojevati. Sicer pa moram krepko povdarjati, da nemški narod sploh tako ne misli, kakor se t ti pa tam trdi. Ko bi res tu sedel nemški narod, drugače bi slišali govoriti , kakor se zdaj govori. Do »porazumljenja samo zato ne moremo, ker ga voditelji ne hote, ne le ti, ki so v tej zbornici , ampak tudi voditelji javnega mnenja. Ze med prvim zasedanjem drž. zbora so se pokazala nasprotja, nekteri nemški zastopniki so že tedaj priznavali pravice avtonomije. In denea se te pravico na eni strani bolj in bolj priznavajo, na drugi bolj in bolj zametavajo. Ali je pa tudi res , da so drugi narodi tako brez vsake vednosti ? Češki narod je prvi prižgal dušno luč. Postave velikosrbskega naroda priznavajo najobširnejšo svobodo. Dajte narodom samostalnost in saroolastnost, in narodi bo bodo razvijali in napredovali ; izvrženci nočejo biti in si tudi ne dade naprav usiljevati. Trdi se, da se mora država ponemčiti ; kako se sme taka krivica v imenu nemškega naroda proglašnti ? Vlada jo po posameznih deželah skrbela samo za Nemce, druge pak je zanemarjala. Če hočemo v državi imeti mir, mora se najprej prediugačiti volilni red. Dokler se to ne zgodi, ne bo ustava dosegla, da bi jo vsi priznavali. Razmere, kakor sedanje nimajo nravne podlage; podpirati jih z bnjoneti bi bilo brezpametno. Kdor smatra Avstrijo kot moderno državo, ne more se sprijazniti z našimi razmerami. Mi priznavamo Avstrijo za državo, ki naj dokaže, da je mogoče različnim narodom zadovoljiti. Kdor to hoče, mora sedanji absolutizem zavreči. Zbornica hoče odgovarjati na prestolni govor. Moram priznavati, da som zadovoljen s posameznimi stavki adrese, priznavati, da se sem tertje pravice posameznih dežel povdarjajo, a poleg njih so drugi stavki, ki nagtašajo posilstvo. Adresa ni program za spravo in sprijaznjenje, ona hoče le vzdržati, kar je. Temu se moram najkrepkeje ustavljati. Dr. Toman pretresuje adreso. Ta del njegovega sijajnega govora prinesemo po stenografičnem zapisniku. Donos naj le še dostavimo njegove zadnje besede: Ako vlada svojo naloge ne dovrši, potem se jako bojim , da se bodo nad njo uresničile besede sosednjega monarha: „Kar niso mogli storiti mogočni sovražniki, to so storili nemški ministri : Avstrijo so spravili na kant!" Popiši. Is Maribora. (R a z lične stvari — „Reforma" — Trdnjava). „Hejsa, juheja, didel-didam . . . ." to jo blezo refren dunajskih in cizlaj- Bog obvari, somi rajna mamka rekli, krta v hišo vreči, ker potem bi ročno babica' umrli, če pi bi ga kdo v kuhinjo vrgel, bi morala jaz umreti." Da bi ga kdo vrgel v Icsenjačo pred škotskimi vratami ; — bi se vendar prepričali , jeli jo vraža rajne matere istinita ali pa ne. Latin ima prislovico: loquax talpa, govorljiv, klafurljiv, jezičen krt. Sedaj zastopim , zakaj so v nekem mestu obhajali svoj „Verfassungstag" v vrtu; no samo zato , ker tam raste dosti kapuste (krautkopfe), nego ker pod kapusto rad stanuje krt. Nekakšna „wahlverwandschaftu jih je gnala v on kraj , nikakor ne strah pred zoperniki ustave. Prislovico „loquax tnlpa" tolmači častivredni Messerschraid tako : „loquax talpa significat hominem anilina judicii, sed tamen im-pendio verborum. Priporočovati bi se torej krt dal za »imbol marsiktercnut političnemu društvu. Po v era ljudska tudi pravi, če slabega človeka s krtovo krvjo poškropiš, ga storiš močnega. Tora j proč s turuanjem in vsakojako telovadbo, ktera je toliko nesreče napravila na Janjčem in na Jezici. Kropite se s krtovo krvjo, in vi bodete močni kot Herkuli, nemški turnari in slovenski Sokoli in bodete brez težave hvdram glavo odsokvali. tanskib „ustavovernežev" ; petorica ministerska je zmagala ; ustava je rešena; pobito je slabodušno pomir-jenje; nemitfO je zopet na konji; izginola jo „fevdal-na" In „reakeijonarna" tema; Avstrija in liberalna era je na veke zagotovljena; kajti naš steber Jiskra je zopet naš mož .... Tako prepevajo — Jiskrini listi in lahkokrvni politiki. Ali pa so oni te zmage tudi na vse veke varni ? Ali je res v spomenici „petorice" ona panacea najdena, ktera obota tudi poroštva miru ? Ali so federalistični Slovani res osupeli? Ali so nenem-ški narodi avstrijski od svojih tirjatev res kaj ponehali ? Ali zoperniki vsemu in vsakemu pomirjenju z ne-nemškimi narodi, recimo z federalizmom, res mislijo, da so Slovanje po tej zmagi orožje položili in da se utrjenima zvezdama Jiske in Hrbsta tudi že poklanjajo ? — Mislimo, da ne. Kaj hoče novo minister-stvo še začeti, česar še ni poskusilo ? Posadni stan smo že videli; prepovedanja taborjev po Češkem in drugod, tudi na Slovenskem, so že navadna in vsakdanja prikazen bile ; tlačenje in prečenje tiskovne svobode — to so že dolgočnsne stvari, za ktere se še kveče-mu (?) odgovorni vredniki, ali občinstvo več ne (?) meni. Kakovo novo orožjo še hočejo tedaj ministri poskusiti? Morebiti nove neposredne volitve v državni zbor? Tudi to še ne bi bilo najhuje gorje ; ali do takih volitev je še daleko. Ostane še samo eno, česar pa „ ustavo verni" in „ust.avoljubni" ministri ne mogo brez nevarnosti in upora samih Nemcev storiti: namreč ustavne pravice same preklicati. Stanje avstrijske države se tedaj ne spremeni pod nadaljevanjem sedanjega ministarstva skoro v ničem; upor pa lehko veči raste in — zunanje zadevo niso v rokah naših ministrov (in tudi Beustovih ne), ker političnih slučajev k sreči ministri še niso v najem vzeli. Pač pa se federalizmu vedno bolj bližajo časi; decemberska ustava vlada sedaj, a svet se suče in mi vsi ž njim. — „Reforma" ima v zadnjem svojem številu zares važne in imenitne članke o Avstriji in federalistične) nje presnovi. Ti Članki, posebno oni od spisatelja „Oesterreichisches" imajo tudi nas Slovence v mislih ter govorijo posredno o „vseslovenskem", kakor bi ga jaz imenoval, programu ter dokazujejo, da se Avstrija ne sme samo po historičkih načelih predsto-jiti, ker bi se tako Poljakom, Rusinom in Slovencem krivica godila, ampak tudi glede na vladajoče, ravno od Nemcev najbolj upotrebljeno, ali ravno od njih najbolj zatajeno načelo narodnosti. Sploh vidimo, da so vsi strastni in nestrpljivi politični pisatelji na strani centralizma, vsi mirni in objektivno pišoči pa branitelji federalizma. Tudi iz tega znamenja sinemo zaključevati, da je bodočnost naša ; kajti nadutost, puhlost in hudobnost morajo se enega dne v vsej svojej nagoti in revščini pokazati in bankerot storiti. Globoke ideje počasi, a zato gotoveje prodirajo temo nevednosti in znslepljenja. — Kakor iz popisa ob uata-novljenji novega političnega društva „Trdnjave" razgledamo, živi v njega osnovateljih precej svežega (friš-nega) in krepkega narodnega duha. Mi temu društvu tom bolj čestitamo, ker je misel „zodinjeue Slovenije" edini slovenski program, ki ima nekaj vidnega in po-tipljivega jedra; samo hrepenenje po koščekih jezikove ravnopravnosti in milostnega ozira na naše šole in ura-dnije ... to vse je preslaba in prepičla jed za čvrste ljudi. Otroci so zadovoljujejo z igračicami in slad-kobicami, kedar jih pesterne hote potišiti in pomiriti; veliki ljudje in pa narodi zahtevajo svojo celo, popolno, izdatno pravico do življenja. Bog daj, da se imenovano društvo prav ukrepi in da neustrašeno in nezmočeno od čukov in „mačnikov" na korist Slovencev deluje. Is Laškega trga, 19, jan. [Iz v. do p. | IG. tega meseca je napravila naša čitalnica besedo s plesom, ktera je bila v marsikterem oziru prav znamenita, in sicer ne samo zarad svečane priložnosti, nego tudi zastran odličnih gostov, kteri so našo čitalnico s svojim prihodom počastili. Šestnajsti dan tega meseca je bil predgod našega rodo- in gostoljubnega g. dekana in višjega župnika Antona Žužata, kteri ni samo obče-čislan kot ljubeznjiv pastir svojih ovčic, nego tudi kot mož, kteri staro, slavnoznano krepost Slovencev — gostoljubnost skazuje brez izjemkov, ker gospod in kmet, bogat in siromak najde v njegovi bisi gostoljubno sprejetje. Zraven tega je ta vsega poštovanjn vredni mož izvrsten domoljub in podpiralec vsakega narodnega početja, in tako tudi naše mlade čitalnice, kteri je daroval mnogo knjig in časnikov, da se ukaželjni in ukapotrebni udje izomikajo v materinskem svojem jeziku. Kako sivega starčka vse ljubi in spoštuje, kazalo se je že s tem, da so je že na predvečer njegovega 70ga goda zbralo dosti njegovih čestilcev iz posvetnega in duhovskoga stanu, in da tudi na Antonovo je gostoljubni starček okoli sebe zbral črez 30 svojih špotovalcev. Besedo so začoli pevci, večidel nadepolni dijaki celjske gimnazije, kteri so že pred besedo čestit-Ijivemu g. dekanu zapeli v njegovi dvorani miloglnsno godovnice. Veseli nas, da ta gimnazija, ktera nima nobenega učitelja slovenskega jezika, kteri bi že bil po-skušnjo napravil iz predmeta, ki ga uči, ima tako goreče mladeniče lepega, čednega, pametnega obnašanja, da ravnateljstva gimnazija ni treba sram biti, ako nje govi učenci se kamo iz jaztrebovih očes svojih uči teljev podajo, in se brez nadzorništva razveseljujejo. Mi smo opazili, dasiravno se nam dozdeva, da je tudi za njimi se pripeljal poseben angclj varuh, da ti mladeniči so jedro celjske gimnazije, — ker v pogovorih, zunajnem vedenji in obnašanji smo opazili dostojnost in ponižnost, kterih lastnosti nismo gledali v graških različnih raestnostnih, kamor učeča se mladež zahaja Peli so naši dijaki navdušeno, in kot ubogi samouki izvrstno. Slava jim l Po petji je govoril naš obče ljubljeni deželni poslanec dr. J. Vošnjak sine ira et studio, ali zdatno o marsikteri narodni zadevi, celo znal je biti prav humorističen, in je možke in ženske poslušalce izvrstno podučeval pa tudi razveseljeval po načelu „utile dulci". Za njim je govoril g. župnik D Terstenjak resno, pa navdušeno o sreči edinosti jezika in o religioznih prepričanjih, in navduševal Laščane se zbirati okoli svojega starega skoz in skoz poštenega očeta. Klici: bomo ! bomo I so razodevali, da so tud to potrebščino v slovenskih prizadevanjih zastopili ro doljubni Laščanje. Govorila še je ljubeznjiva hčerka g. predsednika čitalnice Žnidaržiča lep prolog z njeŽ njim glasom in občutljivim srcem v čast g. dekanu kot pokrovitelju in podpiratelju čitalnice, in je ganila s svojim krasnim govorom vse poslušalce. Pele še so tudi laškega trga krasne gospodičine v harmoničnem zboru lepe pesmice, med kterimi se je posebno do padla: nKje so moje rožice." Vesel ples je plesaželjno goste možkega in ženskega spola potem imel v svojil verigah do „rana belega". V gospod dekanovem poslopji še smo slišali tud inarsiktero lepo pesem „šentjurskih fantov, ktere vsak tiček pozna", večidel skladbe slavnih bratov Ipavcev in Ripšclnov, ki so ta dan v veselje vseh svojih če ativcev prišli v romantični laški trg, kteri je nekdaj eden prvih domoljubnih trgov bil, kjer so narprejo se igrale gledišne igre; pa še tudi sedaj ima krepke na rodne moči, ktere kljubu oviram sočlenov „froiden kerskih" — bodo nadvladah in liberalni filistrizem, ki si v birokraciji daja napravljati sostavke, in ima svo jega sv. duha na celjskem gimnaziji, prekopicnili blato, iz kterega se je rodil, kakor žabe v mladoletj Posebno zasluženjo pa ima za laško čitalnico g. zdrav nik Žnidaržič, kteremu je laški liberalni (! ? I ?) okrajn odbor hotel službo okrajnega zdravnika vzeti, samo zato, ker je slovensk domoljub. — Is Trata, * [Izv. dop.J V nedeljo je prijadra sem vojni parnik „Gargnan" iz kotorsko Boke ter pri peljal 70 ranjenih vojakov. V pondcljek zjutraj s jih na vozovih v tukajšno bolnišnico prepeljali. Ne mornar, moj rojak, me jo peljal zjutraj , ko so bolnik še na brodu bili, v ladijo da vidim, kako je parnik na lašč za prepeljavanje bolnikov preskrbljen z namorsko bolnišnico. Postelje vise na stropu tako, da kader s barka zajuga posteljo zmerom na ravno vise in ranje uec ne čuti toliko bolečin in omotice. Za častnike j že bolje preskrbljeno, ker imajo lepe primerne sobic Zgoraj je čedna dvorana, da se lehko sprehodijo i tabak pušijo. Lekarnica je bogato preskrbljena. Mar bil kteri bolnik bi bil raje ostal na barki nego preneseni „Tricorno", kakor imonuje naš Triglav, v svoj nenasit-v bolničnico , ker so imeli dobro postrežb : vsak ljivi želodec stlačiti, po načinu, kakor naj veča ti ca noj an novo pečen kruh, dobro goveje meso in vsakega ina, celo Madeira in šampanjca, za ktera se imajo njeuci raznim dobrotnikom zahvaliti. Veseli pa so li vsi, da so prišli iz ubogih dalmatinskih bolnišč, er se jim je slabše godilo. Sinoči je prišel brzojav iz Ankone, da cesarica potuje po suhem, ker je morje nemirno. Tudi cesarja e bo v Trst, ker bode baje soprogo na Pragarskem počakal. Priprave , ki so se tu za sprejem delale, so e vso pospravili. Narodni ples v rojanski čitalnici jo bil jako odličen. Plesalko so bile prišle v različnih slovancko-na-rodnih oblekah. Videli smo brhko Kozakinjo, lepo Črno-gorko, z malim bodalom , Dalmatinko itd. Videli smo med mladeniči obleke ljubljanskih, primorskih, praških, pelzenskih sokolov. Godba John-ovega polka nam jc narodno pesmi izvrstno godla. Udov in povabljenih jc bilo vso prostore polno. Vredil je bil vso veselico naš oditelj g. Valenčič. Iz goriške okolice, 17. januarja. [Izv. dop.j (Umrla „Dom.w; — laške namere in Primorci; — beseda v solkanski čitalnici.) Z novim letom smo tedaj mi goriški Slovenci „Domovino" zgubili. Vzroke, zarad kterih se je njeni inačo štovani vrednik izdajanju odpovedal, pustimo na strani, saj so namreč vsacemu pazljivemu čitatelju slovenskih časnikov, in tudi mladim „Slovencem v surki" dobro znani; vsakteri jih lahko ugane. „Do mortuis nil nisi bene", j. o mrtvih naj se le spodobno in o tom kar so imeli dobrega na sobi, govori, pravi že stara latinska poslovica. Naj tudi jaz nekaj o rajni „Domovini" dobrega omenim. Goriška „Dom." nas jo namreč učila, kakšni da v marsikterih, navadno političnih zadevah ne smejo Slovenci biti, kako da ne smejo polževo poti hoditi n se za vsako drobtinico podeljene ravnopravnosti vladi zahvaljevati in se za-njo kot iz „milosti" podeljeno jej globoko klanjati, in jej visoke pesmi prepevati, in kar je Še več enacega. Pred vsem pa nam jo tudi kazala, da je treba narodu vendar le slovenske spiso pošiljati in tudi tako z njim govoriti, da on vlado prav ume-vati, vlada pa njegove pravično tirjatve spolnovati more, kakor so modre vlade vselej ravnale, in še ravnajo, kajti sicer so pregreše proti naravnim zako nom, kar je gotovo zmota in greh proti najvišemu bitju. Saj celo zedinjeno amerikanske severne državo indijanskim glavarjem v njih indijanskom jeziku dopisujejo, čeravno ni tisti skoraj še nič, v primeri z našim slov. jezikom omikan. Ravno tako jih tudi misjo-narji le v indijskem jeziku resnico sv. vero učijo, (glej našega slavnega rojaka in škofa — misjonarja pred dvema letoma umrlega Fr. Baraga) l Drugo, kar jo imela Dom." dobrega na sebi je to, da jo budila sicer nas goriško Slovence, čeravno lo s prisiljeno vladno sapo in in vladnim duhom , pa vendar tako, da smo čitajo druge slovenske časnike ločili pravo narodno politiko od njeno mršavo oportunitetne politiko. Zbudili smo sc iz narodnega spanja, pa no tako, kakor čini kralj Matjaž, kteri, kader mu je prvikrat brada okoli kamnite mize zrastla, je malko okoli sobo pogledava!, potem pa zopet trdno zaspal, in kteri bo neki spal, dokler mu trikrat ne zraste brada okoli mize. Mi sc ne mislimo več v poprejšnje trdno narodno spanje zazibati, kajti iz tega spanja nas sta naša dva Šempaski in bi-ljanski tabor zbudila, kakor zbudi gromeči Armstrongov top še tako trdo apijočega človeka. V tej čuječ-nosti nas bodo tudi prihodnji na delo budeči Armstron govi topovi — narodni tabori v bližnjih iu daljnih krajih Slovenije — ohranili, da bodeino oprezni in bdi joči čuvaji, čeravno bivamo „an der iiussersten granzo des sUd-iistlichen Deutschlands", kakor je nek nemški profesor goriške gimnazije, opisovaje naše primorje, nekdaj rekel. Oprezni bodemo in vedno čujoči toliko proti neumščini — kakor jo slavni Slomšek nemškuta rijo imenoval — kot nonasitljivemu lahonstvu, kteremu ni še dovolj, da je nam že 40000 beneških Slovencev pozobalo, ampak namerava tudi ne samo nas primorske Slovence, temuč tudi kranjske Slovence do Save in (strauss) vse v svoj lačni želodec pohasa, kar lo notre gre, čeravno vsega prebavati ne more. — Da tako da-lječ laške namere segajo, sem spoznal iz nekega laškega zemljevida „Italia uuita o compiuta", t. j. Italia združena in dokončana, ktera so je skrivši in očitno pred nekaj časa po Gorici prodajala. K tej v djanji še nedokončani Italiji je potognen južni laški Tirol, nadalje gre načrt prihodnje laško meje od Triglava po Savi, Notranjskem, ter vzame v svoj okvir vso Istro in Dalmacijo, češ da zato, ker sto poslednji dežoli, t. j. neki del tajistih nokdaj k republiki sv. Marka spadali. Kazala nam je „Dom.", da se v Beču čudno reči za „knliMmi" godijo, zarad kterih skrivnosti jo tobože Slovencem oportuniteta — shodna politika potrebna. Ali ravno ta aportunitotna politika nas tudi uči, da vlada no misli iz lastne dobre voljo naših pravičnih želj spol niti, šo manj pa raztrgano Slovenijo v ono celoto združiti, saj tako so njeni organi, časopisi in za-grizneni nemški birokrati in njih zbornico trobili. Iz teh vladnih nazorov pa izvira, da doklor Hedanji trhni obroč avstrijsko-ogerBko državno poslopje skupaj drži, ni niti misliti na spolnenjo naše v taborih iz 100000 grl izraženo pravično zahtevo, da se bodo naša šo ne po pravilih anatomijo raztelešena Slovonija zopet v eno skupno telo sešila, brez kojega združenja so nimamo nadjati uresničenja popolne ravnopravnosti slovenskega naroda, niti ikakvoga revnoga napredka v materijalnem niti duševnem oziru. Da tedaj, ako bodemo hoteli čakati vladno dobrohotnost do našega tužnega naroda, jo bodemo javoljno pred sodnim dnevom dočakali ; ter vsi izgovori, da nam vlada dobro hoče, so le puhle raalovredne fraze, kajti mi hočemo videti djanja no besedo in mrtvih paragrafov „alla § 19." Zatorej, rodoljubi, naša narodna politika mora biti odločna, pogumna, brez ktero si koli bojazljivosti pred vlado in njenimi organi, kteri nas do sedaj niso mogli s svojim nasprotnim ravnanjem s zaupanjem navdati. No zabito tedaj Vi vodje slovenskega naroda zopet v tem letu po vsi raztrgani Sloveniji blagonosnih taborov sklicovati, — ne mirujte, če tudi vemo, dn na naša zahtovanja vlada le pisano gleda, in da sc vladni možjo vsemu našemu početju le po8mehujejo. To nič no do, ampak pokažimo vladi nasproti svoj ncodjenljiv pogum, da tako, kot smo sedaj po zgodovinski krivici raztrgano telo, ne moremo v sedanjom času omike in napredka daljo živeti, in da zedinjeno Slovenijo hočemo, to glasno tir-jamo, ker jo tirja duh časa in blagor slovenskega naroda, ker je to zahtovanje vsestransko prevdarjeno, tudi pravično in ker jo slednjič zedinjenje stožer in bistveni del našega narodnega obstanka. Tedaj pozor, braćo mila, da bodo nastopno leto 1870 šo z debelimi črkami v zgodovini našega miloga naroda zabilježeno. No zabitno, da so nam naši vrli bratje Cehi in njih slavni deklaranti vzor vztrajnosti, neomahljivosti in stanovitnosti v zahtevanju narodnih pravic, kajti o teh pohlevno molčati ali so jim zarad naših hudih protivnikov odreči bi bilo toliko, kot nad življenjem in boljšo bodočnostjo našega zasužnjenega naroda popolnoma obupati, česar nas večni Bog varuj ! Da smo se tudi mi goriški Slovenci žo davno svojih pravic zavedli, to nam spričujojo naše čitalnico in obilo število izobraženih kakor manj izobraženih iz prostega naroda. Med drugimi čitalnicami jo posebno solkanska — pol ure od Gorico oddaljena — omeniti in posnemanja vredna. Skoraj neverjetno je, ko bi človek sam nazoč ne bil, kako jo mogoče, da sami domači Solknni, fantje in dekleta, ki so komaj ljudsko šolo dokončali, tako vrlo v deklamovanju in predstavljanju glediščinih iger napredujejo, kakor nam G. t. m. napravljena „besedaw javno dokazuje. Najpred jo znani rodoljubni župan M. Doljak obilo zbrano goste z u-Ijudnim pozdravom ogovoril. Potem je sledilo petje, do-klamovanje, neki šaljiv govor in šaloigra „strast in krepost." Med drugimi so je nek mladeneč J. s svojim šaljivim govorom „dokazovaje da človeška duša v želodcu prebiva" odločeval. Nobenemu ni bilo mogočo se smeha /drževati, vso jo bilo tiho, vso je strmelo nad govornikovo ročnostjo, vso jc napenjalo ušesa, da ne rečem zijalo, kakor pravi Virgil: „omnes conticuere in-tentiquc ora tencbant." Tudi v drugem delu ,betedo" so se v šaloigri „strast in krepost;i tami domači fantje in deklica A. v obče zariovoljnost poslušalcev obac li in svetu pokazali, da utogno njih čitalnica f predstavljanju glodiščinib iger bolj napredovati kot marsikti-ra gosposka ali mestna čitalnica, kjer se na ličnih ročicah blišče glnce-rokavico in kjer kolonjska voda svoj prijetni duh puliti. Tri v k u j ni večerji sn se slišale razno napitnice na slovenske zaupne može, med drugimi je bila ona gg. dr. Tonkli-u in Žigon-u napravljena / nnj-večim navdušenjem in /. groniovitimi „živelu in slava jima" sprejeta. Narod žc ?6, komu sliši čast. t. j. le neplašivim no pa oportunitetnim poslancem. Radovali smo se do polnoči z napitnicami in petjem. Zarad slovanske vzajemnosti so je tudi slovansko pesem pela in s takim občnim navdušenjem, da so jo morali pevci trikrat ponavljati. — Po besedi je bil tudi oče čitalnic g. dr. Lavrič nazoč. Le tako vrli Solkanci naprej po poti omiko in prosvete I Napravite nam še takih veselic in Slovenija, ktero Vi o bregu mrzle Soče vrlo zastopate, Vara bo zato na veko hvaležna. Zdravo! Politični razgled. Deželni predsednik kranjski jo poslal svojim uradnikom okrožnico, v ktori jim med drugimi nalaga, da morajo zanaprej v pismu in govoru z onimi strankami, ki samo slovensko znajo, občevati le v slov. jeziku. Videti je iz tega, 1. da so do zdaj uradniki tudi s trdimi Slovenci menda včasi občevali nemški in 2. da ima pri nas neonu kan človek več pravice v narodnem obziru, nego izobraženec. V Avstriji bo res omika krasno spoštuje! Sicer še pravi g. Konrad, da so morajo gg. uradniki v enem letu slovenščino naučiti, sicer no bodo - — — avanzirali. Torej na sedanjih svojih prostorih pa vendar še lahko ostanejo, če tudi ne bodo imeli potrebne jezične zmožnosti. Hacijonalno to sicer ni, pa za gg. uradnike jako — kornod. in to jo tudi nekaj, če prav prokleto malo. Nur langsam voran, nur langsam voran, dass die — preussische landvvohr nachezapeln kann! smo peli v dijaških letih. Adresna debata še ni končana. Ilazun dr. Tomana so do zdaj proti adrosi govorili Groholski, Durkheiui, PoterGross, Svetec, Wodzicki in Greu'er ; za adreso so govorili Tinti, Mavrhofer, dr. Kaiser, Streo-ruwitz, Kuranda, Kaiserfeld, kteromu jo bil besedo odstopil Wickhoi', in Skeue. Večiui je moralo že slabo iti, ker so morali sredi med debato predsednika poslati v ogenj. Mi bomo govore opozicije prinašali kakor nam bo prostor dopuščal. Seveda bomo prišli z govori nekoliko pozno v primeri z nemškimi velikimi listi. A ostajalo ni druzega nego ali govore počnsu prinašati, ali pa vso stvar opustiti in zadnjega vendar nismo mogli. Toliko jc za zdaj gotovo, da le manjšina zastopa avstrijsko idejo, večina suče svojega starega konjiča: Ali smo Nemci gospodarji, ali pa naj bo vsega konec. Iz Dunaja se poroča „Tgp.", da je cesar, ko jo zadnjokrat ministre sprejel, izrekel željo, naj bi ministri do konca adresno debate izdelali svoj politični program, so zedinili o osebnosti in cesarju do srodi tedna predložili svoje nasvote. Kakšen bodo program, vidimo iz spomenice ministersko večine in iz adrosne debato: „Nobenega sporazumljenja, potolcimoopozicijo 1" Glede osebnosti bo malo težje, kajti sedanja gospodujoča stranka ima pač veliko „gerngrosov", pa uborno malo velikih mož. Odpuščeni ministri so bodo bržkone za zdaj odpovedali vsaki političui delavnosti. Berger je kakor znano izstopil iz drž. zbora. Potockv in Taatto, ki sta oba poslanca, sta prosila za odpust, eden so je zgovarjal z boleznijo. Potočki, ki so je prav prijazno poslovil od svojih uradnikov, pojde baje na svoja velika posestva. Vodstvo kmetijskega ministarstva je začasno prevzel dr. Brestel. Izdatelj in vrednik Anton Toniuic. Slovanom prijazni časopis „Nord" ima velik pregled evropskih časopisov in njih glasov o ministerskih menioi andili avstrijskih. On konstatuje , da je velika večina najveljavnejih čas.»pi-.ov na strani memorandn manjšine. Vladni francoski in cehi pruski listi nc dvomijo , da mera v avstrijskem boji zmagati načelo opozicije. V Pragi za župana ivzoljeoi česki deklarant Hanke tega častnega mesta ni sprejel baje parad bn-lohnosti. Prihodnji teden hode torej nova volitev. Ki dvomiti, da bodo Cehi zopet kacega dcklarauta volili. Na Hrvaškem jc videti, da narodna stranica zopet čedalje več poprej od Ruuchoveev iz rok joj iztrganih tal pridobiva. Vsi vladni listi se žo z veliko težavo branijo „Zatočniku", ki s težkimi, djunskimi dokazi pobija gnjilost, goljufijo in sebičnost, ktora vlada danes na Hrvaškem. Veliko podporo „sisački opoziciji", kakor izdajalski hrvaški (nekdaj)prvak Gaj v svojih „Nar. Nov." narodno opozicijo imenuje, jo tej dobljena na krajišnikib. Tako jo morda Andrašijeva namera razkosati krajino, hrvaškemu narodu v korist, ker je zbudila narodno in politično življenje v krajini in tako ohrabrila tudi hrvaške narodnjake. V ogerskem drž. zboru so je dispozicijonsfond v vsoti 1120.000 gld., dovolil. Mi Cislajtanci smemo ponosni biti, da imamo za kupljive časnikarje več na „dispozicijo." V Bolo nji jo bila pri pogrebu necega Gari-baldinca velika republikanska demonstracija. Nek govornik je djal: najčastneji spominek za mrtvega bi bil pokop zadujega kralja. Lo republika bode Italijo osrečila. — Važne so take izjave tembolj, ker mladi Italiji financijelno tako slabo gre, da si ministerstvo ne zna pomagati. V bavarski zbornici je vojni minister tirjal izreden kredit 2,792.000 gld. za oficirje in še posebej 3,605.000 gld. za novo oboroženjo peskih vojakov. — Torej so vojska hoče množiti tudi v južni Nemčiji. Pruski vladni Časopisi pozdravljajo avstrijskega uadvojvoda Karla Ljudoviku, ki bo Beroliu obiskal, že naprej in razlagajo ta pohod kot popolno približanje in sprijaznjenjo Avstrije s Prusijo. Na Francoskem je zdaj največe važnosti sklep zbornice, po kterem bode sodnija (dozdaj kot poslanca nedotekljivega) ltocheforta v preiskavo vzela. — Francoski delavci se huje orožujejo s pištolami. — Republikanec Raspail ni še umrl, kakor je telegram bil poročil. — Morivec Poter Bonaparto pride v januarju pred sodbo. Ilaznu stvari. * (Vladika Str o s s maje r). „Zatočniku" se iz Rima brzojavlja, da so glasovi o atentatu na vladiko Strossmaverja skoz in skoz surova laž. * (Odbor pol. društva „Soča" v Gorici) je sklenil sklicati občni zbor pol. društva na dan 24. tek. meseca ob 11. uri predpoldne. Vabi se ude prav prijazno, da pridejo, ter se udeležijo posvetovanja o teh-le točkah: 1. Volitev enega odbornika. 2. Odbo-rovo poročilo o njegovem dosedanjem delovanji. 8. Opravilni red društvenih zborov. 4. Poziv zarad volitve udov za okrajno eejiilne komisije. 5. Predlogi posameznih družbenikov. Zborovalo se bo v goriški čitalnični dvorani. * (Zanimivo). Pravda po porotnikih obsojenega slovaškega pisatelja dra. Hurbana so bo menda z nova začela, dasiravno jo sodba že pravoveljavna. Brali smo te dni po časnikih, da so vsi naročniki Hurbanovega lista pismeno izrekli in potrdili, da jih obtoženi in obsojeni članek ni najmanje razdražil ali podšuntal in naščuval. To smo hoteli svojim slov. tovarišem priporočati v porabo, ako bo kakor tukaj „sila kola lomila." * (Za železnico gor en s k o) že se vozovi in kar se ž njima stika, izdeljujojo v dveh fabrikah poleg Mnihovega na Bavarskem. Ni tedaj dvombe, da konec tega lota bodo sopihali hlaponi po lepi naši gorenjski strani. ~ Lastniki: Dr. Jote VoHUJnb in drugi * (Srbija). Po številjenji srbskega naroda v knježevini št^jo Srbija 201.050 hiš, 1,215.576 (moških 626.230, ienskfh 589.356) stanovnikov, kteri živijo v 8fl mesti.ii in \ 2146 vaseh. Na l Ittrj. milji nahaja so 1215 prebivalcev. Na 1000 Žensk pride 1060 možkih ; nezakonskih otrok je 0.'2n/o. Naroda zna pisati samo 4.2°/„ in glede množenja prebivalcev spada Srbija med prve drŽave, jer je prebivalstvo od leta 1820—1855 ha-rastlo vsako leto za 2% od leta 1846 — 1866 vsako leto za 1 1%, Na 100.000 prebivalcev pride 4146 poln .T947 pomorov. Vrednost nepremakljivega imenja znaša v Si bij i 19,515.749 t. * (Odpis d u v k o v). Po milost nem sklepu pre-svitlega cesarja od 31. decembra 18G4. leta, kterega si je za zomljiščno davke deželni kranjski zbor izprosil, je finančno ministerstvo na podlagi operatov, ki sta jih c. k. deželno predsedstvo in c. k. finančno vodstvo ministerstvu predložila, dovolilo, da se od dav-kovskih dolgov, ki so zaostali od leta 1864. do 1867. odpis o 1267 gold. 63'/a kr., od davkov za I. 1868. pa 108.443 gold. 87 kr. Če tudi pravica sama po sebi zahteva, da se s zemljščinim davkom preobloženim kmetom odpišejo presilni davki, bi jim vendar cesarjeva milost ne bila došla, ako bi deželnega zbora ne bilo, ki so ves čas poteguje za olajšanje davka in v čegar smislu poslednji čas tudi ravna c. k. deželno predsedstvo z finančnim vodstvom. „Nov.tt * (Kako so spoštujejo zaukazi viših ob lastni j). C. k. namestnija v Gradcu je z odlokom 10. junija 1869, št. 6968 zaukazula, da se imajo krajne table (ortschaftstafeln) povsod napisavati z nemškim iu slovenskim napisom po vseh onih krajih, kjer je ljudstvo namešauo, t. j. kjer Nemci pomešani živo s Slovenci. Kako se ta ukaz drugod spolnuje, tega ne vemo; iz Slivnice, Moč, Radizela in Slov.Bistrice pa se nam je poročilo, da so krajni napisi po teh bivališčih povsod izklučljivo nemški. Ker si nismo mogli misliti, da bi se srenjski zastopi drznili kar naravnost prelamljati zaukaže viših gosposk, smo o stvari dalje premišljevali, in res se nam je stvar posrečila. Dotični predstojniki so menda takole modrovali: Zaukaz velja samo za raešauo prebivalstvo; Slivnica, Hoče itd. pa so čisto slovenski kraji, torej ni treba nemško-sloven-skih napisov, ampak zadostuje enojezičen napis, pri kterem je predstojniku dopuščeno izbrati si jezik, in ta naj bo jezik visocega zaukaza, t. j. nemški I Živela ta logika naših srenjski h predstojništev l Dunajska bom od 21. januarja. Enotni drž. dolg v bankovcih . . . 60 fl. 30 kr 5% metalikez obresti v maji in nov. — „ — „ Enotni drž. dolg v srebru . . . . 70 „ 26 „ 1860 dri. posojilo.....■ , . 98 „ 40 „ Akcije narod, banke...... 784 „ — „ Kreditne akcije........ 257 „ 50 „ London........... 128 „ 30 n Srebro........... 128 „ 70 „ Cekini........... 5 „ 86 „ Vajen koncipijent najde dobro službo pri IVT. MihelJaK-u, (2) c. k. notarji v Celji. Preseljena kupčija. Kupčija a železom „pri zlati Kosi" in zaloga moke iz peštanskega paromlina, „Concordia" imenovanega, ktera je bila poprej v gordnjih gosposkih ulicah nasproti kavarni Pichsovi, preselila se je zdaj v dolenjo gosposke« ulice, liiM. »t. 139 v Ilrauuer-Jevo IiIno. V Mariboru januarja meseca 1870. (D Carl Reuter. Tiskar Eduard Jantlć