Novosti v pokojninskem in invalidskem zavarovanju Z republišJdm zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in njegovo izpeljavo v sarooupravnih splošnih afctih zaključujemo dolgoročen proces obliko-vanja novega pokojninsko invalidskega sistema, ki bo usklajen z ustavo, zako-nom o zdniženem delu in zakonom o razširjeni reprodukciji in minulem delu in bo temeljil na uveljavljenem samou-pravnem in ekonomskem položaju de-lavcev v združenem delu in dnigih de-lovnih Ijudi. Zakon o pokojninskem in invalidskem zava-rovanju je eden izmed najpomembnejših si-stemskih zakonov za zagotavljanje sotialne var-nosti delovnih Ijudi in občanov. Zato je prcd-sedstvo repuUiške konference SZOL dalo po-budo za široko javno razpravo o osnutku zako-na. Ta razprava že poteka tudi v obdni LjuMja-na Vič-Rudnik in sicer v krajevnih skupnostih in v združenem delu. Predsedstvo obdnske konfe-rence SZDL bo na seji, ki je poredvidena za 12. april, povzelo pripombe, nuienja in stališča iz javne razprave v zaključno poročilo in le-to poslalo mestni in republiški konferend SZDL. Slednja bo namreč zaključke iz javne razprave posredovala skupščini SR Sloveniji, ki bo na sejah zborov 11. maja obravnavala osnutek za-kona. Predlog zakona naj bi bil sprejet na julij-skem zasedanju republiške skupščine, novi za-kon pa naj bi se uporaUjal od 1. juiija naprej, ko se začne uporabljati tudi novi zvezni zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalid-skega zavarovanja. Seveda v časopisu ne moremo podrobno ra-zložiti prav vseh zakonskih določb (osnutek za-kona ima 177 členov) in pojasniti vseh novosti, ki jih vsebuje osnutek zakona. Izbrali smo vpra-šanja, ki zbujajo največ zanimanja in na katera so opozorili tudi udeleženci občinskega semi-narja za aktiviste in strokovne delavce, ki vodijo javno razpravo, in v teh vprašanjih skušali zajeti številne novosti v pokojninskem in invalidskem zavarovanju. S strokovnimi pojasnili in konkretnimi razla-gami določb, ki jih vsebuje osnutek zakona, nam je pomagal Jože Kuhelj, svetovalec vodje strokovne službe Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. - Kar zadeva obseg zavarovanja je najpo-membnejša novost obvezno zavarovanje vseh kmetov, združenih in individualnih, to pomeni zavarovanje nosilbev kmečkih gospodarstev, njihovih zakoncev, otrok in morebitnih drugih članov, ki delajo na kmetiji in jim je opravljanje kmetijske dejavnosti edini ali glavni poklic. Kmete, ki bodo po novem vključeni v obvezno zavarovanje, seveda najbolj zanima, kako bo z njihovimi prispevki in kakšne pravice bodo uži-vali. Kuhelj: »Ker se le pri neznatnem številu kmetov ugotavlja dejanski dohodek, bodo le takšni kmetje plačevali prispevek skupnosti od doseženega osebnega dohodka, za vse druge -torej za veliko večino - pa bo skupnost določila zavarovalne osnove, vendar se bodo kmečki zavarovanci sami odločili, od kakšne zavaroval-ne osnove bodo plačevali prispevek, od tega pa bo odvisen tudi obseg njihovih pravic« - Najnižjo zavarovalno osnovo določa za-kon? Kuhelj: »Da. Zakon določa, da najnižja zava-rovalna osnova ne more biti nižja od pcilovice zneska najnižje pokojninske osnove. če bo ta predlog sprejet, bo najnižja zavarovalna osnova v letu 1983 znašala 4.647,07 din, to pa pomeni mesečni prispevek 928,94 din.« - Prispevek od te najnižje osnove zavarovan-cem rie zagotavlja vseh pravic? Kuhelj: »Takšno zavarovanje pomeni le pra-vico do'starostne, invalidske in družinske pokoj-nine. Ti zavarovanci - to so vsi individualni kmetje in tudi združeni kmetje, ki se bodo zavarovali od zavarovalne osnove, nižje od zne-ska zajamčene pokojnine - ne bodo imeli pravi-ce do varstvenega dodatka in do zajamčene pokojnine, kmetje - borci NOV pa bodo na tej podlagi imeli le pravico do polovice zneska za-jamčene borčevske pokojnine.« - Kaj pa združeni kmetje, ki se bodo zavaro-vali od zavarovalne osnove najmanj v višini zneska zajamčene pokojnine? Kuhelj: »Zdruieni kmetje, ki se bodo zavaro-vali tako, kot pravite, bodo uživali vse pravice kot drugi delavci, torej bodo imeli tudi pravico do varstvenega dodatka, zajamčene pokojnine, denarnega nadomestila za telesno okvaro, kmetje - borci NOV pa pravico do polnega zneska zajamčene borčevske pokojnine. Oe bo sprejet predvideni princip določanja zajamčene pokojnine, bo omenjena zavarovalna osnova po izračunu za letos znašala 7.900,75 din, to pa pomeni mesečni prispevek 1.579,36 din.« Zajamčena in najnižja pokojnina - Omenili ste pravico do zajamčene pokojni-ne. Kakšna je ta pokojnina in kdo ima pravico do nje? Kuhelj: »Do zajamčene pokojnine - od 1. julija naprej naj bi, kot sem že omenil, znašala najmanj 7.900,75 din - bodo imeTi pravico upo-kojenci s pokojninsko dobo 40 let (moški) ozi-roma 35 let (ženske) in tisti invalidski upoko-jenci, katerih invalidnost je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. V varianti osnutek zakona predvideva, da te pravice ne bi imeli zavarovanci, ki jim je bila pokojnina odmerjena na podlagi zavarovalnih osnov.« - Kaj pa tisti zavarovanci, ki ne bodo imeli pravice do zajamčene pokojnine? Kuhelj: »Tem zavarovancem je po novem zagotovljena odmera pokojnine (starostne, in-validske, družinske) najmanj od zneska 64,7% povprečnega osebnega dohodka vseh zaposle-nih iz preteklega leta ne glede na to, ali so zavorovani po osebnem dohodku ali po zavaro-vanih osnovah. Pogoj za to, da pride do uporabe te določbe, je nižja pokojninska osnova od tiste, ki jo določa zakon. Če bo sprejet prodlagani način določanja najnižje pokojninske osnove, bo starostni upokojenec (po 1. juliju 1983) prejemal najmanj 3.252,95 din, upokojenka pa najmanj 3.717,66 din (za 15 let zavarovalne dobe). Predčasna pokojnina - Že v dosedanjih razpravah je posebno za-nimanje vzbudila pravica do predčasne pokojni-ne, ki je v Sloveniji v sedanji ureditvi pokojnin-skega zavarovanja (od vključno leta 1973 na-prej) ne poznamo. Kuhelj: »Predčasna pokojnina je v bistvu po-sebna oblika starostne pokojnine. Zvezni zakon prepušča ropublikam in pokrajinam ali bodo uvedle takšno možnost. Osnutek našega zakona jo predvideva, v skladu z zveznim zakonom poa morata biti izpolnjena dva pogoja za uveljavitev predčasne pokojnine. Zavarovanec mora biti star najmanj 55 let in imeti najmanj 35 let pokojninske dobe, zavarovanka pa mora biti stara najmanj 50 let in imeti najmanj 30 let Bistvene novosti, ki jih prinaša nov republi-ški zakon, se odražajo predvsem v: - izpeljavi pravic iz minulega dela ob upo-števanju osebnih dohodkov ter usklajevanju pokojnin tudi na temelju družbene produktiv-nosti dela; - razširitev kroga zavarovancev, zlasti z uvedbo pokojninskega in invalidskega zavaro-vanja kmetov; - spremembi odnosov na področju invalid-skega zavarovanja; - možnosti uvedbe predčasne upokojitve in - nekaterih sprememb pri uživanju in izgu-bi pravic. pokojninske dobe. V drugih primerih predčasna pokojnina ne pride v poštev.« - Zvezni zakon določa obvezno zmanjševa-nje pokojnine zaradi predčasnaga odhoda v po-koj. Kuhelj: »Zvezna določba je načelna, kon-kretno višino (odstotek) zmanjšanja pa določa-jo same republike in pokrajini. V osnutku slo-venskega zakona je predvideno, da se za vsako leto predčasnega odhoda v pokoj pred dopolni-tvijo 60 let pri zavarovancih oziroma 55 let pri zavarovankah odmerjena starostna pokojnina zmanjša za 1,5% in v varianti za 2%, vendar to zmanjšanje velja le do dopolnitve potrebo sta-rosti (60 oziroma 55 let), nato pa se odpravi in zavarovanec prejema starostno pokojnino, ka-kor mu je bila odmerjena glede na doseženo pokojninsko dobo.« - Kaj to konkretno pomeni? Kuhelj: »Vzemimo za primer zavarovanko, ki ima 30 let pokojninske dobe in je stara 51 let. Izpolnila je oba pogoja za predčasno pokojnino, za običajno starostno pokojnino pa ji manjkajo štiri leta starosti (do 55 let). Recimo, da njena pokojninska osnova, upoštevaje najugodnejše desetletno obdobje, znaša 10.000 din. Ob seda-nji .lestvici za odmero starostne pokojnine se ženski za 30 let pokojninske dobe odmeri po-kojnina v višini 75% od pokojninske osnove. Ker tega pogoja ne izpolnjuje (saj gre za pred-časno pokojnino), se ji odmerjena pokojnina zmanjša za 6% ali 8% (po variaiitah v osnutku zakona 1,5% ali 2% za vsako manjkajoče leto starosti), to je na 7050 din (pri 1,5-odstotnem zmanjšanju) ozirotna na 6900 din (pri 2-odstot-nem zmanjšanju). Tako zmanjšano pokojnino bo zavoravanka prejemala do dopolnitve po-trebne starosti, to je 55 let, nato pa bo prejema-la neztnanjšano odmerjeno pokojnino, v našem primeru 7500 din, seveda ustrezno povečano v skiadu s sklepi o uskladitvah pokojinin z rastjo nominalnih osebnih dohodkov.« - Predčasna pokojnina izključuje nekatere druge pravice? Kuhelj: »Osnutek zakona predvideva, da uži-valci predčasne pokojnine ne bodo imcli pravice do varstvenega dodatka, dokler bodo imeli to pokojnino, torej do dopolnitve predpisane sta-rdsti 60 oziroma 55 let.« - Kakšna pa bo »usoda« upokojencev, ki so se za predčasno pokojnino odločili po predpisih, Mnenja, stališca in pripombe v zvezi z osnutkom zakona o pokojninskem in invalid-skem zavarovanju naj vsi zainteresirani pošlje-jo do 4. aprila 1983 na naslov: Občinska koferenca SZDL Ljubljana Vič-Rudnik (Svet za zdravstveno in socialno politi-ko) Ljubljana, TRG MDB 14. ki so veljali do konca leta 1972, in še zdaj dobivajo zmanjšano pokojnino? Kuhelj: »Zvezni zakon določa, da so užival-cem pravic, ki so jih pridobili po zveznem zako-nu, veljavnem do 1. julija 1983, te pravice, če so določene kot temeljne, zagotovljene tudi vna-prej v obsegu, ki ne sme biti manjši od tistega, ki ga določa novi zakon. Glede na to, da je po novem predčasna pokojnina časovno omejena, osnutek republiškega zakona odpravlja trajnost zmanjševanja pokojnine pri tistih uživalcih predčasne pokojnine, ki so to pravico uvcljavili po prejšnjih predpisih. Po sprejemu novega re-publiškega zakona bodo ti upokojenci dobivali pokojnino brez zmanjšanja zaradi predčasnega odhoda v pokoj.« — Osnutek zakona ohranja možnost poveča-. nja pokojnine. Kdaj? Kuhelj: »Povečanje pokojnine bo prišlo v poštev za zavarovance, ki bodo po izpolnitvi polne pokojninske dobe ostali še naprej v zava-rovanju, ne da bi uveljavili pravico do pokojni-ne, oziroma za zavarovance, ki se bodo reaktivi-rali in ponovno sklenili delovno razmerje ali začeli opravljati dejavnost, na podlagi katere bodo zavarovani. Sprememba je le v tem, da bo povečanje pokojnine ženskam pripadalo šele po dopolnitvi pokojninske dobe 40 Iet (čeprav je pogoj za polno osebno pokojnino 35 let pokoj-ninske dobe), to pa zaradi sprememb v deiovno-pravni zakonodaji.« Družinska pokojnina — Pri pravici do dmžinske pokojnine je bi-stvena navost izenačitev let starosti kot pogoja za pridobitev pravice do družinske pokojnine za vse upravičence — vdove, vdovce in starše — na 50 let. Doslej določenih 45 let starosti pri vdovi se zvišuje na 50 let, pri vdovcu pa se 60 let znižuje na 50 let. Zakaj? Kuhelj: »Sedanje velike razlike med vdovo in vdovcem v letih starosti za pridobitev pravice do družinske pokojnine nimajo pravne podiage niti v ustavi niti v dejanski zaposlenosti, kajti večina žensk je zaposlena tako kot moški in si z Iastnim delom zagotavlja socialno varnost za primer starosti in invalidnosti. Za zagotovitev socialne varnosti vdovam, ki niso zaposlene, pa je v prehodnih določbah osnutka zakona predvidena možnost uveljavljanja pravice do družinske po-kojnine po sedaj veljavnih predpisih, torej ob starosti 45 let.« Usklajevanje pokojnin — Novosti pri usklajevanju pokojnin izvirajo iz zveznega zakona? Kuhelj: »Zvezni zakon uvaja obvezno uskla-jevanje pokojnin med letom z gibanjem nomi-nalnih osebnih dohodkov vseh delavcev, zapo-slenih na območju republike, podrobneje pa to obvezno usklajevanje ureja republika sama. Po-leg obveznega usklajevanja med letom je dolo-čeno tudi dokončno usklajevanje v začetku na-slednjega leta, prav tako pa je določeno izplači-lo razlike med pokojnino, izplačano v preteklem letu, in pokojnino, izplačano ob dokončni uskla-ditvi. Ker bo takšen poračun za vse leto nazaj zahteval precejšnja sredstva, zvezni zakon dolo-ča, da morajo to določbo v republikah in pokra-jinah dokončno uresničiti najpozneje do 31. 12. 1986. Tako bo tudi v Sloveniji. Osnutek zakona določa, da se morajo pokoj-nine med letom obvezno uskladiti najmanj za 90% povprečnih nominalnih ov-.bnih dohodkov v tem letu. To določbo pa i < skupnost po-stopno uresničiti do 31. decembra 1986 v skladu s svojim samoupravnim splošnim aktom. To pomeni, da se bodo recimo v letu 1983 pokojni-ne med letom obvezno povečale za takšen del, kot bo dogovorjen v samoupravnem splošnem aktu, v začetku leta 1984 pa dokončno glede na ugotovljeni porast nominalnih osebnih dohod-kov v letu 1983. V letu 1984 se bo delež med letom povečal. Itd. V letu 1986 bi med letom pokojnine povečali za polnih 90% porasta no-minalnih osebnih dohodkov, v začetku leta 1987 pa še za razliko do skupnega porasta, poleg tega pa bi izplačali v celoti tudi razliko za vse leto 1986. Osnutek zakona uvaja tudi pomembno no-vost - možnost usklajevanja pokojnin po rasti družbene produktivnosti dela, s čemer se vzpo-stavlja še tesnejša odvisnost pokojnine od minu-lega dela, saj rast nominalnih osebnih dohodkov ni nujno er.aka rasti družbene produktivnosti dela.« »Dokup« pokojninske dobe - Veljavni predpisi dopuščajo »dokup« let za pokojninsko dobo le bivšim samostojnim obrt-nikom in gostincem, ki so zdaj v delovnem razmerju, in zavarovancem, ki so združeni kmetje. Osnutek zakona predvideva širjenje te možnosti? Kuhelj: »Po novem naj bi lahko dokupili leta tudi drugi zavarovanci ne glede na to, ali so zdaj zavarovani iz naslova delovnega razmerja ali iz naslova opravljanja samostojne poklicne ali kmetijske dejavnosti. Poleg tega naj bi »dokup« omogočili tudi zakoncem in otrokom oziroma družinskim članom, ki so skupaj z zavarovan-cem opravljali samostojno gospodarsko ali kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic. Skratka, osnutek zakona dopušča možnost »do-kupa let« delovnim Ijudjem, ki samostojno opravljajo gospodarsko, umetniško, kulturno, odvetniško ali drugo dejavnost kot poklic, ter združenim in individualnim kmetom in članom njihovih gospodinjstev pred vstopom, ko šc ni bilo uvedeno obvezno zavarovanje« Invalidsko zavarovanje - Ena izmed poglavitnih novosti je urcsniči-tev usmeritve, ki izhaja že iz zakona o združc-nem delu, da se namreč pravice iz invalidskega zavarovanja zavarovancev, ki so ob nastanku invalidnosti v delovnem razmerju, uresničujejo na ppdlagi preostale delovne zmožnosti ncpo-sredno v organizacijah združenega dela. Kuhelj: »Na podlagi navedene usmeritve so v osnutku zakona določene konkretne obveznosti in dolžnosti, in sicer: - organizacije združenega deia, delovne skupnosti in nosilci samostojnega osebnega dela morajo zavarovanca — svojega delavca, pri kate-rem je nastala invalidnost, obdržati na delu in ga razporediti k delom in nalogam, ki jih lahko opravlja glede na preostalo delovno zmožnost, - če v organizaciji združenega dela ni takih del in nalog, h katerim bi bilo mogoče razpore-diti zavarovanca, mu mora organizacija zagoto-viti ustrezno zaposlitev v drugi organizaciji, - organizacije zdrnženega dela morajo zava-rovancu s preostalo delovno zmožnostjo zagoto-viti prekvalifikacijo ali dokvalifikacijo in tudi dela in naloge, ki jih bo opravljal po uspešno opravljeni prekvalifikaciji ali dokvalifikaciji.« - In kakšne so praktične posledice te zakon-ske ureditve? Kuhelj: »Predvsem bodo morale organizacije združenega dela v svojih samoupravnih splošnih aktih določiti način uveljavljanja in uresničeva-nja svojih obveznosti do delovnih' invalidov. Poleg tega bo morala javna razprava odgovoriti na vprašanja o zagotavljanju sredstev za obvez-nosti do delovnih invalidov v organizacijah združenega dela. Gre za to, ali bodo posamezne organizacije združenega dela sposobne zagoto-viti potrebna sredstva za obveznosti do delovnih invalidov brez najširše solidamosti v okviru SPIZ.« - Glede na to, da nov republiški zakon v osnutku predvideva številne novosti glede na V okviru javne razprave je predsedstvo ob-finske konference SZDL ustanovilo sekcijo ra obravnavo osnutka zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Sekcijo sestavljajo delegati vseh krajevnih konferenc SZDL, vseh obanskih vodstev dmžbenopolitičnih organi-zacij in skupščine občine, delegati občinske skupnosti socialnega varstva in zbora delega-tov SPIZ v občini ter Društva upokojoncev. Sekdja je skfiouta za sredo 6. aprUa 1983 ob 17. uri v dvoreni Tobačne tovanie - Tobač-mulicaS. Na sekcijo so vabljeni vsi zainteresirani de-lovni ljudje in občani, ki želijo tvorno prispe-vati k njenemu delu. sedanje predpise, se razumljivo zastavlja vpra-šanje, ali zaradi tega ne bodo prikrajšani občani, ki so že v pokoju? Kuhelj: »Ne, sedanji upokojenci ne bodo pri-krajšani. V osnutku zakona je jasno zapisano, da imajo vsi uživalci pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki so te pravice prido-bili po veljavnih predpisih, možnost, da zahte-vajo priznanje pravic po določbah novega zako-na, če je to zanje bolj ugodno.« Izčrpna in konkretna pojasniia Jožeta Kublja seveda ne dajejo cxJgovorov prav na vsa vpraša-nja, ki se delovnim ljudem in občanom porajajo ob osnutku novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Prenekatero vpraša-nje smo v pogovoru izpustili zaradi prevelike splošnosti ali pa zato, ker bi utegnilo zanimati le malo bralcev našega časopisa, poglavitni vzrok pa je seveda premajhen prostor za res celovito obdelavo osnutka zakona.