NEODVISEN UST ZA 8LCT CLEVELAND, OHIO. M<
DELAVCE V AMERIKI.
r, FEBRUARY al, 1916.
LETO IX.
Delovanje mestnega zbora. Več , važnih predlogov je na vrsti pd pondeljkovi seji.
V| -r-Sedanja mestna vlada hoče odpraviti nasehiiški oddelek v mestni hiši, kjer so naseljenci dosedaj -dobivali .(brezplačno pojasnila in nasvete ter se jim je tudi brezplačno pomagalo, da so prišli do svojega, kadar so bili oškodovami. Tudi posebni nadzorniki so čakali na postajah, da so pazili, da naseljenci ne pridejo v pest raznim izkoriščevalcem. Ta tmad bo sedaj najibrž odpravljen in bo vsa zadeva naseljencev prišla zopet v policijske roke. Councilman M'eyers bo stavil predlog, da direktor javne službe Bernstein izračuna, koliko velja čistenje cest v vsaki vardi. Sumi se, da mesto porabi za nekatere var-de več <fenarja za čistenje 'kot za druge. Vzhodno deveto cesto hočejo podaljšati iz Broadway a do Woodfand a ve. To delo bi veljalo $390.000. Družba cestne železnice hoče postaviti novo poslopje za pridobivanje električnega toka na Cedar ave. Gouncilmam pa se bodejo pognali za to, da dobiva cestna železnica svoj tok od me stne elektrarne, kar bo ceneje. Prebivalci na Bragg Rd. so se pritožili, da prihajajo iz tamoš-ijih topilnici strupeni plini, ki so skrajno nevarni zdravju. Mesto bo preiskalo. Policijski načelnik je stavil predlog, da se perazijoniranim policistom, ki nastopijo kako službo, odvzame pokojnina. Dosedaj so navadno policisti, ko so bili upokojeni, dobili vselej še kako in poteg tega dobivali lino. Jetniki v mestni prijavnici so se pritožili, da imajo skrajno slabo hrano. Naj'boljse, kar dobijo, je krompir m "štokš". Kadar kdo zboli, dobi vsak enaka zdravila, četudi ima vsafk drugačno bolezen. !
—^Poročili so se: Gajo Ljubic in Margareta Novak, S'tan-loo Klasnič in Katarina Zupančič. Bilo srečno!
—Glustav 'Reis, 37 let star, se je v svojem sitanovanju na 3336 Sacoet ave obesil na stre-štni steber. Sumijo, da se je obesil v otožtoosti, ker ni mogel dotoiti dela.
Policijski načelnik je Izdal povelje, da se morajo policisti v službi vsaiko uro nazna-■ niti na giavni urad potom telefona. To je povzročilo tako mešanico na policijskih postajah, da sarženti niso mogli opravljati svojih del, 'ker so neprestano odgovarjali telefonskim klicam. Vendar ostane povelje v veljavi, ker kmalu uvedejo nov sistem signaliziranju. Luč pri policijskem signalu bo avtomatično povedala, kdaj mora poklicati svojo postajo.
—Mrs. Mary Zielinski, žena ■urednika poljskega lista "Po-} lonia v Aaneryce" je pobegnila v Chicago. Izjavila se je, da gre raje v smrt, kakor da bi opravljala hišna dela. Sedaj toži na ločitev zakona.
—'Mr. Anton Puhotka bi se moral v soboto poročiti. Toda njega ni bilo. Malo* poprej mu je dala nevesta $60.00 da kupi vino in pdcivo za poročno veselico, tdda (Mr. Puhotka je po-j begn^J in denarce s seboj od-J nesel. INtevesta pa joka in tarna na domu starišev, ne toliko za denarjem, pač pa veliko bolj za fantom.
-r-The Oev. Athletic Club je tožen na $1,7.000 odškodnine, ker je baje vodstvo tega klu-ba povzročilo simrt pomjvalke ete Bodi. Dne 11. dec. leta je morala dekfi-
ca, stara 16 let, pomivati v vroči kuhinji, nakar je ddbila povelje, da gre v refrigerator, kjer je ostala pri ledu skoro eno uro. 16. dec. je umrla na pljučnici. Tožba j'e zanimiva raditega, če je delodajal'ec prisiljeni plačati za smrt uslužbencev, če ne skrbi za zdravstvene razmere svojih ljudij in prostorov.
—Novi župan /Daviš je dosedaj že 179 svojim privržencem preskrbel službe. Na službe pa čaka še vedlno kakih 3000 prosilcev.
—Sodnilk Silbert je v petek oprostil 20 letnega McKenzie, ki je priznal, da je umoril svojega očeta. McKenzie se j'e izjavil, da je prišel pretekli teden pozno ponoči domov in slišal klicati mater 11a pomoč, katero je oče tolkel po obrazu. Sin je skočil na očeta in ga tako hudo udaril, da se je oče zv-nil in pri tem zlomil vrat. Bil je takoj mrtev. Policija je pozneje dobila mater in sina jokajoča.
—Jako spremenljivo je vreme v Clevelandu, tako da se je celo uradni vremenski prerok Alexander nad tem pritožil. V peteflc je moral vremenski prerok zaporedoma vsako uro »a-znaniti dež, meglo, sohice, sneg toplo, mrzlo, dež ,meglo, soln-ce in sneg. Temperatura se spreminja od 38 stopinj nad ničlo na 5 stopinj pod nočlo. V Clevelandu je teško biti vremenski prerok.
—CPevelandska delavska zveza poroča, da se je pričelo po celi Ameriki močno gibanje vsetti delavskih unij, da se upe-lje osemurni delavnik za vse delavce brez izjeme poklica. Milijone posebnih znamk bodejo tiskali, s katerimi bodejo delali propagando za osemiufni delavnik. Vsak član unije bo dobil navodila, da deluje z vsemi močmi, da se uresniči ideja delavstva — osemurni delavnik.
—Oni rojafki, ki bi se radi učili v večerni šoli za državljansko skušnjo, so prošeni, da se oglasijo v petek, 25. febr. ob pol osmih zvečer v Grdino-vi dvorani. Od navzočih rojakov bo odvisno, če se bo poduk redno nadaljeval ali ne, namreč, da se oglasi dovolj rojakov.
—Nad $100.000 se je nabralo v Clevelandu za Žide, ki trpijo radi vojne. Več milijonov se j? poslalo že v Evropo. Z velikanskim pobiranjem m Hoda rov pričnejo v - kratkem tudi Poljaki, kakor hitro dobijo od angleške* vlade naznanilo, da bo Anglija skrbela, da pride denar v roke iPoljakom. Anglija se je dosedaj branila pošiljati poljske milodare na Poljske, ker je trdila, da kar Poljaki tj"a pošiljajo, poberejo Nemci. Nemci so odpeljali ves živež iz Poljske, in silno pomankanje vlada med prebivalstvom. ..—Policist Dvorak ,je bil v nedeljo zgodaj zjutraj napaden od pet lopovov na St. Clair ave. in E. 67 St. Boriti se je moral za svoje življenje. Ko je uvi-del, da lopovi ne nehajo z napadom, je streljal in ranil enega nevarno. Ranjeni' se piše Marko Krivačič, 897 E. 67 St. Trije napadalci so pobegnili, enega,pa je policist prijel. Piše se Matija PolOvič, 1003 E. 63rd St.
—Veliki požar je divjal v nedeljo pondči med E. 14. cesto in 18. Tovarna za izdelovanje avtomobilov 'IPatterson Carriage Co." je popolnoma zgorela, in kot se je izjavil predsednik družbe, je zgorelo samo blaga v vrednosti $250.-000. Vsi gasilni stroji, kar jih ima mesto, so bili poklicani, kajti požar je nekaj časa grozil, da uniči ves distrikt. Nad 100 ljudrj je moralo bežati za silo oblečenih v hud mraz na cesto. Kako je prišel ogenj ven še niso dognali.
Vlada Z jed. držav je pričela sumiti nemškega in avstr. poslanika, da delujeta za zdrazbo v Z. D.
Washington, t2o. febr. Razmere med Nemčijo in Zjed. državami se zopet bližajo krizi. In to baš v času, ko je a)me-riška vlada mislila, da se je pobotala z nemško vlado glede Lusitanije. Poleg nemške grožnje, da bodejo torpedirali vsak oboroženi trgovski pamik, pa je prišla še druga kritič. stvar na dan. Vlada v Wasihingtonu ima v trokah dokaze, da delujeta avstrijski in nemški poslanik roko v roki na to, da se vrši izvanredna proti-ameriška propaganda v tej deželi. Nadalje ima ameriška vlada pozitivne dokaze, da sta avstrijski in nemški poslanik razširila po deželi mnenje, da se je ameriška vlada zavezala z Nemčijo na ta način, da bo ameriška vlada dovolila Nemčiji torpe-dirati vsak trgovski parnik brez svarila, če ima en sam top na 'krovu. Več velikih ameriških časopisov je bilo speljanih na led od te nemške propagande, da so v tem oziru napačno informirali občinsitvo.
Posebno senzacijonelna pa je vest, da je postalo razmerje med ameriškim državnim tajnikom in avstrijskim ter nemškim poslanikom jako napeto. Tajnik Lansing le z nevoljo sprejema oba poslanca, ker ima v rokah dokaze, da sta delala
1
proti njemu skrivej propagando ter d a -sta nalašč poročala v svet novice in vesti, ki so popolnoma v nasprotju s politiko Zjed. držav. Od oseb, ki so v neposrednem stiku z vlado, je včeraj prišla beseda^ da je nekaj avstrijskih in -nemških poslaniških uradnikov v neposredni nevarnosti, da dobijo svoje potne liste in se odpeljejo iz Zjed. držav. Zajedno se je naznanilb, da če bi kak poslanik pri kaki evropski vladi le pol toliko sitnosti povzročil vladi, kot to delata avstrijski in nemški poslanik, bi tail že zdav-nej odpuščen.
Včeraj je poklical državni tajnik Lansing avstrijskega poslanika Zwiedineka v svoj urad in mu razločno povedal, kakšno je mnenje ameriške vlade glede torpediranja trgovskih parnikov. Državni tajnik Lapsing je v ostrih in resnih besedah povedal Zwiedineku, kaj mislijo Zjed. države. Avstrijski poslanik je zvedel, da Zjed. države pod nobenim pogojem ne bodejo pripustile, da bi kak avstrijski ali nomlški teubmalrin torpediral kalk trgovski parnik brez svarita, pa naj bo tak parnik oborožen ali neoborožen. Nadaljfe se je Lansing izjavil, da niti Nemčija niti Avstrija nima pravice delati svoje lastne mednarodne postave, ki so za vse narode enake.
Novo ameriško povelje Nemčiji se glasi, da Nfemčija ne sme torpedirati nev-| tralnih parnikov.
Iz italijanskega vjetništva se
je oglasil praporščak 17. peš-polka Frank Glombek, o katerem se je mislifo, da ga je 28. novembra vsled izbruha mine zasula zemlja.
Pomanjkanje premoga v Italiji. 47 italijanskih plinarskih društev je sklenilo, pozvati vlado, da nemudoma stori vse potrebno, da preneha (pomanjkanje premoga, sicer bodo prisiljena s I. februarjem vstaviti svoje ofbrate. "Sore" v Milanu priporoča, da naj se štedi tudi pri javni razsvetljavi v mestu, in sicer maj se omeji razsvetljava do 8. ure zvečer.
Wellington, 20. febr. 'Politika Zjed. držav <ntpram novi nemški odredbi glede torpediranja trgovskih la4ij, je vedno bolj odločna. Včeraj se je posvetoval predsednjk Wilson s svojimi tajniki gitede novega nemškega razglašaj ki se glasi: Od 1. marca naprej bode Nemčija smatrafa vsako trgovsko ladijo, ki je oborožena, za bojno ladijo in jo bcfdejo nemški submarini brez svarila torpedirali. Tozadevno odpošlje ameriška vlada nemški vladi sledeče pogoje: 1. Nemčija se mora zavezati, da s svojim novim poveljem ne bo kršila pravice nevtralnih držav. 2. Zjed. države priznajo trgovskim pami-kom pravico, da se oborožijo, in sicer samo za obrambo. 3. Zjed. države se bodejo borite za pravico nevtralnih potnikov in za blago na oboroženih par-nikvh. 4. Ameriškim državljanom se ne bo preipovedalo, naj ne potujejo preko morja na o-boroženih parnikrh. 5. Zjed. države bodejo postopale na svojo lastno roko pri obrambi nevtralnih pravic.
Položaj, kako ga bo ustvarila Nemčija s svojim zadnjim poveljem, je izvanreden in iz vedenci v ameriškem državnem oddelku študirajo starodavne in moderne postave, da najdejo točke, ki se tičejo torpediranja ali potapljanja ne strain i4i paznikov, ki so oboroženi. V Wa shingtonu so prepričani, da bo Nemčija počakala več tednov, predno bo naročila submarin-skim poveljnikom, naj pričnejo izvrševati novo povelje, kajti nemška vlada je uvidela, da je Wilson jako odločen na svojem staKšču, in da bodejo Zj. države podpirale vsaik narod, katerega parnik bo krivično in proti odločbi Zjed. držav tor-pediran. Nemški poslanik Bernstorff je šel iz Washing-tona. Pred obhodom se je izjavil, da ne more podati nobenega mnenja, dokler ne dobi n-aviodil iz Berlina.
Toda ameriški državni tajnik se je izjavil, da ameriška vlada ni zahtevala nobenega odlašanja od nemške vfade.
London, 20. febr. M'akrfmi-ljan Harden, znani nemški pisatelj, se je v svojem časopisu izjavil, da^če zavezniki ne bodejo kmalu zahtevali mir, mora Nemčija zavVeči vse pravice nevtralcev in se bojevati za svoj lastni obstanek. "Nobena la^ija, ki nosi ameriško zastavo ne bo vama v vojni zoni," se je izjavil Harden. '*Ali naj Nemčija čaka, dokler niso njeni sovražniki izvohunili ves njen -gospodarski in vojaški sistem-, da se mora konečno polagoma uda ti ? Če se ne bo oziralo na nemške zahteve, tedaj bo INVmčija vrgla od sebe zadnje pomisleke na človekoljubje in pravico ter bo začela vojno sbra'hu in groze. Zmenili se ne bodemo za nobeno nevtralno državo, tudi za Zjed. države ne. Če nam je Usojena smrt, si >bodemo sami odločili uro,"
Ameriška vttada.je v skrbelh, kako bo Nemčija ipričela s 1. marcem svoj nov submarinski boj napram nevtralnim parni-komi Kot se da sklepati iz posameznih besed državnega tajnika Lansinga, je »predsednik Wilson trdno odtočen, da ne popusti niti za las od nevtralnih pravic in raje^ prekine di-plomatične zveze z Nemčijo kot bi se udal.
Iz evropskega boji
cctf iip-
Belgija samostojna.
Pariz, 20. febr. Poročano je bilo že, da je Belgija odbila nemško ponudbo, da sklene po* sebeni mir z Nemčijo. Sedaj pa sta se izjavile francoska in an-gfleška vlada, da bo Belgija pri mirovnih pogovorih zastopana po svojih posebnih pos-lancih kot yse druge večje in neodvisne države, dasi po imedna-rodnem dogovoru iz leta 1839 Belgija ni imela te pravice. Belgija bo diktirala lastne mirovne pogoje Nemčiji.
Nemčija bo plačala.
The Hague, 20. febr. (Nizozemska vlada je posla?a Nemčiji ostro noto, ker je neki nemški submarin torpediral nizozemski parnik Artemis. Sedaj je Nemčija odgovorila. V uradni noti pravi nemška vlada, da je preiskala slučaj in je prišla do prepričanja, da je poveljnik submarina se zmotil-Zato prosi nemška vlada nizozemsko vlado odpuščanja in bo plačala Nemčija celo odškodnino za ladijo.
Na francoskem bojišču.
iLondon, 20. febr. Boji se vršijo ija celi francoski in angleški fronti skoro neprenehoma. Včerajšne poročilo iz Beroli-na se glasiBoji se nadaljujejo. V Alzaciji snVo priče?i s čiščenjem pridobljenih okrajev, pri čemur smo našli o9em metalcev min. Angleško poročilo se glasi: V Belgiji smo vzdrževali ves dan hud topniški ogenj proti nemškim postojankam. V Artoisu, blizu Lille so Nemci eksplodirali mino, toda g^obi no, ki je nastala so naše zasedle. Med Soissonsom in R'heimsom so naši tiopničarjf obstreljevali nemške premikajoče čete in raane utrdbe. Na ostali fronti je položaj nespremenjen.
Dokazi pomanjkanja.
Zurich, 20. febr. Iz Dunaja se poroča, da je mestni svet sklenil, da se vsa streha mestne hiše razdere in pobere z nje ves baker, s katerim je streha krita. Baker se izroči vojaški oblasti za topove. Namesto z bakrom bodejo streho pokrili s pločevino. Nadalje je vlada zaplenila dve tretini vseh -zvonov po vselh avstrijskih cerkvah.
Ogleduhi v Parizu.
Pariz, 20. febr. Francoske vojaške obtasti so prišle do pre pričanja, da se nahaja v Parizu več nemških ogleduhov, ki dajejo posebna znamenja bližajočim se Zeppelinom, kam naj za-ženejo bombe, da naredijo čim več škode. Vojaška oblast je našla več pošod vode na hišnih stj-ehah. Ta voda odbija svet lobo s tem, da se blišči, in vodniki Zeppelinov dobijo na ta način znamenja, kako se morajo ravnati.
Na ruskem bojišču.
Berolin, 20. febr. Nemški voj ni urad je izdal sledeče poro-čilb: N!a severni fronti se vršijo živahni boji z Rusi. Nemški zrakoplovci so napadli Dvinsk. Iz avstrijskega glavnega stanu se poroča: Nočni napadi Rusov oib reki Stripi so bili vsi lahko odbiti. Ruski napadi pri Kor-minu so t>ili odbiti s hudimi zgubami za Ruse.
Na balkanskem bojišču.
iPariz, 20. febr. Brzojavka iz Aten, datirana, 17. febr. poroča, da so se Francozi polastili vseh mostov ob reki Vardar, in da so Grki zasedli ostale točke ob reki. Grška vlada se hudo pritožuje, da ropajo in po-žigajo bulgarske čete po grški Macedoniji in da grško prebivalstvo nikjer ni varno življenja.
Francosko dnevno povelje.
Berolin, 20. febr. »Pri nekem naskoku so nemški vojaki za-
jeli več francoskih vojakov, in pri nekem častniku so dobili Nemci celo dnevno povelje francoskega generala Dubois, katero povelje se glasi: Arma-dni poveljnik je zvedel z veliko nevoljo, da so se na več krajih vršili pogovori med frameoski-mi in nemškimi vojaki, rro da so francoski vojaki celo segli v roke nemškim. Nikakor ne morem razumeti, kako se more Francoz tako gi'oboko ponižati, da seže v roko tem banditom, ki razširjajo požig in umor, ki morijo ženske, otroke in starčke, zavratno morijo jetnike in mučijo naše vojake/' (Nemci v Kamer umi premagani.
London, 20. febr. Po uradnem naznanilu guvernerja v Nigeriji so se udale zadnje nemške čete, ki so se nahajale v Kamerunu, nemški afriški naselbini. Nemška vlada v Kamerunu je sedaj prenehala, in ves Kamerun je v oblasti Angležev. Nemcem, ki so branili naselbino, je zmanjkalo streljiva.
Angleži na morju.
Shanghai, 20. febr. Na ameriškem parniku "China", ki je včeraj odpeljal iz tega mesta v San Francisco, se je nahajalo 38 Nemcev. Spotoma je dohitela parnik neka angleška kri žarka in je teh (36 Nemcev pobrala s krova. Ne ve se, kaj bo naredila ameriška vlada v tej zadevi.
Angleži tepeni v Mesopotamia
London, 20. febr. Angleške čete ob reki Tigris južno od Kut-el-Amara so napadle tu rs. čete. Toda angleške čete so bi-ponovno od Mrfšl
Kajzerjev sin ranjen.
ških premagane in vržene na drugo obram-beno črto z velikimi zgubami. Turško uradno p^očilo se glasi: Pri Kut-el-Amara so se vršili artilerijski boji. Pri Felahia so skušali Angleži priti na drugi breg reke Titgris, toda so bili vženi nazaj s hudimi zgubami. Mi smo imeli 30 mrtvih. Južno Od Hamadana, so bile ruski? čete pri Kengavarju napadene od perzijskih prostovoljcev in so se morale umakniti. Iz kavkaške fronte ni posebnega poročila. V Dardanel-sko ožino je hotelo udreti nekaj angleškilh torpediovk, ki so se pa umaknile, ko - smo pričeli streljati na nje.
Rusi napredujejo.
London, 20. febr. Zadnje rusko uradno poročilo naznanja, da so ruske čete na Kavkazu zopet osvojile dvoje turških mest, in sicer mesto Musih v azijatski Turčiji, 83 milj južncJ od Erzeruma, in mesto Aplat. Preganjanje turških čet, ki so pobegnile iz Erzeruma se nadaljuje. Rusi so polovili skoro vse vojaike 34. turške divizije plenili so tudi -vso vojno go te divizije.
Turki hočejo Erzerum.
(Dočim ni nobenega poročila o turškem odporu v okolici Erzeruma, odkar so ga zasedle ruske čete, se sodi v PetrogTa-du, da so se Turki ustavili na neki utrjeni točki, enajst milj zapadno od Erzeruma. Zadnja poročil^ iz Petrograda naznanjajo, da Turki bežijo v neredu. Nadalje se poroča, da Rusi niso ujeli mnogo Turkov v Er-zerumu. Glavni del turške ar^ made se je umakmil na jug, ko so Rusi zasedli notranje fronte, in se je bojevala le zadnja tui^skai straža. To se je zgodilo ker Rusi niso omeli trdnjave obkoljene od v srh štranij, kakor se je prvotno poročalo, ampak so planili nad trdnjavo le od vzhodnega in . severnega konca. Erzerumu se je bližala turška* pomoč, toda v času, ko 90 Rusi zasedli notanje for-le te turške čete še 6 dnij hoda oddaljene.
Petrograd, 20. febr. Polur; no se naznanja: Peti kajzerjev J sin, princ Oskar, je bil ranj< od kozakov pred nekaj dnevi; ko se je nahajal v obližju ruskih čet pri Minsku. Tako pripovedujejo nemški »jtti Princ je bil ta'ko razjarjen radi rane, da je zapovedal bombardirati ruske poziicije, in kemci so steljai'i neprestano dve uri.
Zastrupljevalec duhovnov pobegnil.
New York, 21 febr. Jean Crones, ki je duhovnom, zbranim pri banketu v Chicagi, na-mešal strupa v juho, je včeraj pobegnil iz New Yorka. Pred svojim odhodom je napisal pismo policiji, ki se glasi: Jaka žal md je, ker moram zapustiti dobro mesto New York. Zgoditi se mora radi moje varnosti. Reči pa moram, da niste dovolj pametmi, da bi me ujeli. Va$i detektivi me iščejo, pa me ne morejo dobiti. Jaz sem bil na železniški postaji Grand Central ob 11.38 zvečer, pa me niste spoznali.	- ^
Ruski napad z bombami.
Pariz, 20. febr. Iz Basla, Švica, se poroča, da je neki ruski zrakoplovi včeraj trideset bomb na glavni wad$ avstrijskega poveljstva v liciji.
Zadnji Srbi iz Albanije.
Pariz, 20. febfc. Brzojavka Soluna naznanja, da se na sedaj zadnji Srb, ki je še v Albaniji, na otoku Krf. srbska armada je sedaj nevarnosti.
Napadi s Zeppelini.
London, 20. febr. uradnega poročila so štirje nemški zrakoplovi d#i vzhodno in jlužno o Anglije. Dva moška in en ček sta bila ubita ter neki jak ranjen. Ena cerkev je razbita v Lowestoff in privatnih poslopij.
Ruski boji v Aziji
Petrograd, 20. fdbr. Ruj pohod v notranjost Azije nadaljuje. Z Erzerumom so bili R-usi močno pozicijo in pirališče in na levo ter preganjajo Turke pred Ena ruska armada operira obrežju Črnega morja, kjer maga Rusom tudi čnnom< brodovje. Rutsi se ibližajo Ti bizontu, iki je najbolj turških obrežn-ilh baterij, ki zadnjih dveh dneh «so :Rusi petnajst milj novega mlja od Turkov. Rusko 1 morsko brodovje je razbilo v« turških obrežnih bateij, ki sicer mnogo pomagale Tu
V vojaških krogih se znanja, da pomeni hitro naj dovanje Rusov obkolitev c< turške armade. Južno od Ei ruma so Rusi ujeli 49 častnikov in 2500 mož.
Nemci napredujejo v
Berolin, 20. febr. Nemške čete so naskočile angleške stojanke ob Y(pres kanalu so zavzele 3550 metrov strelnih jarkov. Vsi angleški poskusi, da zopet pridobijo no zemljo, so biK zaman.
Grki in Bulgaii -London, 20. febr. Blizu Doi-rana je prišlo med grškimi bulgarskimi obmejnimi st mi do hudega boja, tekom 1 terega so se moraJi Bulgari makniti, potem, ko so pus dva mrtva nfa licu mesta. pfl
Kadar iščete svojega telja, sorodnika ali znanca, ne veste kje je, pridite k ali pilite nam, da dc Ker je "Clevelandska ka" razširjena po se bo prijatelj kmalu
_
MNMwS »E I (m
NAROČNINA.
JXSOI Zo	P« poJHJJJO
JtJJfO I fwflwiipfl St+ditKa ' 3*
dspisl la dwar saj m psiUja m: "Claralaadska Amerik«' «111 St. CLAIR ATI. N. E., CLEVELAND, OHIO
YARD KALtSH, PnbUthar.
LOUIS J. PIRC. Editor.
MONDAY, WEDNESDAY AM} FRIDAY.

—
f by 25.000 Slovenians (Krainen) in the City of Cleveland and elteuihere. ' rut** on request. American in apirit Foreign in language only.
TELEPHONE CUY PW1NCETON 189___
_ m tooond-das* matter January 5th 1909, at the pott office at Cleveland, the Act of March 3rd, 1879.
No. a i. Monday, Febr. 21./16
Italija in Nemčija

O razkrin-kami italijanski politiki napram slovenskim zemljam, smo že napisali nekaj člankov. G. Milan Marjanovič nam podaje na tem mestu drugo verzijo italijanske politike, in bas sledeči elafiek se jako zanimivo čita:
l.Vikakor ne moremo reči, m bilo bi tudi krivično, da v Italiji ni častitih in rodoljubnih politiskarjev, tki želijo, da vodi Italija v tej vojni čisto in moralno politiko. Jih je precej takih elementov v Italiji, a to so večinoma mlajši demokratski ljudje, ki so vedno obsojevali 1 pretiranosti italijanskih šovinističnih elementov. In ti ljudje bodejo prišli do svoje veljave pozneje, ko Italija doigra svojo žalostno ulogo, in ko bodejo ravno ti ljudje poklicani, da ^pričnejo voditi notranje revolu-v razočarani zemlji, razo-irani, ker italijanski politiki niso vedeli, da morajo -biti pravični napram vsem drugim tna-ravno tako kakor na-samim sebi. Toda danes, kaikor so predani vsi boljši Italijani v Ita-jjr Italiji ni mogoče voditi ige politike, kakor jo vodi ss italijanska vlada. Prija-Nemčije, z Giolittijem na so tako močni in talko ko* irani z nemškim d-mar-da Hihko vsak čas poruši-vlado, ako bi jim ne delala volji. In s temi svojimi no* ijimi razmerami opraviči Italijani postopanje svoje ide. In — pravijo nadalje — ija se mora 'boriti naprej, ijti nezadovoljnost med na-limi masami je taka, da pri-<lo šibe revolucije, ako ne bilo proglašeno vojno stan-
Vise te prilike izkorišča Jemčija, in dane9 i-majo raz-vlade vse polno dokazov, da stoji med Nemčijo in Italijo ijen sporazum, glasom kate-Italija Nemčiji ne sme nasedati vojne in ne sme na-jati nemškim vojnim opera-In mi smo tekom bal-uisikih bojev v resnici videli, se je laška vojska povsod u-tnila, kjer bi se morala spo-isti z nemškimi vojaki. In to je glavni vzrok, zakaj Italija ni napovedala vojske Nemčiji, in zakaj Nemčija ne pošlje pomoči avstrijski armadi napram Italijanom, dasi je Nemčija postala pomoč Avstriji proti malim Srbom, a proti Italijanom neče Nemčija ničesar imeti opraviti. In v tem je tudi vzrok zakaj Italija ni napadla Turčije, kajti v turški armadi so nemški častniki, in teh Italija gihsom tajne pogodbe z Nemčijo ne snie napasti. Videli smo tudi. da Italija povsod umika svoje vojake, kjerkoli obstoji nevarnost, da bi, se ti vojaki morali biti z nemškimi.
Med Nemčijo in Italijo je bil sklenjen sporazum tedaj, ko se je nemški prime Buelow mudil v Italiji. Tedaj je Italija, da zadovolji svoji javnosti, šla v vojno na stran zaveznikov, da dobi od njih plen, ako zmagajo, toda vojsko je napovedala pravzaprav samo Avstriji, oziroma Jugoslovanom, katerim je hotela odvzeti njih zemlje, rija je mirno trpela, da je ija napadla Asvtrijo, in ičija. ni napovedala vojne liji. Zakaj? Nemčija je te-j, ko je Avstrija napovedala Srbiji, se izjavila, da mo-Avstrijo na vsak na-
čin podpirati, in zato je tudi Nemčija napovedala vojno Sr biji. Ko je pa Italija napovedala vojno Avstriji, je Nemčija molčala — kajti skrivna pogodba med Italijo in Nemčijo je, da se te dve državi med se boj ne vojskujete, iker po vojski pričakuje Nemčija, da Avstrijo izmeni zasužnji za sebe, Italiji >pa da v zahvalo, ker je inomagahi streti Afvstrijo — Jugoslovane. Avstrija je obsojena od Nemčije, da postane nemška pokrajina. In Italiji to jako prija, kajti tudi ona se bo na račun Avstrije razširila, vsaj tako mislijo laški državniki. Italija se boji Nemčije in meni, da se mora zasigurati za slučaj, da Nemčija zmaga. V tem slučaju bi ji dala Nemčija del francoskih kolonij v Afriki, in Italija bi postala pomorski eksponent Nemčije na Sredozemskem morju. Nemčija bi vzela avstrijske zemlje zajedno s Slovenci in Trstom. Italija pa bi dobila del Itsre in Dalmacije. Nemčija se ne boji Italije, katero 'bi gospodarsko nadkrili-la in jo spravila pod svojo ob-fast, toda Italija misij, da se mora držati močnejšega, da od njega, če druzega ne dobi, pa vsaj mrvice kruha, ki padajo od mastnega kolača. In ker je med Nemčijo in Italijo že dogovorjeno, kaj se zgodi z Avstrijo po vojni, je popolnoma jasno, da je Italija napela vse sile, da razbije organizacijo Jugoslovanov, tfe uniči za bodočnost sebi novega konkurenta na morju in da zasigura sebi balkansko tržišče s pomočijo Nemčije. Zato se je Italija pogodila na dve strani: z zavezniki na eni strani za slučaj zmage zaveznikov, z Nemčijo na drugi strani za slučaj nemške zmage. Zato pa je Italija vse do nemške provale na Balkanu tajno ljubimikovala /,*Bul-gari in podpirala vse njih težnje na Macedonijo, samo, da oslabi Srbijo in da prepreči srbsko-»bulgarski sporazum, ki bi bil nevtaren Italiji, kajti Italija je sovražila Srbe in je bifa prepričana, da če se združijo z Bulgari in Grki, da bo italijanska oblast silovito trpel«. O tem načrtu so se doigovorili še prošle zime v Rimu, ko se je tam mudil bulgarski minister Genadijev.
Ta dvojna italijanska igra je tako umazana in je zgledala tako nevrjetno, ker je bila tako nečista, da zavezniki do naj-zadnejšega časa niti verovati niso hoteli, da je kaj tacega sploh mogoče. Ko so člani našega Jugoslovanskega Odbora v Londonu, Parizu in Petro-gradu opozarjali ministre na to italijansko zavratnost, jih na primernem mestu niso hoteli poslušati in so nazvali njih govore kot fantazije in da govore naši Jugoslovani tako radi-tčga, ker so sovražniki Italijanov. Toda danes se že lahko reče, da so baš naši ljudje txl-krili največ italijanskih * spletk in zahrbtnosti in so ob pravem času opozorili upljivne osebe na to, kar pride od Italije. Italijanska vlada je za to zvedela, in zato je napela vse svoje moči, da očrni Jugoslovanski od-Im>i\ posebno pri zaveziiiki'h. Skuša ga očrniti na ta način, da, očita Jugoslovanskemu Odboru, da deluje, za — Avstrijo!
Toda krinke so danes padle. Žrtve našega naroda so velike, toda razkrinkani so vsi oni, katere je bilo treba razkrinkati. Italija do datv?s še ni ničesar naredila, raz ven sPepa-rije in zaihrbtnosti, in tudi v bodoče ne bo ničesar naredila,
«*za--------- -
ro zapreko k svobodi in edin-stvu gnjilo Avstrijo, tako bo /m a ga zaveznikov obralčunala z izdajalskimi Bulgari in ; ma-skirano Itafijo. Naši zavezniki so spoznali izdajatetva svojih laži-prijateljev, in tudi to je ena iznWd zmag našega Jugoslovanskega Odbora.
Milan Marjanovič.
Narodni Dom v Clevelandu.
in di
organizaJdijo 2a Narodni dom, in dokler te ta organizacija
društev in Članov ne zvrši, ne dosežemo ničesar. ■ I ■Zato je naša najnujnejša dolžnost do tega, da se je ta plemenita a'keija pričela, priporočam vztrajnost in solidarnost, ker le v vztrajnosti je moč, v solidarnosti pa napredek.
Iz stare domovine.
To je naš dom! S, kakšnim ponosom bode 111 o kazali na veličastno stavbo 1 Saino delajmo, da se čimprej uresniči naša že-Ija.
Kakšnega velikanskega pomena bo to za nas! V njem se bodemo združevali, spoznavali in preučevali naše težnje, delovali za gospodarsko korist naše naselbine.
V njem naj imajo zavetišče vsa napredna društva, društva raznith Jednot, samostojna podporna društva, prosvetna kakor pevska in telovadna ter čitalnice in »klubi.
Kaj smo mi Slovenci v Clevelandu brez svojega doma? Reprezenitiramo pač del velike narodne celote, smo pa brez jedra, iz katerega bi se morali oživljati.
'Premoženje naše se raztresa v razne tujčeve roke, mi pa moramo plačevati naklad na naklad smo prisiljeni nalagati, a nič nimamo od tega.
'Premoženje naše se raztresa V razne tujčeve roke.
Če smo pa emkrat pod Jastno streho, pa ostane vse med nami in vsak vplačani cent se nam bo z obrestmi povračal.
To je ravno isto, za kar se hočemo boriti.
Tu v novi domovini, ko nam je 'pri prvem koraku na svobodna tla zasijala luč svobode, moramo znati ceniti gostoljubnost te dežele in: to gostoljubnost tudi izrabljati.
Tu je .svoboda in enakopravnost za vsakteri narod, in prvi so bili Trči, Nemiri in Cehi, ki so nam pokazali pota za gospodarske emancipacije.
Irci so bili tlačeni od lordov, hrepeneli so po svobodi in tru-monia so hitel* na gostoljubna ameriška tla. Danes reprezenti-rajo bogate in upljivne Ameri-kance. Nemci so po 30 letni vojni postali gospodarsko popolnoma izmučeni, ni jim bilo več obstanka v njih domovini. Odtedaj so se začeli izseljevati v Ameriko in postali so tukaj močan faktor.
lin naši bratje Cehi. Ti so edem najbolj naprednih narodov v Ameriki, Doma zatirani enako nam, so se tudi oni otresli prahn birokratske vlade tef šli iskat v Ameriko zgubljene svobode. Tu se borijo za sebe in( svoje brate, da jim pripomorejo do zopetne avtonomije. * Vsi ti narodi repreJ&nftirajo faktični živelj ameriški, a do tega jih je dovedla njih narodna satnozavednost, uvideli so, da je samo v gospodarski neodvisnosti moč in bogastvo. Absorbirali so z naglico ameri-kanske principe ter postali dobri -državljani, razven nekaj nemških kričačev, ki ne morejo pozabili kajzerja.
Sezidali so si najprvo svoje narodne stavbe, tu ,so se sha-jitli, pričeli spoznavati svoje(na-cijonalne težnje, učili nezavedne svobodno misliti, ji)h pripravljati za dobre Amerikance in uzorne gospodarje, ki vsi so imela pribežališče v narodnih domovih. iPričeli so ustanavljati razne hranilnice in kreditne blatgajne. Bile so najprvo te blagajne majhnega obsega, a pozneje so se razvile v mogočne banke, ki igrajo danes pri ^variacijah na borzi velike uloge.
•Seveda, mi ne smemo misliti, da postanemo kdaj tako značilen fantor v ameriškem javnem življenju. Zadovoljni .smo taHko s tem, da tekmujemo z drugimi proporcijonaftio po množini našega življa.
Padel je na srbskem bojišču v mescu oktobru, kakor se je izvedelo iz nekega zanesljivega pisma, Rudolf Plesničar, posestnik pri Voglarjih v trnovski občini nad Gorico. Star je bil okoli 40 Ifet.
Lekarne v Gorici. Odprte so v Gorici še 1'ekarne. Glfnbih v Ra/batišču, Pontoni in Cristo-foletti.
'Pekov je v Gorici &e sedem in
sicer: Gril, Kofol, škerjancc Cotič, Gorjup, Legiša in Ceho-vin. Ti pečejo kruh vsak dan in ga oddajajo aprovizacijski komisiji. 'Moko za peko dobivajo različno, eden na primer jo dobi štiri tkvintale na dan in oddaja dnevno je 5 in pol kvinta-la kruha. Po tem -bi se dab presoditi, koliko je še ljudi v Gorici. Ugibajo, nekateri pravijo celo, da jih je sedaj do 10.000, •kar pa je najbrže plretirano. Drugi sodijo pa z gotovostjo, da jih je okoli pet tisoč.
Veleizdaje je obtožen Viktor grof Mestri, bivši župan v Medeji v Furlaniji. Sodišče je zaplenilo vse njegovo premično in nepremično premoženje
Umrl je v Trstu gosp. Fran Petrič, vpOkojeni poštni ekspe-dijent, star 76 let.
Grozovita smrt cele družine v Cerknem. iPretrešljiva tragedija se je zgodila v noči od so hote na nedeljo v Cerknem na Goriškem. — Okoli ene ure zjutraj je afarmirala vojaška straža, da gori Bičkova hiša, oddaljena četrt ure od Cerkna. Gasiti ni bilo mogoče in tako je |M>gorela hiša in Ihlev z vso živino do tal. Da bi bilo ostalo pri tem! Toda nesreča je zahtevala še drugih žrtev. —' Ko so prihiteli prvi ljudje Osameli hiši na pomoč, šfi so takoj skozi odprta hišna vrata v spalnico in druge prostore, da rešijo domače, Vendar od domačih ni bilo sledu v celi hiši, 'kar je do-
ipustilo domnevanje, posebno ker so bila hišna vrata odprta, da je družina — mati s šestimi otročiči v starosti od petih me-seiciev do 13 let —u-bežala na prosto. Kmalu so bili tudi dolenji prostori v ognju, iproti kateremu se ni moglo, boriti do-šlo ljudstvo in vojaštvo vsled pomanjkanja vode. Ko je plamen opravil svoje delo in je vojaška straža ostala ob pogorišču mikala je, isto velika žerjavica, da bi si spekli krompirja. Da istega dobijo, splazi se vojak skozi vežo do hrane v pritličju, nasproti hišnemu vhodu. Odpre thramova vrata in ko potipa po tleh za krompirjem, začutui telo, ki je ležalo na tleh.#Prihitijo še drugi in*v svojo grozo najdejo v hramu mrtvo — zadušeno celo družino matere in Šestih nedolžnih otročičev. Kako je 'prišla nesrečna družina iz spalnice v hram, zakaj ni bežala na prosto, saj so bila hramova, vrata oddaljena le par korakov od odprtih hišnih vrat in zakaj se ni nihče oglasil v "hramu, ko so prvi ljudje hiteli mimo istega v spalnico iskat nesrečnikov — saj takrat so bili gotovo še vsi pri življenju? — Med tem se je dognalo, da je bilo v isti noči vlomljeno pri gorenjem, pet minut oddaljenim sosedu, kjer ie bila ukradena žepna ura in nekaj denrja ter je pri istotako oddaljenem spodnjem sosedu ravno ob polunoči zbijal neki človek ter klical "aufmachen!" — Jasno je bilo, da je moral biti ta človek vzrok nesreče pri Bičku in na splošno se sodi, da je ttiotel vlomiti tudi v to hišo. Gospodar hiš«, Mbžgon po priimku, se nahaja kakor vojak na fronti v Doljah pri Tolminu.
mileč je vra-a — najbrže premetal in
pokradel po navidezno prazni hiši ter potem isto bodisi namenoma ali po nesreči zažgal.
Družina je v največjem strahu bila popolnoma tiha v hramu, da je vlomilci ne zapazijo in ni niti slutila, da gori hiša nad njimi. Ko so jih prvo došli ljudje šli iskat mimoihrama v spal nico, so si gotovo mislili, da še vedno hodijo vlomilci po hiši ter se niso upali oglasiti. Kmalu nato je ogenj zajel spodnje prostore — nihče ni mogel več v hišo — nihče ven — in ne srečna družina se je zadušila v varna pred zločinci. — Groz
i ta je morala biti smrt nesreč-
ikov! Poznalo se jim je trpljenje staer na lepih pa' izmučenih od prsti zamazanih obrazih
—	oči široko odprte, usta od prta — samo mati je krčevito držala kos lesa v zobeh, štirje so,-ležali na tleh, dojenček za vit in povezan v zibelko ter dva bratca so ležali na krompirju, ki je bil naložen na odru v hramu. — Od cele nesrečne družine je ostal sam, še najsrečnejši oče, koji še dahes nič sluteč se pretepa za cesarja na bojišču vDoVjah. — Štirje otroci so hodili v šolo v Cerknem ter so bili med najmarljivejši-mi. — Pričela so se obsežna poizvedovanja po zločincih in v nekaj dneh so zasledili v go-irovju Drnova, nad pogorelo hišo vojaško oblečenega človeka, ki se je skrival v grmovju. Ker se ni hotel vdati, je vojak streljal na njega, nakar so ga s pomočjo domačinov obkolili in neranjenega pripeljali k sodišču v Cerkno. Je baje dezer-ter, doma iz Zgornje Štajerske. Dasi je upravičen sum, da je storilec, do sedaj vendar še ni ničesar priznal, ini je mogoče, da ta ni pravi zločinec ter ga je le nesrečno naključje privedlo v sum. K nesrečnemu dogodku je zanimivo priobčiti še sledeči dogodek. — V isti noči, ko se je dogodila opisana nesreča, je ugledni posestnik in so-Todnik ponesrečenih tako hudo ječal v spanju, da ga je žena vzbudila, vpraša v ši ga, če ga revmatizem tako muči. Zanikal ji je njeno vprašanje ter je rekel, da je imel grozne sanje— da se mu je videlo, kako se zaxhisuje cela družina iz njegovega sorodstva. Zjutraj, ko je Izvedel, da je pogorela hiša, je zahvalil Boga, da ni hujšega
—	kmalu na to pa so našli — nesrečno zadušeno družino.
Koze v Mariboru. Cuje se, da pojde nekaj ljubljanskih zdravnikov v Maribor ljudi cepit.
Vojaška cenzura je v mesecu decembru pregledala v Mariboru skoro tri milijone pisem in dopisnic, v Ptuju pa 539.000.
V Gradcu sta se poskusila zastrupiti 361etni trgovski so-trudnik Julij Wagner, ki službuje sedaj kot četovodja pri vojakih, in njegova ljubica Marija Strupka. Oba sta se težko poškodovala.
Shranjeni milijoni. Pravosodno ministerstvo je izdalo ukaz o depozitih, ki leže pri avstrijskih sodiščih, izvzemsi Galiiško, Bukovino in Primorsko. Kon-ic»em leta 1914. je bilo v sodni shrambi 2,127.444 kron v gotovini 430,761.531 kron v vrednostnih papirjih, 1303,595.854 K v vložnih knjižicah denarnih zavodov in 1,282.6545 kron v dragocenostih. IX'a Kranjskem je bilo pri sodiščih shranjenih 12,844.274 kron, eno sodišče pa je imelo pri avstro-ogrski banki* shranjenih 457.919 kron.
S tujim potnim listom je potovala v Trst Albina F. iz Du-tovelj. Radi toga jo je straža na Opčinah ovadila sodišču. Imela je potni list glaseč na ime svoje sestre. iPred sodiščem v Trstu je povedala, da je svoj list izgubila, ker se je pa mudilo z mlekom v Trst, je vzela potni list svoje sestre, ki ga jej je dala rade. volje. Albina. ki je potovala v Trst s tujim potnim listom, je obsojena na 24 ur zapora, druga sestra, ki je dala potni list, pa na 12 ur zapora.

Od tt. do ;
'15 je zbolelo v Ga-1I16, v Bukovmi pa 9 oseb za pegastim legarjepi, sami domačini, razen enega tujca. Orugod je zfoolelo za pegastim legarjem 20 oseb in , sicer nn Dunajn 2 osebi, obe, iz Galicije.
Samomor. 65letni posestnik Fr. Trlep v Luži, obč. Dobrni-če, se je obesil v svoji kl*ti. Bil je slaboumen.
Požar. V podstrešju hiše M. Mikoličeve v Spodnjih Brusnicah je nastal požar, ki je vpe-pelil vso streho. Zgorelo pa je tudi okoli 40 mernikov žita, 3 mernike fižola, 4 mernike su^ hih češpf, 1 mernik orehov, kar vse je bilo spravljeno v podstrešju. Zgorelo je tudi riekaj kokoši. Škode je 3400 K. zavarovana vsota pa znaša 1000 K. Ogenj je nastal vsled poškodovanega dimnika. Gorelo je v Morovcu in sicer je zgorel ske-»denj z zalogami sena in slame, krajnega šolskega sveta, ode je 1600 K, zavarovana vsota znaša 700 K. Aretirali so kot osumljenega požiga nekega slaboumnega sina nekega ta-mošnjega posestnika.
Iz Celja. V sredo so potegnili iz Savinje pri železniškem mostu truplo bivšega učitelja na Teharji/h, Rudolfa Dalekor-da. Pokojnik je služil kot četovodja pri vojakih; udeležil se je lani s 87. pešpolkom -bojev na severu, odkoder se je bolan vrnil. Zadnje čase je bil vedno nejpm otožen in pobit, kaj je gnalb mladega moža v smrt ni znamo. Delakorda je ibil dober" naroden učitelj in se je zlasti v Teharjih posvetil organizaciji narodnega delavstva. S pomočjo Delavskega podpornega dr. v Celju je na Teharjih ustanovil za delavstvo knjižnico in pevski krožek, katerega smo' večkrat slišali na delavskih prireditvah v Celju. Telharski Slovenci bodo Delakorda prav
Orežen iz Ljubljane Dalje na tretji
OBRESTI
SE ZAČNEJO VSAK DAN
VLOŽITE DENARNA
LAKE SHORE BANK
fai pt. pravilih
4%
St. Clair mkI 8Mb/St.
8 - Ho vat Union
SCRAP TOBACCO
J« d«Ian is najboUfefa duha-na ta cigara. Samo najbotfii tabak m potrebuj«. Najbatyti tobak za žvečenje. V vsakem paketu j« kupon.
Ali kaši jate ?
Ako kaši jate, odpravite vaft kašelj! To lahko storite, ako vzamete
Severa's
Balsam for Longs
(Severov Balzam za plju&a) ob pravem času. PoskuBite ga zoper kašelj, prehlad, hripavost, vnetje sapnika, davice ali oslovski kašelj. Je namenjen za otroke in za odrasle.
Cena 2So in 60c v vseh lekarnah.
V«tao J« kaaljaL
"Hudo um M prehladll, ter Mm vedno kalija!." pila Mr. W. Woloaxyn, Wall1, ton, W. Va la kadar Mm pil mrzlo »odo, aopoatall napadi bolj bixU. In kar Mm datel t tovarni pri allnl vroClnl, Mm moral pltl ra-liko voda. čl tal aem oBa-varovem Bahama sa PUu Ca ln ko m grabil ano aamo ateklonloo uHoJt kaleJJ popolnoma prenahal ln atdaj Mm sdrav."
Bolačina v pralh,
In nut na druca bole&ne m lahko odpravijo
s n »drgnjenjem delov ■ 8EVEKA1 00-THAJtD OIL [.Severovo Ootbard.ko Olja]. Ja to mašilo velika talilne vrad&oatl. Oaoa Ko In Otto v v so L lekarnah.
sa lato 1810 aaMdaj lahko doM ▼ Manah ali od na*. Zacotovlte sa, da doUtaiva* aek ter «a lmajta vedno pri roki akoal oako
W.F. SEVERA C0„ CEDAR RAPIDS, IOWA

J. S. Jablonski,
Slbvenskt fotograf
St Clair Aver
MU Broadway
Izdeluje alike za ienitbe in družinske alike, otrolke slike, po najnovejši modi ln po niakih cenah. Za $3.00 vrednostnih slik (en ducat), naredimo eno Tellko sliko ▼ naravni velik o# t i saatonj.
NT VSE DELO JE GARANTIRANO.



TEL. PRINCETON 1*354.	e
frank černr
A	SLOVENSKA TRGOVINA	»m^
S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMO-FONI, SREBRNINO IN ZLATNINO.
6033 St. Clair Are.
Kadar lellte kupiti dobro uro ln drugo zlatnino, Columbia grafofone, pIoKe t raeb jeaikih, poaebno Importirone slovenak« ptoKe is stare domovin« ter vse v to stroko spadajoče predmete, obrnite s« zaupno na srojega rojaka. Prodajam tudi na mesečna odplačilo. Točno popravljanje ur, alatnine ln grafofonov. Vsako blago je jamčeno.
mm.................
: ftllv	i
i rezervni bolnici in si je tam sam končal Ko je to prvič poaku-ga še rešili, drligič pa si prereza! žile na vratu in na in je vsled izkrvavljeflja
Predujem občinam v kritje upravnih stroškov. Finaono ministrstvo je ustreglo ponovni prošnji goriškega deželnega od bora ter je sporočilo, da je naročilo finančnemu ravnatelj stvu tržaškemu, naj izplača občinam na Goriškem v kritje u-pravmiih stroškov predujem v skupnem znesku 168.000 kron v dveh enakih obrokih in sicer prvi obrok takoj, drugi obrok pa/dne I. marca. Ta predujem boj treba v zmislu odredbe ministrstva začeti vračati s prvim ljčtom po končani vojni sicer co, da se ves predujem vrne ijpozneje v desetih letilh. Glavarstva bodo sporočila občinam, koKko dobi vsaka občin ska uprava.
Obsojen notar. Notarja Dif-nico v Šibeniku, ki je brez odpusta odpotoval v Italijo, kjer se še sedaj nahaja, je obsodilo za)d'arsko disciplinarno isodišč(e na eno leto susipenzije in 1000 kron globe.
iPtoneverjenje. Uradnik dalmatinskega deželnega odbora Alfonfzo Hribar si je bil sam nakazal 5000 kron predujma. Ker ga je deželni odbor ovadil sodišču, je Hribar pobegnil. Hribarjeva žena je vso svoto povrnila, nakar je deželni odbor Wojo ovadbo umaknil.
Nove prodajne cene za moko na Kranjskem. Z razglasom, 9. januarja je določila dež. vlada za nadrobno prodajo moke za kilogram naslednje prodajne cene: pšenična moka za peko 1 K 18 v, pšenični zdrah 88 v, pš^niščna moka za kuho št. 1 v, pšenična moka za kuho Št. 2 66 v, pšenična krušna 1110-I48 v, ržena enotna moka 48.
fajvišje cene za svinjsko in svinjsko slanino znajo za razdobje od 16. jan.ua*-1915. do vštevši 15. februar-1916: n. Kadar prodaja izdelovalec svinjsko slanino prekup-ictu sme biti najvišja cena za |ioo kg čiste teže naslednje navedenih vrst slanine: za namizno slanino (soljeno ali nesoljeno) 618 K za hrbtno slanino (soljeno ali nesofjeno) 669 K, £a surovo slanino, soljeno 608 K, za prekajeno surovo slanino 657 K, za prekajne namizno slanino 668 K, za prekajeno hrbtno slanino 723 K, za nepre-kajenio slanino v kosih 639 K, za prekajeno in papricirano slanino 687 K, za desertno slanino
75* K.
1500 slovenskih vojakov, ki
so /se nahajali poprej v srbskem vj^tništvu so prepeljali iz So-v Marseille.
dopust. "Reioheroberger mg" je priobčila pred ne-(j časom poročilo iz Warns-jrfi o izrednih junaštvih, ki ih je na bojnem polju storil leki narednik Schmidt. Dne 14 cembra pa je priobčila izja-ivno tega narednika, v ka-i je rečeno: iDekoracije, ki 1 jih nosil za časa svojega ta v Warnsdorfu in 'kar 1 povedal o svojih junaštvih, Ši vse izmislil. Razen bro-hrabrostne svetinje ni-nobene dekoracije.
ia pravda se je te dni
v Budimpešti. Leta ' je pričelo ogrsko mesto proti grofovski rodbini tvicini radi 38 oralov zenični Tapl. V procesu se ilo gotovo več kakor jralov papirja, definitivna pa je btfa ža tožitelja i: mesto Szeget je pravdo Koliko znašajo stroški re pravde", se ne poro-
ia italijanska dru-Tirolskem. V smislu ,4. in 25. zakona z ifeimbra 1867. je bilo na Tirolskem de-:\h društev: dve društvi italijanskih dve kolesarski dru-trgovskih pomoč-tvo za ljudsko izo-sttčno društvo, društva
kom, Žita tele 111 in lista "Glas Svobode" v pteve-landu, CollinvKtodu in) Notting-hamu naznanjam, da ?em se preselil iz 1261 E.„6oth St. na 1166 E. 61 st St. Torej prosim naročnike in somišljenike S-kateri se mislijo naročiti al^ ponoviti naročnino, naj se blagovolijo obrniti do mene, in bom vsakemu vselej ustregel. Toliko v prijazno naznanilo. Anton • Jankovič, zastopnik G. S.
ij sta dva jako dobra skupaj ž vozom, konjsko opravo in vsem drugim, kar spada k temu. (Proda se po nizki ceni. Sedaj je čas, da si kupite dobre konje za spomfad. Roži Jakoš, 15235 Saranac Rd.
(22)
Sprejmejo se 3 fantje na stanovanje, dobra hrana in postrežba. 6013 Bonna ave. (22)
POZOR ROJAKI! Držite se gesla Svoji k svojim!
Vsem cenjenim rojakom naznanjam, da sem prevzel znani salon in. hotel "Gilbreath" na 694 E. 152nd St. CollinwoOd. Tu imam vsak dan sveže pivo, domače vino najboljše vrste, fino žganje, drožnik, brlnjevec in dobro slivovko. Imam vselej najfinejše smodke ter dobro o kusno hrano vsak dan< sveži go-Iaš, za prigrizek pa vedno fi-domače kranjske klobase.
Nadalje imam ma razpolago mnogo lepo urejenih spalnih sob za prenočišče. Pri meni svira vsako soboto godba pri kateri se fantje lahko po doma iče zasukajo. Pozdravljam vse Slovence in iSlovenke po celem Clevelandu trm okolici ter se jim priporočam. Anton Sershen 694 E. 152nd St. Collimvood, O.
(Mon-Fri-38)
DELO! DELO! DELO!
TAKOJ DOBIJO DELO DELAVCI, DA DELAJO PRI BATERIJAH. DOBRA PLAČA, PRILIKA, DA PRIDE-TE NAPREJ. OGLASITE SE PRI WILLARD STORAGE BATTERY CO. 280 E. 131st ST. BLIZU ST. CLAIR AVE. IN NA MARQUETTE & LAKESIDE AVE
Rad bi dobil delo
mlad^fant v prodajalni, ali pa v salonu in tudi v mesnici. Čvrst fant, jako rad dela, pripraven, sposoben v pisavi in računanju, za silo govori tudi angleško. Frank Stopar, 8081 Marble ave.	(23)
IŠČE SE Frančiška Černigoj, pred dvema leti je bila v službi pri g. Nose tu. Zdaj se nahaja nekje v Newbungu. Radi važnih stvarij naj se oglasi pri F Suhadolnik, 6107 St. Clair ave.
ZOBJE!
Kadar zgubite en zob zobj-zgubite dva. In aPi veste, da kadar zgubite dvoje svojih zob, da zgubite takorekoč celo zobovje ?
Manjkajoči zob v spodnji zobni uniči korist zoba, ki je do-tičnemu nasproti v gorenji zo-bni in narobe. In to vam škoduje na zdravju, kajti brez popolnih zob nikakor ne morete biti popolnoma zdravi.
Jiaz vam lahko pre Skrbim manjkajoče zobe in jih naredim da zgledajo popolnoma naravni. -
Dr. F. J. KENNEDY, zobozdravnik.
Uradne ure: Od 9. zjut. do 5.30 z več. Ob pondeljfli, četrtkih in sobotah tudi zvečer. Vse delo garantirano. Zobje se iz-vlečejo 'brez bolečin. (26)
NAZNANILO.
OkoK 1. aprila se otvori no^ va trgovina, na 6031 St. Clair ave, ki bo znana kot "Kteinova trgovina". V zalogi bodemo imeli popolnoma, vse blago, kar ga potrebujejo rpoški, tako v opravi kot v obleki. Pazite na veliko odprtijo. Priporočamo se vam za staro naklonjenost.
Stalno delo z dobro plačo dol>i slovenski ali hrvatski brivec. Ponudbe takoj na L Jevnikar, 1774 E, 28th St. Lorain, Ohio.
- (23-
VABILQ
na plesno veselico, katero priredi Slovenska Delavska Zadružna Zveza dne 26. februarja v prostorih*- Dane Staneiiča na 15820 Calcutta ave. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Veselica se vrši o pomenu1 glede dett&vske organizacije in v delovanju gospodarskega delav« kega podjetjA.
1 Vspored:
1. Pozdrav občinstva, 2. Na-
stop izvrstnih govornikov, ki nam bodejo govorili v poduk.
3. Slovenska godba na pihala, jci bo vsakomur prosta. 4. (Nastop mask in sicer od ao. do pol enajste ure imajo prost stop. Za maske so pripravljena tri krasna darila, za vse razno drugo pa upamo, da ne bo pritožbe. Za okrepčila z dobrim jdemenovcem, dobrimi klobasami in kislim zeljem po kranjski šegi bo obilo preskrbljeno. Tudi mladina ne bo pozabljena. Uljudno so vabljeni vsi col-linwoodski Slovenci, kakor tudi rbjaki iz okolice, dat v obilnem številu posetijo to maske-Tado. Uljudno vas vabi Odbor.
Hiša se proda ali se da v najem. Hiša je stara šele dve leti, v izvrstnem položaju, fina za dve družini. Jako poceni.. 881 K. 137th St. ištotam se tudi stanovanje da v najem. (23-
Dve sobi se oddajo v najem za 1 ali p fanta. 1394 E. 53rd St.
(22)
Lepa front soba se odda v najem" za 2 fanta. 1181 E. 6oth St.	(21)'
VABILO r
na zabavni večer, katerega priredi žensko podporno društvo "Carniola", št. 493 LOTMM, dne 26. febr. 1916 v John Grdi-novi veliki dvorani. Začetek ob 7. uri zvečer. K obilni udeležbi se vabijo vsi prijatelji domače zabave, da se še enkrat pošteno zavrtimo, ker predpust t>o kmalu pri kraju. Upamo, da ne bo nobenemu žal, kdor bo po-setil našo zabavo.
Preskrbljeno je z vsem najbolje. Cena vstopnicam je 50c za osebo. Prosta jed in pijača. Vstopnice je dobiti pri Frances Ob?ak/ 11235 E. 60th St. Ivanka Gorenčič, 1166 E. 6oth St. Rozi rMajers, 6205 Bonna ave. 'Frances Babnik, 1382 E. 43rd St. Terezija Žele, 6i<?8 St. Clair ave. Jullija Brezovar, I I73 E. 60th St. Mrs. Grdina, 6025 St. Clair ave. K obilni udeležbi vabi	(23)
Odbor.
ZADNJA PRILIKA!
Vse iefftke in otročje zimske suknje iz najfinejšega blaga, najnovejše mode, vse številke, morajo biiti razpr^ane ne gledajoč ma zgufbo ali dobiček po sledečiih cenah:
ŽENSKE SUKNJE: poprej $ 7.50, sedaj 93.25 .poprej $ 9.50, sedaj $ 3.95 poprej $10.50 do $15.
sedaj sanio......9 6.95
Vse siuknje vredne $18 do $25.
sedaj samo......$11.75
OTROČJE SUKNJIČE: poprej $4.00, sedaj $1.98 poprej $ 5.00, sedaj $2.75 Vse suknjiče vred. $6—$io,
sedaj samo......$3.95
•Zapomnite si dobro, da blago kupljeno pri meni, je garantirano čisto, sveže in trpež-no.
•Kupite - sedaj, ker lahko dobite dve suknje za ceno ene.
Za obilen obi^k se vam naj-topleje priporočam	(26)
BENO B. LEUSTIG, 6424 St. Clair ave. biKzu Addison ceste.
ZAHVALA
Spodaj podpisani se zahvaljujem tem potom kar najpri-srčnejše dr. Srca Jezusovega za tako hitro izplačano posmrt-nino po moji ramfjki, nepozabni soprogi, Mary.Zupančič. To društvo tni je hitro prišlo na pomoč v času stiske in potrebe radi sebe kakor radi malih o-tročičev, in ne morem si kaj, da se ne bi društvu kar najpri-srčneje zahvalil, ker je tako dostojno, prijateljsko in bratsko izplačalo podporo. Hvaležen bom društvu vselej m priporočam vsem rojakom, da v obiV-<mexn številu pristopajo k temu društvu. Udani I* Zupančič.
t:
Vse moške, ženske in otročje svedre iz čiste -volne dobite sedaj pri meni po siklrajno zniža ni ceni.
Kupite sedaj in si, prihranite denar, ker volna je vsak dan dražja.
Za dbilen obisk se vani naj-topleje priporočam	(26)
BENO B. LEUSTIG 6434 St. Clair ave.
blizu Addisoh ceste.
♦	Vsakemu, kteri mi poš ♦
♦	Ije naslove svojih prija- ♦
♦	teljev iii* znancev živečih ♦
♦	v Ameriki, mu pošljem ♦
♦	lep spomin.	ap#: + HEN. J. SCHNITZER, + + BANKIR. ♦
♦	141 Washington St. # + NEW YORK. +
Nove hiše naprodaj!
Prav po nizki ceni, ena ima 4 sobe, druga 6 sob, ena deset sob. Zadnja je stara S let in za dve družini, prav po nizki ceni. Električna luč in mestna voda. Oglasite se na 1970S Shawnee ave. stop 125 Shore Line.	(30)
CENJENA NEVESTA!
.Najtopleje se vam priporočam v nakup vsakovrstnih čisto svežih finiti in modemih poročnih oblek, šlajerjev, šopkov, kakor tudi vseh drugih potrebščin, ki spadajo v to vrsto.
Vsaka nevesta ali ženin ima v slučajn iporoke precej velikih stroškov, in torej, če si želite svoje stroške, zmanjšati in pri kupovanju prihraniti denar, kiwpite,„ kar potrebujete za poroko pni meni, kjer dobite vse potrebščine po vedno ni«žji ceni kakor kje drugje.
Na dan »poroke pošljem k vani na dom dobro izurjeno spletalko, ki vam splete lase in opravi >za poroko in to čisto brezplačno.
Za obilen obisik se najtopleje priporočam, iker bom tudi vedno gledal na to, da vam točno in poštrtio postrežem.
Z .spoštovanjem BENO B. LEUSTIG, 6424 St. Clair ave blizu Addison Road.	(26)
VARUJTE
SVOJE LASE!
U8PE4N0, ZNANSTVENO ZDRAVLJENJE POPOLNOMA BREZPLAČNO ZA MOiKE IN 2EN8KE.
Ali vam ImI predčasno pot tajajo sivi? AH Tam tapadejo laal? Ali ao vam laal auhl aH maatni? Ali vaa srbi glava ali Imate prhljad? All ate plefiaatl, ali po«tajate ple-laatif
Ako trpite od katere gori navedene bolezni, potem ne tekajte več, ket vsako odlašanje je nevarno. Pišltf nam takoj po našo lluetroivano kjojlgo pod naalovom
"RESNICA O LASEH," Knjiga ima sledečo vsebino: Popis o laseh; sea tava laa in temena, vzroki Izpadanja las in plešavosti, kako se vzdrtljo laal lepi ln zdravi, izipadajnje laa, brada in brke. Priznane zahvale od ozdravljenih ljudlj.
Brezplačno poakuianje zdravljenja. Ml vaa hočemo prepričati o naših velJkih stroških, da zdravilo "JDALVA-CURA" ustavi izpadaade las, odstrani prhljaj in aribečnoat na glavi in pospešuje rast las. Mi vam pošljemo 11.00 vredni lonček "Calvacura" štev. 1. skupno a gori navedeno knjigo "Resndca o lasih", ako nam pošljete Bvoje Ime in 10c v srebru aH" znamkah v pokritje poštne pošiljatve.
IzreSite spodnji kupon in pošljite ga takoj na: UNION LABORATORY, BOX' 554, UNION, N. Y.
Uf Ion Laboratory, Box 55$, Union N.Y Priloženo pošiljam 10c za poštnino in vas pirosim, da ml pošljete $1.00 vredni lonec "Calvacure" štev. 1. .ka kor tudi vašo knjigo "Resnica o lasih", (Izrešite ta kupon in priložite ga pismu.
FINO VINO
vedno dobite pri Jos. Koželu Belo, niagara in concord vino Posebno ženskam je moje vino znano. Po stari navadi Jos-Kozely, 4734 Hamilton ave
—-
a Pouk v angleščini In tepopla- D O ju potom dopisovanja.	O
B Denar, ki — irtvujs xa aa- D O me Izobrazita, J« najbolje nalo- D B len. In na vzama ga ne kriza na B
□	vojna. Pišite za pojasnila na B
•LOV. K. SOLA.
□	flit St. Clair C CL«V
n DJJ,i.,'a
I'lMWfl" *
ftm-EipeBcr
bolest in otrpe-lost udov In mi* šlo.
Pravega dobita v zavoju kot vi« dite na sllkL Zavrnite vaa zavoje, ki nimajo naša Trade Marka.
in 50c po lekarnah ali naravnost od nas.
RICHTER CO. 74—«0
Washington §tr. New York, N.Y.
National Drug S tors I Slovenska lekarna.
vogal St. Clair ave. in 61. ceste. S posebno skrbnostjo irdehije-mo zdravniške predpis« V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni.	(45)
blTUipmt d« I« ai ijaftT ractlpt utu. Cm ■■r.j.n Ia nI ujlfatojllh i«ir«Til, »u bni tidnfiU.
V nil >dr«vniiki r*c«ptl nMr«J*pritlv uk Mum*, kj«r bod«j* id.Uni itUala« pm lalji idrtfilk«. Imam« tuši p«Mhw »»Jo-
lumij.Tih prsdmatoT, toiUhlh potreb-Uia, dli«T, cigar ia aUdkerja.
Guenthers Sloven. Lekarna,
Addison Rd. vogal St. Clair Ave.
jMIIMMIIIIIIIHIMH^
IZURJENI ZOBOZDRAVNIC
Dr. A. A.
Kalbfleiscb,
6426 St Clair Ave.
Govori se slovensko in hrvatsko. Točna postrežba.,časopisi na razpolago. Ženske strežnice. Edini zobozdravniki urad v mestu, kjer se govori slovensko in hrvatsko.
Uradne nret
Od 9.30 do 11.30 dop. Od 1:30 do 5:00 pop. Od 6:00 do 8:00cva£er
Telefon vrada:
East 408 J.
Telefon stanovanja:
Eddy 1856 M.
V
m
r
S101 ST. CLAIR AVE.
1 Jlowwlw goatim« (v—
Fmc pijače za dom. Dobro vino in lik«rp. Zmerne cene.
Offlauiito ae pri domačinu in bodato iadovi|jni.
&J
A. E«
Slovenska g:o«tilna.
3222 LAKESIDE AYE.
Se priporoma SloTtiutiu V obilen obisk. TataapaaCra-fba. Vedno sreis pij sle.
Zavarujem proti ognju in drugim nezgodam
POSEBNOST t Varnoatni boadi za draštrsne nradaiks pa »e. od 9100.00 na lato. - Jami notar. - Pojasnila In naaraftl smatonj.
AUGUST HAFFNER,
1203 Norwood Road

ARMBRUSTER
MESNICA PRVE VRSTE
NAJBOLJŠE SVEŽE IN PREKAJENO MESO. 6112 ST. CLAIR AVE.

Čistenje in likanje obleka
DOBRO DELO.
Molka obleke.................$1.00
Moiks suknje ................$1.00
Jopiči................................50c
NIZKE CENE
Ženske kiklje.....................Me
Ženske dolge suknje........$1.00
Ženske obleke.................$1.00
The DAMM DRY CLEANING Co.
c-L7*9.w 1574 E. 55th ST. §S-U22*
A. /. DAMM, posloro^ja.
-so*
l|IIIIMHMI<
Pravi starokrajski brinjevee
Cena 6 steklenic . . . $6.50 Cena 12 steklenic . . . $13.00
Čista slivovka kuhanrf iz pravih
čdpeij. Cena 6 steklenic . $6.50 Cena 12 steklenic . . . $13.00
Imamo najfinejši tropinjcvec in
droinik. I gal. $2.25, $2.50, $2.75
Pristna rudeča ohioska vina
Galona . . 50, 55, 60 in 65c
Katavba in Delavare vino 80 in 85c gaL
Vinaka posoda ob ) do 10 «al. velja $1.00. za 25
gal. poaoda $2.00. Pri več jih naročjih jo »odbtez-
ptsčen. Te cene — samo za na debelo. Naročilu aaj aa prilo2i denar in natančni naalov.
The Ohio Brandy Distilling Co.
Prva tlormuk* druibo u prodajo finih p0*5.
6102-04 St. Clair Ave. - - CkTcbad, 0.
r
m
3S1

Ker so se poslednji čas poštne razmere izboljšale pošiljam zopet redno
denarje v staro domovino.
Pošiljatve ne pridejo v sedanjem času tako brzo naslovnika ▼ roke, pač pa v teku 20 do 24 dni.
100K velja sedaj $15.00 s poštnino vred.
Brzojaviti nemorete sedaj ne v Avstrijo, niti na Nemško, naj-manje pa denarje poslati potom brzojava.
Prank: Sakser
82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St Clair Ave., Cleveland, 0.

—7v ' t; -v,. '..••-

vri-
1 . _____ 'L
H I
Francosko opita I Emila Zola. Proslavil L. J. P.
SlIltllllllllllNIllItlllllllllllllllllllllllllllHIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
' cs	1	. __	» . - i	t -»r 1WVt AlfTI?
i'*
i iff,t
I
I
ft: |

Sabatami je bil tudi navzoč, ter je pravil neki gruči o svoji domovini Orijentu, pripovedoval je o čudovitih rečeh, kot bi se bilo treba le pripomniti in zlato in srebro pobirati. Jantrou, kateri je odk:ir je obogatel, pri-updav uprav gnjusno življenje, čel uprav gnjusno življenje, je bil smrtno izmučen radi včerajšnjih rauzdanosti. Ko je Hamelin kot predsednik otvoril sejo ter se je imenovalo predstojnika, se je pozvalo Lavigniera, kateri je bil zopet voljen za .pregledov al ca računov, naj poroča o finančnem stanju banke. To se je zgodilo, toda delničarji ga niso dosti poslušali. Ko je kooečno vstal Hamelin. je zavladala grobna tihota. Niegov govor se je pazno poslušal in vsi njegovi predlogi, so se z ploskanjem sprejeli.
Navdušenje je prikipelo dc vnhunca, ko je Hamelin pričel predlagati o zvišanju glavnice na stopetdeset milijonov, o »to-tisoč novih delnicah po osem-stopetdeset framkov, ter o čistem dobičku bilance.
N»to se je zaključilo sejo in vsi so se zadovoljni razšli.
iSaccard, kateri je sedaj gospodoval z novimi milijoni In kateremu je prišla na misel ženska ljubezen, je sklenil, da si kupi izvanredno drago žen-Dfco, katero bi posedoval pred celim Parizom. Izvolil si je go-spo pl. JeutnoBtf, pri kateri je parierat z 'Maksimom obedoval. Bila je se krasna s svojimi šestintridesetimi leti,krasna junon-ska lepota; slovela je radi tega, ker ji je cesar 2a eno samo plačal stotisoč frankov, poleg tega pa je »e njenemu možu (podaril visok red.' Ta zakonski par je živel zelo razkošno, bila sta vabljena k ministrom in na dvor. Saccard, katerega je ze-mikalo na ti cesarski drobti-glodati, je sel s svojimi ponudbami do dvatisoč frankov, udbami do dvestotisoc, fran-ov.
V raivno tem času je pa gospa Chom kratkomalo odbila Saccardiu nek nameravan /Tet na deželo. Občeval je veliko v trgovini z papirjem, kjer je kupoval biljean* knjižioe; njega je mikala Ha lepa plavolaska, mala vabljiva ovčica, vedno prijazna in vesela.
"Ne, jaz nočem I Nikdar!"
Kadar je enkrat rekla "nočem," tedaj je bila stvar pri kraju in nič na &vet<u bi je ne moglb pregovoriti.
"Toda zakaj ne? Videl sem vas z nekim drugim, ko ste prišli iz nekega hotela v Panoramski ulici..."
Ona je zarudela.
"S^j Vendar veste, katerega mladega moža imam v mislih: Augusta Sedille, vašega ljub-oka."
iNe, ne! Ljubimcev ni imela % IX'oben mož se ne more pohvaliti, da jo je dvakrat imel. Enkrat, da! Kadi zabave, pa brez vsakih poshrdic. Pri tem so o-stali vi njeni prijatelji 'hvaležni in molčeči.
"Toraj zato ne, ker nisem več mlad?"
Razumel je.
iVdala se je že starejšim, matije lepim možem.
"Toraj zakaj ne?"
"Moj Bog! čisto jednostav* no — mi ne ugajate. Nikdar!"
'IPoslušajte!" reče brez ovinkov, "dam vam kolikor zahtevate------Hočete tisoč, hočete
dvatisoč ?"
Ona je pri vsaki ponudbi ljubeznivo odkimala z glavo.
"Hočete. ..Toraj hočete deset — dvajset tisoč?"
"Ne deset, ne petdeset niti stotisoč! Ponujate mi lahko vedno naprej, toda odgovor bode vedno isti: ne!..."
In pri tem je ostala. Ta ženska ga je pripravila skoro ob pamet. Kako? Za denar toraj ni mogoče vsega dobiti. To je bila ženska, katero so drugi dobili zastonj, a on je ni mogel za ogromno ceno kupiti.
IX. POGLAVJE.
Gospa Karolina je bila odkar je Hamelin odpotoval, zopet sama. Koncem rtieseca novembra je dosegel ikurz dvatisoč-dvesto frankov, in ona je s strahom gledala to blazno napredovanje. Jezilo jo je pa tudi nekaj druzega. V-"Zavodu dela" so bili konečno z Viktorjem zadovoljni. Napram Saccardu je še vedno o dečku molčala, ker je vedela, da ga ne bode veselilo to poročilo. Ker je vedno odlašala, da bi plačala Bu-soha je slednji sklenil, da s« bode obrni! direktno na Sac-carda. Pisal mu je, da naj pride radi nekih starih listin, katere se nahajajo v njegovi posesti in katere bi ga vtegnile zanimati, v njegov biro, ter je na staro povest tako jasno namignil, da so se Saccardu razpršili vsi dvomi, ter da je takoj vedel za kaj se gre.
Dnevi so prešli, približala se je druga polovica novembra, Sacard je pa še vedno odlašal s svojim obiskom. O bančnem posPovanju se je pričelo govoriti, da ne gre cela stvar kot bi morala iti, in nekateri so se že pričeli bati katastrofe.
'Baronica Sandorff, katera se je še vedno s Saccardom shajala, ni mogla od njega nič goto-vegai zvedeti.
Nekega dne se je podala k Jantrou, da če možno, od njega kaj izve.
"Povejte mi kaj je ? Vi morate vendar vedeti.. .Zopet je pri "Universelle" poskočil kurz za dvajset (frankov, neka čudna govorica gre naokoli, nikdo ne ve nič gotovega, vendar gotovo ni nič dobrega."
Jantrou je istotako malo vedel kot baronica.
"Jaz ne vem nič, popolnoma nič!"
"O, vi mi h nočete nič povedati!"
"Ne, na mojo častno besedo, jaz ne vem nič. Mislil sem vas sam obiskati in vas izprašati! Ali ni Saccard več ljubezniv?"
Iz načina njenega govorjenja je sprevidel, da- se je Ijtrbavno razmerje med njo in Sacardom ohladilo. Videl je, da njegov čas še rk prišel ter brez da bi obrnil pogled od nje je rekel:
"Da, to je neumno, jaz sem bas na vas računal.. .Ako se ima zgoditi katastrofa, moramo vendar vedeti, dia se vemo ravnati -.. Ne mislim, da se bode ikaj tacega hitro zgodilo, kajti še stoji cela stvar trdno. Toda sedaj se-dozi ve tako čudne reči..."
"Poslušajte me," je zopet pričel, "ako vas SaOtfard ^zapusti,
tedaj se oprimite Gunderma-_ _ »»
na.
Začudena je ona molčala.
"Gundermana, zakaj ?....Poznani ga nekoliko. Bila *em z njim skupaj pri Roivillesovih in pri Kelterjevih." Toliko bolje ako ga poznate.. Obiščite ga pod kako pretvezo, govorite z njim in skusite postati njegova prijateljica."
Baronica ga je razumela in se nasmehljala:
"Toda zakaj baš Gunder-man?"
Tedaj ji je pričel' razlagati, da je gotovo Gunderman tisti, kateri stoji na čelu stranke katera je pričela zadnje čase, ru-vati proti banki. Ako ni toraj jSaJccard več ljubezniv, naj se zveze z njegovimi nasprotniki, brez da bi prekinila razmerje s Saccardom. Tako se stoji ,z vsako nogo v enem taboru, ter bodemo na dan bitke, gotovo na strani zmagovalcev.
Ko se je on dotaknil njene roke in jo je ona instiktivno odtegnila, ker je mislila, da hoče kaj druzega.
"O ne, ne mislim več na to odkar svo tovariša."
Smejoč mu je prepustila roko, katero je on poljubil.
Že naslednjega dne se je podala baronica ic Gundermanu. Ko je došla tja, je zagledala baronica bankirja sedečega pri
pridem radi neke
dobrodelhe ifvari..."
'Mogel se ji je opravičiti, ker nek bančni uradnik mu je pri* nesel neko listino, na kateri je bilo vse polno številk.
"Koliko pravite, dvainpetde-set milijonov? Koliko pa znaša kredit?"
"Šestdeset milijonov!" "Torej dvignite ga na petinsedemdeset milijonov!"
Da bi z baronico faihko nemoteno govoril, jo je odpeljal v jedilno sobo.
"Toraj povejte mi sedaj, kar mi imate za povedati.
.Ona se je delala začudeno.
"Toraj mi nimate nič za povedati?
Ko je videla, da sta sama, ga je pogledala s svojim lažnji-vim, zapeljivim smehljajem, s katerim je vedno može razburjala.
"Ne, nimam vam nič za povedati, ker ste pa tako dobri, vas bodem nekaj prosila.''
Sklonila se je proti njemu ter se s svojo ročico dotaknila njegovega kolena. Pričela se mu je spovedovati, povedala mu je o svojem nesrečnem zakonu z nekim inozemcem, kateri ni njenega značaja popolnoma nič razumel, ter da je bife koneono prisiljena, da je pričela na borzi igrati. Konečno ga je za svet prosila, kaj da ji je storiti. L,
"Toda," jo je prekinil, "mislil sem da imate že svetovalca?"
"O, svetovalca!" je mrmrala. MNei nimam nobenega!... Vas bi rada za svojega svetovalca!	'
Mislim da bi vam to ne delalo težave, me od časa do časa z kako ibesedičo poučiti. Bila bi vam hvaležna z dušo in telesom!"
Pristopila je še bližje in on je čutil injen gorak dih. On pa je ostal popolnoma miren ; njegovi čuti so odmrli in ni se bal nobene izkušnjave več. Ko mu je baronica položila svojo ročico na koleno, se je samo prekanw jeno smehljal, kot mož, kateri ve, da je nepremagljiv.
"Vi ste zelo ljubeznjivi, ter bi vam bil rad uslužen.. Lepa moja »prijeteljiicia, ta dani ko bo-dete vi meni prinesli dober svet, se vam zavezujem, da vam bodem tudi jaz dal istotakega, (Povejte mi kaj se.dela tam, in jaz vam bodem povedal kaj bodem naredil jaz... Toraj dO^ menjeno?
Nato se je baronica podala v uredništvo "Esperance" Ko je Jantron-u povedala kaj je opravila pri' Gundermanu, je zopet odšla.
Kmalu po njenem odhodu je stopil Saccard v sobo urednika.
"Sedaj tiči toraj vedno pri vas?Sejjaj ste vi na vrsti? je vprašal ISaccard.
Jantrou se j»e delal začudenega«
"Kdo pa?... A, tako! Baronica?,.. Toda dobri mojster, saj ona vas obožuje, baš sedaj je to tukaj rekla.
Saccard se ni pustil premotiti. -Ta stari korzar si je mislil. Ako ni mogla baronica premagati svoje radovednosti, dokler ni videla kako je vstvarjen Sa-batani, tedaj je vrjetno, da se hoče tudi z Jantrouom, s to izžito podrtijo zabavati.
V tem trenutku so se odprla vrata, in Huret je vstopil.
"Tako, vi ste, Judež?" mu je zaklical Saccard.
Kakor hitro je Huret zvedel, da se je Rougon spri s svojim bratom, je zopet stopil na stran ministrovo, kajti bil je trdno prepričaj, da je katastrofa neizogibna kakor hitro se Saccard spre z bratom.
"Judež?" je ponovil zvito se smehljajoč, "da, toda pošten Judež, kateri je sedaj prišel, da da svojemu izdanemu gospodu nek dober svet." u .
Kot da ni ničesar slišal je Saxxard zmagoslavno zaklical:
"Ha, včeraj dvatisoč petsto-dvaj'set, danes dvatisoč petsto-petindvajset!"
"Že vem, saj sem vendar ravnokar prodal."
Sedaj se je Saccard kateri je
pus manovo
prodali?, mi je Radi Rongona ste ter ili na Gunder-
Tjfl
Osupel ga je poslanec pogledali
"K Gundermanu? iZakaj? Prodal sem radi mojih lastnih koristi
Saccard je obledel.
"Pri Bogu! Kdo naj ima še zaupanje. Gospodje prodajajo —■ prodajamo tudi mi! Panika je tul"
Brezbrižno zmigne Huret z rameni.
"Rekel sem vam že moj dragi, da sem došel da vam dam nek dober svet...
Vaš brat je razjarjen ter vas hoče, jednostavno prepustiti usodi, ako bodete premagani.'
Saccard je zadržujoč jezo rekel: -
"Toraj zakaj vas je poslal semkaj V
Po kratkem pomisleku je poslanec priznal.
"No da, on me je poslal...
"Recite mu, da ne rabim ni-kakih na'svetov od njega, ter naj iste obdrži zase."
"2e prav, hočem mu poročati... Zlomili si bodete še vrat, toda to je vaša stvar."
Nastal je odmor. Jantrou, kateri se je dosedaj popolnoma mirno zadržal ter se delal kot da je vglobljen v svoje delo, je sedaj začudeno pogledal Saccarda.
"Dla, in še nekaj," je rekel Huret. "Delcamhre generalni državni odvetnik mislim, da vas sovraži... Morda vas bode zanimalo zvedeti, da ga je danes zjutraj oesar imenoval justičnim ministrom..."
Saccard je presenečen Obstal in s temnim obrazom je konečno odvrnil:
"To je tudi lepi kalini! Tako, tako l Iz tega človeka je postal toraj minister? Nič mi ni na tem ležeče."
Dalje prihodnjič.
NAII ZASTOPNIKI*
Sledeči rojaki bo pooblalčenl pobirati naročnino,, naročati tiskovina ln pobirati oglasa v arojlb naselbinah.
CALIFORNIA, •AN FRANCISCO
I Jac. Laushin, 2110 — l»th St. COLORADO,
SALIDA
L. Costello, Box 117
PUEBLO,
John Grm, 412 Spring St. LEADVILLE,
Anton Prijatelj, 514 W. Chestnut St. ILLINOIS,
CHICAGO
Joe BMach, 1942 W. 22nd Place JOLIET In ROCKOALK,
M. Rakar, 520 Marble SL Jollet JOLIET In ROCKDALE,
J. Vlraat, 700 Broadway Jollet. LA SALLB In OQLBSBY
A. Atrukelj 1240 — 8rd St. La Salle. SO. CHICAGO
John Golob 3545 — 95th St. AURORA
J. M. Marsloh R. 5. Box 112 WAUKEQAN In NO. CHICAQO
. M. Variek, Box 296 Waukegan. INDIANA, CLINTON In UNIVERSAL
Pr. Bregar, L. Box 757 Clinton INDIANAPOLIS,
An too in i dar lc. 731 No. Warmen Are.
KANSAS, KANSAS CITY
P. C. Schneller, 613 No. 4th St. ARMA In okolice
F. Creplnsek, Box 62. PITTSBURG, FRONTEN AC, RADLEY In QIRARD
I. Soli luge R.F.D. 4. Box 244 Girard. MINERAL, CARONA, STONE CITY J. Kranjec, Box 295 W. Mineral. FRANKLIN
Anton flelak, Box 56 MINNESOTA,
ELY,
Ig. Praznik, Box 542. GILBERT In okolico
L. Vesel (Box 292 Gilbert, Minn. EVELETH
Andrej Kranc, 52 Norman ave. KITZV1LLK In okolico Jos. Adaralch Box 65 Kitzvllle, Minn.
MONTANA, Za državo Montano	♦
P. K lope tč, B. 181 Bear Creek, Mont. ROUNDUP
• Fr. Kren, Box 573 M. Burgar, Box 573
EAST HELKNA
John N. Rogel Box 93
OHIO,
BARBERTON
Al. Balant, 112 Sterling ave.
LORAIN
Fr. Vevar, Box 31 GARRETSVILLE In okolico J. šeleznlkar, R.F.D. 25 Garretsville, GIRARD In NILtS
EngeL Coha. Box 333, Girard. 0.
^ OREGON,
OREGON CITY
Mlh. Vldlc Box t41 Oregon City, Ore. PENNSYLVANIA,
PARREL In SHARON
Fr. Kramar, Boa 1S4 Parrel. CLARIDQK
iu Pratahek, Box S61
WILLOCK
Fr. Dolinar, L. Box 112 JOHNSTOWN In CONEMAUQH
Priatavec, B-FD. ». Johnatown.
KLEIN

CRAB TRKK '	_ „ _
John Tome, Box »4.
MANOR
Fr. Demshar. Box <5S UTAH, CASTLE GATE
Fr. Malovlch P. a WISCONSIN, MILWAKUEE In okolloo, Fr. trjanr 283 — lat Ave. Milwaukee SHEBOYGAN
John Grandlič, 119 No. 8 St. WASHINGTON, ENUMCLAW
Joe. Malnarlch, P. O. BLACK DIAMOND
Gregor Porenta, Box 701
TAYLOR
Louis Fink, Box 34 Taylor Waah. WYOMING, ROCK SPRINGS
Anton Justin, Box 736 WEST VIRGINIA, THOMAS In okolico
John Petek, L. 03t>x 106 Coketon.
ni, 6006
"BV. ANA- tt. 4
preds. Ivana Gornik. 11075 a 61st St taj. Genovete Bnpan, 5422 Stanard ave •blag. Terealja Ogrlcc, 6124 Glass ave. zdrav. J.M. Beliikar, 6127 SLOlalr ave.
Zboruje vsako drugo sredo r meneča ob 8. zvečer v John Grdlpovl dpo* rani, 6026 0t. Clalr ave.
"NAPREDNI SLOVENCI" tt. 5
preda Fr. Cvar, 3867 Lakeside ave. taj. Frank Weies, 6926 Hecker ave. blag. Fr. Butala, 6410 SL Clalr ave. zdrav. P. J. Kern, 6204 St. Clair ave.
Zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. pop. v John Grdlnovi dvorani, 6025 St. Clalr ave.

DR. SV. JANEZA KRST. *T- 37.
J. S. K. J.	#
preda. A. BraniselJ, 1045 B. 61. SL taj. R. Perdam, 6024 ®t. Clalr ave. blag. Al. Zakraj&ek 1015 E. 62. St. zastop. Fr. Milavec 1031 B. 61. St. zdrav. F. J. Kern 6204 SL Clair A v.
Drufttvo zboruje vsatko tretjo nedeljo v J. Grdlnovi dvorani 6025 S t Clalr ave.

"8LOVEN8KI DOM" it. 6.
preds. L. Rechar, RFD. 1. Euclid, O. taj. J. Korenčke, Box 126 Euclid, O. blag. John Fabec, 876 B. 200th St zdrav. P. J. Kftrn, 8204 9t. Clalr ave.
Zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. dop. na 876 E. 200th St.
8AM0ST. KRANJSKO PODP.
•DRUŠTVO SV. ALOJZIJA, preda. J. Vidmar 3566 B. 81. St. taj. J. Trček 3596 E. 78. St. B. E. blag. AbL Fortuna 3595 B. 81. St. Nadzornikj (ottiednem zastavonoša ta epremljevalcl) Fr. Maver, Joa. iFapet ta John Perko. Vratar Alojzij Gllha.
"NOVI DOM" it. 7. preds. Ant. Cugel, RFD. 1. Euclid, O. tadl L. J. Sa*ran, 4803 SL Clalr ave. blag. Jos. Berkopec, 1090 E. 66th »t. zdrav. F. J. Kern, 6204 St. Clalr ave.
Zboruje vsako pifvo nedeljo v mesecu ob 10.30 dop. v Jos. Blrkovl dvorani, 6006 SL Clalr ave.
"KRA8" it. a
preds. Frank Legan, 676 E. 160th St. taj. Ignac Medved, 15725 Saranac Rd. blag. Ferd. Ferjančlč, 986 Ivanhoe Rd. zdrav. F. J. Kern. 6204 St Clair ave.
Zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9.30 dop. v cerkveni dvorani na Holmes gve.
Telovadno In podporno druitvo
"SLOVENSKI SOKOL" star. J. Katan, 6101 St. Clalr ave. taj. F. Hudovernik 1052 E. 62. SL blag. John Pekolj 1197 E. 61. St. zdrav. F.J. Kern 6202 St Clalr Av. Druitvo feboruje vsako drugo pe-deljo v mesecu ob 9. url dop, v mali Schwalbovl dvorapJ. dec.-l«. dvorani.	avg. 16.

"GLAS CLE V. DELAVCEV" it. 9. preds. Frank Biltene, 1042 E. 61th St. taj. John Brodnik, 6516 Jundatta ave. blag. Joa. Lunder, 974 Addison Rd. zdrav. F. J. Kern, 6204 St Clalr ave.
Zboruje vaaiko tretjo nedeljo v mesecu ob 9. dop. v Leo Schwalbovl dtvoranl, 6131 St Clalr ave.
DR. Z. M. B.
Nač. F. H. Mervar, 1361 E. 55. St podnačelnlk Andy Sadar, podna-Cekiikdr namestnik Jos. Vesel, preds; J. Megllč, 6614 Schaeter Av podpredsedniki; Mike tele,
I.	t«). L. Mrkar, a 146 B. 61st St.
II.	tajnik Jos. Glavič; blagajnik Math Glavlch, 6305 Glass ave.
Druitvo Sboruje vsako tretjo nedeljo ob 2. pri ipop. v Knausovl dvorani	aug. 16.
<4>
"M4R" it 10.
prede. Louis Vrček, 3684 E. 78th St. taj. Florijan Cesar, 3559 E. 82nd 0L blag. John Vlntar, 3514 E. 8lat St zdrav. F. J. (Kuta, 3726 (Broadway S. B Zboruje vsako četrto nedeljo v me-
zdrav. F. J. Kern, 6204 fit.
Zboruje vsaki drugi torek Ob 8. zvečer v John Grdlnovi 6626 St Clalr ave.
Clair
"RIBNICA" it 12.
preds. Fr. Vlrant 969 taj. Frank Lunka, 6623 blag. Nick Vidmar, 114« 1 zdrav. F. J. Kern, 6204 St.
Zbortfle vsak drugi čel cu ob 8. zvečer t John . rand, 6025 St Clalr are.
"DOBR. •LOVENKE" It 13.
preds. I Vidrik, 19«704 8bai taj. M. Drugovlch, 19508 Keei blag/ Ang. Ivančič, 1280 B. 168th zdrav. F. J. Kern, 6204 Bt. Clalr Zboruje vsako tretjo nedeljo v s ecu ob 2. popoldne v Jos. vičevl dvorani, 19508 Keewanee
"CLEV. 8L0VENCI" It 14.
preda. Frank Laurlč, 6011 Glase ave. taj. Josip Gašper, 1145 B. 60th iSt. blag. Frank pBranoelJ, 5616 Carry ave. zdrav. F. J. Kern, 6204 St. Clalr a^e.
Zboruje VBako drugo nedeljo 9.30 dopoldne v John Grdlinovl di nI, 6025 St Clair ave.
"DR. A. M. SLOMŠEK" it 16.
predB. Jos. MeglUS, 6614 Schaefer ave. taj. Leopold Kušlan, 1221 E. 61th St. blag. Frank Kebe, 1221 B. 61st St. zdrav. J.M. SeliSkar, 6127 St.Clair ave.
Zboruje vsako iprvo nedeljo v mesecu ob 1. popoldne t Šolski dvorani' sv. Vida.
"FRANCE PREiEREN" it 17.
preds. Fr. Sodnlkar, 6218 St. Clalr ave. taj. Jos. Samplel, 6129 St. Clair aire, blag. A. AnSIovar, 6111 St. Clair ave. zdrav. J.M. Sellikar, 6127 StClair ave.
Zboruje vsako prvo srede v mesecu ob 8. zvečer v John Grdlnovi dvorani,. 6025 Bt Clalr ave.
"SV. CIRIL IN MEtOD" it It. preds. J. Zakrajftek, 6218 St Clair ave. taj. Johp Videilvoli, 1153 B. 61st St blag. Anton Balca, 1016 B. 61st St. zdrav. J.M. Sellikar, 6127 8tClair avs.
Zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v ioltkl dvorani sv. Vida.
OPOMBA: Vaako spremembo naslova teh uradnikov ae mora takoj na-manltl na vrhovnega tajnika.	t

MLAD. DR. SV. ANTONA PAD.
preds. D. eiatnik, 3541 E. 81 «t St. II tatf. Jos. Lekam, 3568 E. 81st »t. II. taj. Joa. Papež, blagajnik Joa. Lekan at. 3656 B. 80th St. načelnik Alojz Gltha, 3552 E. 80th St. podnačelnlk Josip Hribar.
Drultvene seje se vrle vsako 4. nedeljo v mesecu v M- Plutovi dvorani na 3611 E. 81st St. *

DR SLOZ. 8E8TRE, 120 88PZ.
prede. A. Lunder, 1372 E. 97th St. podpredsednica Agues Prevdtfek. taj. Ang. Marklč, 1363 B. 53rd Bt. blag. Fr. Vesel, 4030 SL Clair ave. zdrav. F.J. Kern, 6204 St.Clair Av.
Druitvo zboruje vsako drugo Bredo v mesecu Ob pol 8. zvečer v Grdlnovi dvorani.
Cenjenim rojakom naznanjam, da sem kupil nov avtomobil "CADILAC 8'' na osem cilindrov, da mi bode mogoče občinstvu postreči db vsaki ipriliki, za ženitova-t nje, izlete, krste in ipogrelbe. Cene bodo kaikor vedno niz-1 ke. Postrežba točna. Pokličite nas po dnevu ali ponoči, vedno smo na razpolago.
Posebna prilika se nudi novoporočencem, ki kupijo pri nas za $50.00 ali več v gotovini pohišitva, imajo
BREZPLAČNO na razpofago en avtomobil od 8 zjutraj do i2 dop. ob že-nito vanju.

EDINOST. Slov. Nar. Pav. Pod. Sam. druitvo preds. MIh. Kos, 1420 E. 49th St. baj. Jotin Jadri«, 1426 E. 40th St blag. A. Zaviršek, 3332 St. Clair-Av. zdrav. F.J.-Kern, 6204 StClair Av.
Druitvo zboruje drugo nedeljo v mesecu dop. na 3044 St. Clalr ave. Rprejema rojake in rojakinje od 16—40. leta. Pevske vate vasfk torek ln Četrtek zvečer na 6025 St Clalr ave.
DRUŠTVO SV. BARBARE ŠT. 6. Spadajoča v Porast City, Pa. preds. J. K romar, 998 E. 6 3rd Bt I. taj. Jos. Terbovec, 1636 E. 38 SL Redne mesečne seje se vrie vaako Četrto soboto v mescu v John Grdlnovi dvorani.
Rojake opozarjamo na maš moderno urejeni pogrebni zavod. Zahvalna pisma so nam najboljši Jok »z, da smo priredili najbolj uTejene sprevode in to še za tako nizlko | ceno, kot niktio drugi.
Moderna Ambulanca vam je na razpolago po dnevi ali ponoči.
POGREBNI ZAVOD ODPRT NOČ IN DAN.
Se priporočam za nadaljno (naklonjenost
DRUŠTVO CARNttLA ŠT. 493
u L. O. T. M. M. preda. Fr. Babnlk, 1382 E. 43. SL taj. Jul. Brezovsr, 1173 E. 60. Bt. ftnamCna tajnica ln blagajndoa: Mary Doles, 1692 B. 27th St. zboruje vsaki prvi ki tretji torek (v mesecu ob 8. s večer v -John Grdlnovi dvorani, 6025 St Clalr ave.
, sep. 16.
Dr. JUTRANJA ZVEZDA SDPZ. NEWBURQ, O.
preds. Fr. Ko4u>tec, 8103 Marble taj. Jak. Volcaniek, E.82dn St. blag. J. Slmončlč, 3722 E. 77th St Dr. W. HopkJm«, 8013 Jones Rd.
Druitvo je vstopnino zndialo sa ipol leta ter, zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v Tomažln dvorani 8112 Marble ave.
SAM. POD. DR. 2U2MBERG
preds. R. Maver, 4220 Superior, taj. John Roje, 1392 E. 47th St blag. Fr. Maneilč, 4331 Superior zdrav. F. J. (Kern, 6204 St. Clalr Zboruje zadnjo nedeljo v mesecu ob 2. url popoldne, ha 3044 St. Clair ave. Druitvo daje 17 bolniške podpore na teden ln za $150 plačuje se 81.00 na mesec. Roja^ ke se vabi k obilnem prte topu.
m are. 17.
"8RCA JEZUSA".
zboruje drugo nedeljo v mesecu ob 1. popol. v Knausovl dvorani Sprejema člane od 16—45 leta. Bolniška podpora je |6 na teden. 1300 smrtnlne za fl.00 na mesec. Predi. J. Pekolj, 1197 E. 61st St I. taj. M. Oblak, 1235 E. 60th St. blag. Frank Cofi, 1031 B. 61st ©t. zdrav. J.M. SELI&KA®, 6127 St. Clalr ave.

IMENIK DRUŠTVENIH URADNIKOV S. D. Z.
"SLOVENEC" tt. 1.
preda. Al. 6temft>erger, 863 E. 137. St. taj. Frank Zorlč, 5909 Prosser ave.: blak. Frank Oaredkar. 1063 E. 68th St. zdrav. J.M. Sellikar, 6127 St.Clair avs.
Zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. pop. v John Grdinovi dvorani 6025 St. Clair ave.
"SVO0. SLOVENKE" it. 2. ipreds. Ag. Kalen, 6101 8t Clalr ave. •taj. Alojotja Oebular, 1207 B. 60th St •blag. Mary Poznik, 1177 E. 60th St. kdrav. F. J. KERN, 6204 St Clair ave. • Seje ae vrie vsak drugi četrtek v tnesecu ob 8 zvečer v Jos. Bhrkovi dvorani 600« 0L Cladr avs.
: . S s ■
_