—-G LAS ILO-— »Slovenskega osrednjega čebelarskega društva za Kranjsko, Koroško in Primorsko" s sedežem v Ljubljani ter „Slov. čebelarskega društva za Spodnje Štajersko". © m @ Urejuje FRANČIŠEK ROJINA. Izhaja 10. dan vsakega mesca in se pošilja udom zastonj. Leto XIV. V Ljubljani, mesca maja 1911. Štev. 5. Društvena naznanila. Brezdavčni sladkor je došel v Ljubljano 13. t. m. Tovarna je vsled zaprek odposlala sladkor šele 1. t. m. Društvo je posredovalo, da je c. kr. finančno ministrstvo podaljšalo rok za popitanje do konca tega meseca. Sladkor bo iz Ljubljane razposlan oglašencem v nekaj dneh. Prosimo, da nihče ne vrne blaga, ker s tem provzroči društvu stroške, pota k finančnim oblastvom in druge sitnosti. Marsikdo morda ne bo zadovoljen, ker ni dobil toliko sladkorja, kolikor ga je zahteval. Pomisliti je treba, da je blaga malo, naročnikov pa veliko, in da se vsem ustreže, je odbor dovolil po previdnosti vsakemu nekaj. Enodnevni čebelarski tečaj bo dne 2. julija v Bitnjah pri Bohinjski Bistrici, pri g. Ivanu Strgarju. Program se priobči v prihodnji številki »Slov. Čebelarja«. Podružnične blagajnike prosim, da v najkrajšem času pošljejo prispevke članov. Tajnik. Čebele in čebelar v maju Josip Kosi, Celje. Roj, roj! Poznaš li tega klica moč čarobno? Sred vrta jablana stoji košata, čebelam nudi senco svojih vej; zdaj lestvo, panj in pipco kratko! Kak' močen je in težek, glej ga, glej! Veš, kako se ga vsa hiša veseli? Ne samo čebelar in gospodinja, še drobna deca vun na vrt hiti. Ko srečno pride v bivališče novo, vesel si misli gospodar tedaj: „Veliko takih naj mi še prinese cvetoči in prekrasni mesec maj!" Mesec april nas je pozdravil z lepimi spomladanskimi dnevi. Zazibal nas je v krasne čebelarske sanje, in pozabili smo skoraj, da je april. A že četrti dan svojega gospodovanja nam je vprizoril tak zimski ples, da se ga januar ne bi sramoval. Ves teden je v kratkih presledkih snežilo, in ledeno-mrzli veter je bril črez planjavo. Strah in groza je obhajala vsakega čebelarja, ki se je zavedal, kaka nevarnost preti njegovim ljubljenkam, če bode trajala zima delj časa, zakaj zalega je bila že precej razvita in ta rabi med, cvetni prah in vodo, česar pa jim čebelar ni mogel nuditi. A usmilil se nas je april zopet in nas pogledal s tako milim očesom, da smo kmalu pozabili vse gorje! Naše čebele so prestale tudi to preizkušnjo in občudovali smo lahko, kako varčno so ravnale ves ta čas s svojim premoženjem. Sedaj se je pa začel za nje čas življenja. Lepi, mirni spomladanski dnevi so se vrstili drug za drugim, oživljajoč naravo in odpirajoč cvetkam njih nežna peresca. Čebele so se kopale razkošno v solnčnih žarkih, letale v naročje nežnih cvetk in srkale iz njih žlahtni nektar. V panju se polnijo celice sladkega medu, in prijetni šum marljivih delavk se sliši iz njega. Vse so na delu, v slogi zastavijo vse moči za splošni blagor vsega rodu. Ne poznajo ne spletkarij, ne strankarstva ali sploh sovraštva med sabo, borijo pa se tem bolj junaško in složno, če se približa njihovemu svetišču sovražnik. Srečne čebele; ko bi jim bil pač enak naš slovenski rod ! Kolo časa se pa suče, in mi drvimo na njem naprej v naročje mesca maja, mesca cvetoče narave. Sprejel nas je z mokrimi očesi in prav hladnokrvno. Ko bi nam pač kmalu postal prijazen. V maju se ljudstva močno množijo, treba je torej prostore primerno širiti. V to se že lahko deloma rabijo cele medstene. Med steno naj se da za zalego dva lepo izdelana sata. V tem mescu bode čebelar primoran posegati nekaterokrat tudi v notranje svetišče nje veličanstva, kraljice, bodisi, da si hoče ogledati njo samo, razširjati vališče, ali se polastiti matičnih celic, da si vzgoji mlade matice. Kakor sploh pri čebelah, je narava tudi matici pri zaleganju gnezda začrtala gotovo pot, gotovi red, po katerem se ravna. Kdor torej vališče razdene, naj ga zopet v istem redu zloži nazaj, da ne bode povzročil zmešnjave in otežkočil čebelam delo. Ako hoče vališče razširiti, da zabranjuje rojenje, ni vseeno, kamor se dene sat med zalego. Naj se poišče sat, iz katerega sredine so ravno mlade čebele izlezle, in je matica začela zopet zalegati, ali bode to v najkrajšem času storila. K temu se naj pridene prazen sat — in matica ga bode takoj zalegla. Ako se pa dene prazen med dva zaležna sata, se lahko zgodi, da ga čebele prej napolnijo z medom in cvetnim prahom, kakor je matica prišla do njega, in čebelar je vališče nehote razdelil v dva tabora. Matica ne prekorači kmalu z medom napolnjenega satu, in ljudstvo na eni strani se celo lahko čuti brezmatično in nastavi matične celice. V tem mescu se bode tudi začelo ženitovanje čebel — roji. Kateri čebelar se jih ne veseli in če je imel že tudi še toliko neprilik z njimi. A nekatera ljudstva so v tem oziru preveč živahna, in tem se mora postaviti meja. Čebelar začetnik se sicer veseli prav veliko rojev, a izkušen čebelar ve, da pomeni veliko rojev malo medu in slaba ljudstva. Sprejme se torej toliko rojev, kolikor jih je treba za obnovitev matic in pomnoževanje ljudstev. Prvi roj se navadno sprejme, a drugi le, če je ljudstvo izredno močno, in ga čebelar rabi v pomnožitev. Drugi roj se zabrani, če se panja izrojenca in roja zamenjata. Stare čebele izrojenca izletijo k roju, ostanejo mu le še mlade čebele, in na rojenje ne bode več mislil. V tem slučaju mu je treba nekaj dni vode pokladati, dokler mlade čebele ne začnejo izletavati. Drugi roj se tudi zabrani, ako se mu, kadar začne matica peti, izrežejo vse matične celice. Vendar je to precej težavno delo, ker je veliko čebel, in ni izključeno, da se pri tem delu izgubi matica, ki je še jako živahna, in ljudstvo postane brezmatično. Bolj zanesljivo je torej, ako se pusti drugi roj izleteti in se porežejo tedaj, kadar roj visi na veji, ali ga imaš še zunaj v škatli, vse matične celice, potem pa se da roj nazaj. Delo je veliko laglje, ker ima ljudstvo tedaj malo čebel. Pri izrezovanju matičnih celic, katerih je navadno precejšnje število, si izbere čebelar najboljše in jih dene v škatlice, da jih potem porabi za vzgojo mladih matic. Navadno je nekaj že tako zrelih, da mu takorekoč pod prstih izlezejo iz celic; treba jih je torej samo spraviti v prazna medišča, katera imajo poseben izlet, ali v rezervne panjiče na nekaj satov, jim pridjati nekaj sto čebel od roja, in stvar je gotova. Se laglje je, ako se dene sat, na katerem se nahaja lepa matična celica z zalego in čebelami vred v medišče, se jim pridene še nekaj satov, potem pa nekaj čebel od roja. Matice se oplemenijo in so čebelarju na razpolago. Lahko si matice ž njimi obnovi pri ljudstvih, katera so tega potrebna, ali pridene k ljudstvom, katera so postala morebiti brezmatična. Na tak način si lahko čebelar vzgoji več matic brez posebnih umetnosti, in umen čebelar ima vedno nekaj takih matic na razpolago. Ako nam bode v maju vreme ugodno, bode treb.a ponekod, kjer je dobra spomladanska paša, se posluževati že točila. Tega prijetnega dela naj nikdo ne zamudi o pravem času izvršiti. Sati, ki imajo do polovice od zgoraj ali vsaj tretji del že zadelanega medu, in kjer ni zalege, naj se izvzamejo in * iztočijo, izpraznjeni sati pa takoj čebelam zopet pridenejo. Nosile bodo tem bolj marljivo, in pridelalo se bode na tak način veliko več medu. Ako pa med še ni v toliko zadelan, kakor sem omenil, še ni zrel, in ni za izpraznjenje. Red in snaga v čebelnjaku in panjih se v tem času nemore dovolj priporočati. Rediti hočemo vendar čebele, a ne vešč, mravelj in pajkov. Saj so nam čebele same najboljši vzor snage in reda. Kdor pa redi zraven nekaj sto čebel na tisoče take golazni, pa je boljše, da čebele opusti in redi samo golazen, vsaj čebel ne bode družil s tako njim nevredno tovaršijo. ejgDsejiajiajeiaiaj ©o©©© ©eiaiejeisiej ®aj@j@j@i@3 Žnideršičev eksportni panj. (Janko Vodopivec.) Težko je dobiti čitatelja ..Slovenskega "Čebelarja", kateremu bi ne bilo znano Znideršičevo ime in vjegov panj. Vendar posebne izkušnje s tem panjem nima nobeden ali vsaj malokdo. Da bi se za ta panj pričelo neko bolj živahno zanimanje, bi želel spraviti v svet svoje poizkušnje v pretečenem letu in pa svoje opazke. Leta 1910. so se čebele v mojih navadnih panjih mesca maja nenadjano hitro namnožile. Naročil za roje je bilo manj, kot sem pričakoval, le 67. Moja dva mizarja sta mi danzadnem že mesec dni napravljala raznovrstna čebelna domovja, ali videlo se je, da ne bosta kos moji potrebščini. Ni preostalo drugega, kakor nemudoma se obrniti do čebelarske zadruge v Ilirski Bistrici po 70 eksportnih panjev. Z začudeno hitrostjo in točnostjo sem bil postrežen. Dobim jih dne 26. maja in dne 5. junija so bili že v vseh roji. Ker se mi je zdela velikost okvirčkov, zlasti glede prevažanja, prevelika, preprežem 50 panjem okvirčke z drobno železno žico z nadejo, da bodo čebele pravilno stavile satovje med razpreženo žico; in nisem se motil. Ker sem pa koj na to bral v nekem čebelarskem listu, kako so čebele spakedrano in nerodno stavile satovje med razpeto žico, sem jo ostalim 20 zopet odstranil in postavil čebele v take panji, kakršne sem dobil od zadruge. Ko sem dobil panji, so se mi zdeli, da bi mogli ustrezati mojim razmeram, le dušnika na zadnji končnici sta se mi zdela, glede na prevažanje, premala. In res! Narejene in naravne roje sem namreč koj odpeljal 2 uri daleč bolj v podgorje — po noči se ume. Panji pa se niso izkazali kot eksportni, ker se mi je med potoma 5 rojev zadušilo. Radi tega sem pričel nekaterim s svedrom vrezovati še na sprednji končnici dušnik v premeru 1 dm. Ali to je bilo sila težavno delo, če se upošteva, da je bil panj poln čebel. Vsled tega sem prišel do tega, da bi se dal prirediti vsakemu panju mrežast okvirček, kakršen je nad brado ustavljeni, oziroma odrezani spodnji del prve končnice. Tako je postal panj sposobneji za prevažanje. Brez te mreže pa ni mogoče v vročili večerih potovati v večjo razdaljo brez občutne izgube. Ker je pa te mrežaste okvirčke posameznemu težko izvrševati, bi bilo prav, da to tovarna sama priredi in priloži slehernemu panju, da se vloži ob easu potovanja namesto gibljivega dela sprednje končnice. Kar se tiče zadnje končnice, bi imel opomniti le to, da je ta pritrjena z dvema vijakoma, kar pa ni praktično, ker je privijanje in odvijanje zelo nerodno in zamudno zlasti ob času, ko nam vsaka sekunda gre v poštev. Se pa tudi pri večkratnem zavijanju vijaka luknja tako skvari, da potem vijak več ne drži. Tu bi bil na mestu vijak s kljukico, s katero bi se panju pritrdila ali oprostila končnica s samim malim polkrožnim zasukanjem. Tako bi šlo delo hitreje od rok, zapiranje pa bi bilo bolj trpežno. Naj še omenim, kako se mi je sponeslo, ker sem okvirje premrežil z žico. Nad vse pričakovanje dobro! Gledal sem pa pri postavljanju panjev na to, da so stali vodoravno; če so viseli malo naprej ali nazaj, mi ni bilo mnogo ležeče, le na levo ali desno niso smeli viseti. Ako je kateri panj visel na eno ali drugo stran, sem ga primerno podložil. Položil sem jih pa po pet do šest enega nad drugega. S panji sem bil drugače zadovoljen. Ume se pa samoobsebi, da panju s premakljivim delom za 4 K ni mogoče prirediti, da bi imel ugodnosti, kakršne imajo dražji panji, in to so oni, katerim se odpira pokrov, so iz močnejših desk itd. Ako pa gledamo na ceno, delo in pa da je ta panj namenjen bolj za prodajo živih čebel, se mi zdi, da se bo dal prilagoditi našim razmeram in nam bo pomagal opustiti stare škatle. v Čebela v zakonu. Zdolšek. (Dalje.) VI. 0 škodi, povzročeni po čebelah in na čebelah. Čebele lahko škodujejo vsled pikov, vsled ropanja in odnašanja že odvzetega medu in mogoče tudi vsled onesnaženja perila, razobešenega v svrho sušenja. Ako so tvoje čebele s piki povzročile kako škodo, moraš taisto v navadni vrednosti poravnati, če si pa to škodo namenoma zakrivil (morebiti čebele zaradi tega dražil), potem si dolžan poravnati celo škodo, namreč ne samo tiste, ki je že nastala, ampak tudi izgubljeni dobiček vsled te nastale škode. Da boš razumel, kak razloček je med navadno in celo škodo, navedem tale primer: G. Žnideršič se pelje k nekemu kmetu, da bi tam pri ugodni priliki kupil več panjev po jako nizki ceni in bi napravil lep dobiček. Peljati se mora mimo tvojega čebelnjaka, stoječega tik ob cesti. Čebele pa konja opikajo, ta zdivja in se ubije, se poškoduje voz ter g. Žnideršič. — Plačati mu moraš sedaj konja, popravilo voza in poravnati g. Znideršiču vse zdravniške stroške. Če si pa nalašč zakrivil pike, moraš še plačati izgubljeni dobiček vsled ne-kupljenih čebel in končno vso izgubo, katera g. Znideršiču nastane, ker je bil dolgo navezan na bolniško posteljo in je moral prepustiti vodstvo svoje tovarne pekatet in svojega čebelarstva drugemu, vsled česar mu je ušla marsikatera dobra kupčija. Kar se tiče roparic, se pač ne moreš izgovarjati na tujo krivdo; kriva je edino le čebelna pridnost, ki tudi v slabi paši ne poneha, ampak stika, kje bi se še dalo kaj nabrati. Zaradi tega že tudi zgoraj navedeni patent Marije Terezije povdarja, da si izključno sam kriv, ako obiščejo tatice tvoje panji, in velja to tudi medarjem, ki v prostih prostorih pacajo s svojim tako-zvanim medom. Iz tega vzroka že ta patent, kakor tudi oba citirana deželna zakona prepovedujeta čebele-tatice pobijati ali uničevati. Določilo glede povrnitve dvojne škode danes ne velja več (kakor tudi marsikatera druga točka tega patenta ne) in tudi § 132 o. d. z. se ne da pritegniti. Ta namreč pravi, da smem žival, ki mi dela škodo, ujeti in jo tako dolgo obdržati, dokler mi lastnik škode ne povrne. — Če hodijo druge čebele k tvojim krast, leži krivda izključno le na tvoji strani, in zaradi tega ni niti najmanj misliti na kako povrnitev ukradenega medu ali plačilo vrednosti, kvečjemu boš moral ti kaj plačati, če si čebele pobijal ali jih lovil. — Glej da boš imel močne, zdrave panji s primernimi žreli brez drugih odprtin, da se bodo lahko tuji napadi odbijali, in ne bo se ti treba bati roparic. Pač pa bi čebele lahko postale sitne z izpuščanjem svojega blata, s čemur bi povzročile neznatno škodo. Če torej nameravaš prvega toplega dne po dolgi zimi razobesiti svoje perilo, ko je pričakovati, da bodo čebele izletele in se izsnažile, opusti raje to, in če hoče tvoja soseda kaj takega storiti, opozori jo, da ne boš imel sitnosti. Sicer ni nevarnosti, da bi čebele pri takem izletu letale daleč naokrog, ker so zadovoljne, da se hitro očistijo, kar store neposredno pred čebelnjakom in bežijo potem hitro nazaj domov; toda tupatam si le katera upa dalje, in vemo, kako so ženske ponosne na lepo belo perilo, in kako hitro jim teče jeziček, če se je vsled tuje krivde pokazala kje kaka umazana pega. Da bi nastala na kak drug način po čebelah kaka škoda, ni uvideti, posebno pa ne vsled nabiranja medu po rastlinah, saj je dandanes že vsak prepričan, da se s tem rastlinam ne škoduje, pač pa le koristi. Če bi pa kdo bil le tako siten in bi se pritoževal ter zahteval, da tvoje čebele ne smejo na njegov travnik, velevaj mu, naj jih nažene; s tem nasvetom ga boš takoj ozdravil. Da ti tudi v tem slučaju ne preostaja nič drugega kakor mirno potrpeti, če si imel do zdaj vsako leto dosti medu, donos se je pa znižal, ker je tudi tvoj sosed postavil čebelnjak, le mimogrede omenim; saj sme vsak imeti čebele, tebi pa tudi ni nastala škoda, ampak le dohodek se ti je skrčil. Skoda na tvojih čebelah je lahko različnega značaja; kot najnavadnejšo je prištevati tatvino (§§ 171, 460 k. z.) ali hudobno poškodovanje tuje lastnine (§§ 85, 468 k. z.), Če se ti je n. pr. čebele zadušilo. Ako ti je ukradel tat čebele iz zaklenjenega čebelnjaka, zadostuje že vrednost črez 50 K, da je dejanje hudodelstvo in pride pred okrožno (deželno) sodnijo, sicer pa mora vrednost presegati znesek 200 K. — Pri okrajnih sodnijah je mogoče dobiti zaradi tatvine kazni do šestih mescev, pri okrožnih (deželnih) sodnijah pa od 6 mescev naprej; toda sodnik ima precej prosto roko, tako da se mu ni treba tesno ravnati na zakonito mero in lahko da kazen, kakor se mu primerna zdi, in se dobi lahko od enega sodnika večjo kazen kakor od štirih. — Pri hudobnem poškodovanju tuje lastnine dela mejo med prestopki in hudodelstvi pod navadnimi razmerami tudi vrednost 200 K, pri okrajnih sodiščih se pa zaradi takih prestopkov nad 3 mesce zapora ne more dati. Manjše lumparije, pri katerih je povzročena škoda tako neznatna, da se o kaki vrednosti ne more govoriti, se kaznujejo kot poljska kvar od okrajnih glavarstev (oz. mestnega urada) z neznatno globo ali zaporom, kar pa nima posledic sodnijske kazni. Glede Koroške in Primorskega je to v zgorajšnih zakonih izrečno omejeno, glede drugih kronovin pa velja to glede na splošna določila. Za varstvo poljskih pridelkov ima vsaka dežela svoj poseben zakon: Štajerska od dne 10. aprila 1904, št. 57 d. z., Koroška od dne 28. marca 1875, št. 22 d. z., Kranjska od dne 17. januarja 1875, št. 8 d. z., Gorica in Gradiška od dne 18. marca 1876, št. 11 d. z., Istra od dne 28. maja 1876, št. 18 d. z., Trst od dne 20. marca 1882, št. 13 d. z. in mestna naredba od dne 16. januarja 1885, št. 16.739. • Da boš razumel razloček med kaznjivimi dejanji kot poljska kvar in ne kot prestopek ali hudodelstvo, povem tale primer: Če si vzel izpod sosedovega drevesa par jabolk in jih pojedel, je to poljska kvar, če si jih pa vzel več, kak jerbas in jih mogoče celo prodal, je to že prestopek, ki spada pred kazenskega sodnika. Dalje n. pr. pri čebelarstvu samem: če kdo odreže iz panju le košček medu, bo kaznovan od politične oblasti, sicer ga bo pa sodnija zaprla. Misliti bi še bilo mogoče na druga kaznjiva dejanja, n. pr. požig itd., pa bi ne bilo umestno spuščati se preveč obširno v posameznosti. VII. Pregled. Sliši se večkrat tožiti, kako pomanjkljivi so avstrijski zakoni glede čebelarskih določil, jaz pa moram reči, da te pritožbe niso v celem opravičene; marsikatero vprašanje se da rešiti na podlagi splošnih določil, pričakovati pa, da nam bo država ali dežela prinesla kak poseben zakon za čebelarstvo na krožniku, ki bi nam dajal bogve kake ugodnosti, tudi nemoremo, posebno dokler se sami ne ganemo. Korist za enega je skoro redno obenem tudi škoda za drugega, in v našem državnem zboru in deželnih zastopstvih se bijejo preveč hudo narodnostni in drugi boji, in dokler ti ne končajo, ni upati na uspešno delo ; pot pa, katero mora napraviti kak predlog, predno postane zakon, je tudi grozno dolga. Sicer pa bodimo odkriti, kaj pravzaprav potrebujemo? Imenovati bi mogli le zahtevo: 1. da se stopi vendar enkrat po-narejalcem medu in voska na prste, 2. da se prisili medarje, delati le v zaprtih, zamreženih prostorih in 3. da se zabrani razširjevanje gnilobe. Te želje pa so tudi res opravičene. (Dalje prihodnjič.) Naše opazovalnice. Poročevalec Jos. Verbič. Mesečni pregled: marec 1911. Učinek tehtanega panju Temperatura > O > D n e v o v Kraj Donos Upad J; « Gj m w .2, C C T3 E aJ e o s solncem E o 'S iS -O Ci Mesečna tretjina 1 2 3 1 2 3 z u Q O. c c C/) S N N tn '/s M Ilirska Bistrica _ _ — 40 20 10 _ _ 70 18 -4 6 20 12 2 8 15 8 19 Kranj — — — 32 40 40 — — 112 20 -5 7 13 5 1 6 15 10 26 Idrija Metlika — — — 60 30 50 — — 140 20 —3 7.2 17 13 — 4 26 1 25 Nabrežina — — — 30 20 40 — — 90 26 5 13 30 12 — 7 5 19 16 Podgorje pri Kamniku — — — 50 25 25 _ _ 100 21 -4 7.2 18 6 2 8 13 10 24 Struge pri Dobrepoljah — — — 40 25 75 _ _ 140 _ _ _ 13 11 2 19 7 5 21 Sv. Duh na Ostrem vrhu — — — 30 20 30 - — 80 17 -4 4-4 12 2 3 7 19 5 — »Učinek tehtanega panjil" in »Poraba" sta navedena v dkg. Črtica „—* v koloni »Temperatura" znači stopinje mraza. Ilirska Bistrica. V prvi tretjini tega mesca je bilo lepo vreme, v drugi megla s slano in snegom, v tretji gorko a deževno. Zadnji dve tretjini sta bili za razvoj čebel tako neugodni, da so matice prenehale z zaleganjem. Žnideršič. Kranj. V marcu je bilo nekoliko vetrovno, v drugem se ne moremo pritoževati. Preugodno vreme bi gotovo več škodovalo, kakor koristilo. Ljudstva so kakor vsako leto izgubila mnogo starih čebel. Poročati še moram, da so moje z listjem zapažene čebele prav dorbo prezimile, in da smatram listje kot najboljšo snov za zimsko odejo. Konjedic. Nabrežina. V prvi polovici se je marec dobro izkazal, v drugi pa je bilo vetrovno in zelo deževno. Ljudstva so se vsejedno dobro razvijala. Sila. Podgorje pri Kamniku. Čebelarska zima je končana. Prezimovanje je bilo prav povoljno. Ker so panji ob ajdi nastavili obilo zalege, so sedaj prav živahni. Za zimo sem jih nakrmil z navadnim sladkorjem, ki se je prav dobro obnesel. Poraba je znašala od 1. novembra do 31. marc 4-l kg, torej na dan 2'7 dkg. Opazil sem, da sta skoraj pri vsakem čebelarju po eden ali dva panja prišla ob matico. — V mescu marcu se je temperatura dvignila šele v zadnji tretjini. Tu so čebelice živahno prinašale obnožino iz vresja, vrbe in drugega cvetja. Koncem mesca imele so zalogo že v večjem obsegu. Sallath. Struge pri Dob rep olja h. Marec je nudil malo prijetnega za naše ljubljenke. Šele proti koncu mesca je bilo par prijetnih dni. Tedaj je pri čebelnjaku šumelo kot ob rojitvi. Čebele so se težko obložene z obnožino vračale s paše. Pregledal sem nekaj panjev in našel po tri sate napolnjene z zalego. Močna ljudstva sem srečno obdržal do aprila. Padla mi je le ena matica. V obližji je nekaterim čebelarjem pomrlo nekaj panjev. Čul sem, da sta v sosedni fari od 42 ozimljenih panjev ostala samo dva. I. Meglen. KRANJSKE PODRUŽNICE. Čebelarski shod na Robu se vrši 21. t. m.Vondotni šoli ob 3. uri pop. Na shodu bo predaval g. nadučitelj Likozar. K obili udeležbi vabi odbor. Čebelarska podružnica na Krki priredi 28. maja ob 3. uri popoldne čebelarski shod pri čebelarju g. Fr. Hočevarju, vulgo „Grbcu" v Trebnjigorici. Na shodu bo predaval g. nadučitelj Likozar. Ker bo predavanje zelo važno, se pričakuje obile udeležbe. Odbor. Čebelarska podružnica v Kranju priredi binkoštni ponedeljek 5. jun. čebelarski shod v Križih pri Tržiču ob 3. uri popoldne. Na shodu bo predaval gosp. Likozar. S tem je dana prilika, da se shoda lahko udeleže tudi čebelarji pod Karavankami. Pričakuje se obile udeležbe. STAJERSKE PODRUŽNICE. Čebelarska podružnica za konjiški okraj. Ker sta načelnik in njegov namestnik naše čebelarske podružnice preteklo jesen zapustila okraj, in je tedaj podružnica brez pravega vodstva, se vabijo vsi udje pa tudi drugi prijatelji čebelic na čebelarski shod, ki se bo vršil dne 11. junija ob 3. uri popoldne v čadramski šoli. Razun volitve novega odbora, ki se mora izvršiti, bode gosp. nadučitelj čadramski predaval o izkušnjah v preteklem čebelarskem letu. Obilne udeležbe pričakuje podružnični blagajnik. Občni zbor »Slovenskega čebelarskega društva za Spodnji Štajer« se vrši v nedeljo, dne 21. maja 1911 ob 11. uri predpoldne v posojilnični dvorani v Narodnem domu v Celju po sledečem vsporedu: 1. Pozdrav. 2. Dopisi. 3. Poročilo tajnika in blagajnika. 4. Volitve. 5. Predavanja gosp. Jurančiča o neobdačenem sladkorju in o razstavi. 6. Slučajnosti. Vabi se k mnogobrojni udeležbi. Vsled važne točke »Razstava" pošlje naj vsaka podružnica vsaj enega odposlanca. Odbor. Čebelarska podružnica za Celje in okolico priredi v nedeljo dne 11. junija ob 3. uri popoldan čebelarski shod pri čebelnjaku gospodinjske šole na Teharjih pri Celju. Na mnogobrojni obisk vabi područnica. DOPISI. Iz Volake v Poljanski dolini. Naznanjam, da imamo tukaj letošnjo pomlad zelo dobre čebele. Posebno tisti, ki smo jih imeli na resju, smo dobro opravili. Prvi roj sem imel dne 26. aprila. V teku tedna, če bo godno vreme mi bodo že vsi obrojili! Ko sem prenašal čebele z resja, se mi je eden popolnoma podrl. Bil bi takoj drugi dan rojil. Ker popolnoma polomljenega satja nisem mogel več vravnati — bil je namreč kranjski panj — sem čebele preložil v drug panj, ki sem ga imel od jeseni spravljenega in polnega lepega satja. Med sem shranil, kar je bilo lepega, drugo pa sem dal v panj, kamor sem čebele preložil. Panj je sedaj zopet dober; če bi ga kdo zunaj opazoval bi mislil, da se mu ni ničesar zgodilo. Tako je potres še dosti dobro prestal. Matej Miklavčič. DROBIŽ. Prvi roji. Splošno so letos roji zgodnejši kot par let sem. Prvega je imel gosp. J. Ilaš na Vačah nad Litijo že dne 22. aprila. Dne 24. aprila — na sv. Jurja dan — pa so jih dobili gg.: Zdolšek, sodnik v Laškem, Anton Mrak v Gorenji Kanomlji in ,Janez Tratnik na Obirskem. Dne 26. aprila gg.: Blaž Strajhar iz Limovc ier Matej Miklavčič iz Volake, dne 4. maja pa zopet gg.: Zdolšek, Lovro Pogačnik v Dolenji vasi. IV. odborova seja dne 72. aprila 1911. Poroča tajnik Hinko Zirkelbach. Razdelitev sladkorja. V. odborova seja dne 11. maja 1911. Enodnevni čebelarski tečaj bo dne 2. julija v Bitnjah pri Bohinjski Bistrici pri čebelnjaku gospoda Ivana Strgarja. Sestavo programa prevzame gosp. prof. Verbič. Ustanovi se opazovalnica na Streljacu pri Šmarjeti na Dolenjskem. Vodil jo bo g. Anton Gregorčič. Na občnem zboru „Slovenskega spodtiješlajerskega čebelarskega društva" dne 21. maja zastopa naše društvo g. Hinko Zirkelbach. Iz spodnještajerskega čebelarskega društva. Poučni shodi: 6. Dne 25. maja ob 2. popoldne podružnica „Ptuj — okolica" v Podvincih pri čebelnjaku g. Frančiška Horvata. 7. Dne 28. maja ob 2. popoldne na Dobrni pri Celju. Natančneje se kraj naznani v časnikih. 8. Dne 5. junija pri Sv. Benediktu v Slov. goricah ob 3. popoldne v šoli. 9. Dne 11. junija ob 3. popoldne na Teh ar ji h pri Celju. Kraj se natančneje naznani v časnikih. 10. Dne 15. junija ob 3. popoldne pri Sv. Petru na Medvedjem selu pri župnijskem čebelnjaku. Jurančič. MALA NAZNANILA. Pod tem naslovom objavljamo ponudbe članov brezplačno, to pa le dvakrat v letu. Prodam 150 panjev čebel, panj po 10 K, postavljen na kolodvor k Sv. Luciji ali Skofjo Loko. Martin Peternel, čebelar. Cerkno 69, Primorsko. 2—2 Z dobrimi čebelami lahko postreče Jan. llaš na Vačah. 2—1 Enonadstropno hišo z malim vrtom prodam. Hiša je posebno pripravna za leio-viščarje, ki radi obiskujejo gorenjske gore. Natančneje se lahko poizve pri lastniku. Prodam tudi 100 panjev kranjskih čebel. Matija Jalen, čebelar, Rodnice, pošta Žirovnica. 2—2 Imam nekaj kilogramov umetnega satovja na prodaj in sicer velikosti 25 X 20 cm iz pravega domačega Čistega voska. En kos stane 24 h. Matevž Ploj, Gornja Senarska, p. Sv. Trojica v Slov. Goricah, Štajersko. 2—2 Radi preustrojitve čebelnjaka prodam 10 panjev Gerstungovega sistema brez okvirjev in medišč. Cena za panj je 5 K, franko na postajo Sapiane. Panji so že rabljeni ali še v prav dobrem stanju. Josip Štemberger, čebelar, Jelšane, Istra. 2-2 60 obljudenih kranjskih panjev je na prodaj v Idriji. Ivan Paušič, laborant v p. 2—2 Prodam 80 panjev čebel v kranjskih panjih, zelo močne z mladimi maticami. Cena po dogovoru. Valentin Tušan, čebelar, pošta Cerkno na Primorskem, Planina 9. 2-2 Imam naprodaj 50 kranjcev z živimi čebelami I. vrste in 25 kranjcev II. vrste. Prodam tudi 10 gerstungovcev. Cena primerna, blago dobro. Nadučitelj Julij Slapšak v Vodicah na Gorenjskem. 2—2 Prodam prav po nizki ceni 60 kranjskih praznih panjev, nekaj malo rabljenih in nekaj še popolnoma novih. Simon Černe, mizarski mojster, p. Gorenje Gorje, Gorenjsko. 2-2 Prodam še 10 panjev čebel nemške mere, z lanskimi maticami z zalego in z medom. Obsedenih na 12 okvirjih po 14 K. Močnejši vsaki okvir 1 K več. Proda se s panji vred in pristni ajdov med, zanesljiv pitanec 6 kg 840 K. Vse garantirano. Jakob Lubec, Formin, p. Možganjci, niže Ptuja, Štajersko. 2—2 Na izbiranje prodani 20 kranjičev, 7 Dro-ryjeve in 4 dunajske mere. Ivan Šli-ljar, Mišače, p. Podnart. 2—2 150 kg čistega ajdovega medu po K 140 proda Jožef Sok, Domova 65, pošta Možganjci, Štajersko. 2—2 Prodam: Garantirano zanesljiv ajdov pitanec, 5 kg posoda 750 K. Umetno satovje iz domačega voska 1 kg 4 20 K. Čebelarski knjigi: »Popolni nauk o čebelarstvu« s podobami in »Razpravo o rojenju čebel«. Obe knjigi staneta elegantno vezani 4 K, mehko vezani 3 K 20 h. — Deščice za okvirje, natančno 6X25 mm, krasno iz lipovega lesa nažagane in oblane, 100 m 3 K. I. N. BABNIK, „Čebelarski dom", Dravlje, pošta Št. Vid pri Ljubljani. OBČNI ZBOR čebelarske zadruge v Ilirski Bistrici vršil se bo dne 21. maja 1911 ob 1. nri popoldne v pisarni tovarne testenin v Ilirski Bistrici. DNEVNI RED: 1. potrjenje letnega računa, 2. izvolitev načelstva, 3. najetje posojila, 4. sklepanje o predlogih, 5. sprememba pravil. Načelstvo. Kranjska čebelarska zadruga v Ilirski Bistrici prodaja j. _ _ J| zajamčeno čist, v 5 kg dežicah po K 8 50 franko, v 25 kg dežah l redil meu po K i-SO kilogram. ^^ ^^ J. _ ori^Jzi lz zajarr|čeno čistega voska, za vsako mero prirezano, Umetno Sdljc kilogram po K 440, zabojček s 3«/3 kg vsebine za K 1550 Pri večjem odjemu znižane cene. poštnine prosto. Svojim članom preskrbuje eksportne panji kot so opisani v 1. štev. predlanskega „Slov. Čebelarja" s satniki in začetki iz umetnega satja po K 4'— Iste z na žico vdelanimi sedmimi umetnimi sati po K 6'60. Albertijeve panji kompletne kot so v lanskem „Slov. Čebelarju" opisani po K 12'—. Iste z okvirnimi vrati po K 13'—. Od svojih članov prevzemlje svitel trčan med po K 1'30, ajdov po K 1"— voščine po K 110, vosek po K 31o kilogram, franko Ilirska Bistrica. Kdor hoče postati član zadruge mora plačati vsaj 2 K na račun deleža in poslati podpisano pristopno izjavo. 12—4 Udnina (2 K) in reklamacije naj se pošiljajo upravništvu »Slovenskega Čebelarja" v Ljubljani, dopisi in članki za list pa uredniku »Slovenskega Čebelarja" Fr. Rojinu, naducitelju v Šmartnem pri Kranju.