GLASNIK URADNI VESTNIK OBČIN: GROSUPLJE • HRASTNIK • LJUBLJANA-BEZIGRAD e CENTER e MOSTE-POLJE • SISKA • VIC-RUDNIK • ZAGORJE OB SAVI IN MESTNEGA SVETA LJUBLJANA Ljubljana, e. julija i967 leto XIV., ST. 26 MESTNI SVET Na podlagi 4., 6., 35. in 48. čl. temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Ur. 1. SFRJ, št. 35 65), 3. člena zakona o mestih, ki so razdeljena na občine (Ur. 1. SRS, 11/64 in 36 65) ter 37. in 50. člena statuta mesta Ljub-•lane (Glasnik, St. 38/64), je Mestni svet na 3. redni seji dne 28. junija 1987., sprejel ODLOK o minimalnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih Prostorov v družbeni lastnini ter o načinu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje 1. člen S tem odlokom se določajo minimalni normativi za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov ter način delitve sredstev stanarin in najemnin za investicijsko in tekoče vzdrževanje. 2. člen Investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj ter ponovnih prostorov gre v breme sred-»tev organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi -hišami, ki se v ta namen formirajo iz dela stanarin in hajemnin. , t Tekoče vzdrževanje skupnih delov In naprav gre v breme sredstev hiše, ki se v ta namen formirajo iz dela stanarin-in najemnin po tem odloku. Stroške tekočega vzdrževanja stanovanja plača stanovalec, stroške tekočega vzdrževanja poslovnih prostorov p» najemnik. Ti stroški niso z«jetl v stanarini, oziroma najemnini. 3. člen Za investicijsko vzdrževanje hiš. Stanovanj, ter poslovnih prostorov po določilih tega zakona se štejejo delne ®*> celotne zamenjave elementov, konstrukcij in opreme in sicer srednja in velika popravila stanovanjskih hiš ali stanovanj in poslovnih Prostorov, zlasti pa: , — obnova (zamenjava) strešne kritine, , — popravilo, zamenjava in re- konstrukcija strešne konstrukcije, . — popravilo in nadomestitev stre- *°vodov, — nadomestitev skupnih tele vi-*>iških in radijskih anten, nadomestitev instalacij in opreva v skupnih pralnicah in sušilnicah, '— popravila ali zamenjava vseh mizarskih, kleparskih in ključavnf-, ®rskih elementov v stanovanjski ,“i, ki niso posledica nepravilne “Porabe, ~~ zamenjava dotrajane vodovod-I, in plinske instalacije, hišne kana-'žacie ter plinskega in kanalizacij- — odstranitev škode in popravila, ki so nastala vseld pokanja kanalizacijskih ali vodovodnih instalacij, — vsa popravila in zamenjava dotrajane centralne ali etažne kurjave,'toplovodne instalacije in hišnega priključka, — popravila in nadomestitev cen- tralnih bojlerjev daljinskega toplovodnega omrežja, j* — vsa popravila in kamenjava delov osebnega in tovornega dvigala, — obnova fasade, ' — vsa- popravita- in zamenjava Stopnišč, — vsa večja popravila in nadomestitev drvarnic in drugih pomožnih objektov na dvorišču pri starih stanovanjskih objektih, — popravilo in obnova vertikalne ter horizontalne izolacije, — popravilo in zamenjava stropov, stropne konstrukcije in podov, — pleskanje kompletnih oken in vrat na fasadah, rolet, vetrinc, balkanskih ih dvoriščnih ograj, strešnih žlebov, dimniških in strešnih obrob, snegolovov in strelovodov, — stroški tehničnihT, finančnih in administrativnih opravil, priprava in izvajanja investicijskega vzdrževanja. Iz sredstev za investicijsko'vzdrževanje stanovanjskih hiš se lahko financirajo tudi ostale tehnične Izboljšave stanovanjskih hiš in stanovanj. vendar pod pogojem, da sc po izvršitvi del opravi ponovno vrednotenje stanovanj glede na izvršene Izboljšave in temu primerno zviša stanarina. 11 4. člen »n-, t Poleg del iz 3. člena tega odloka sc šteje za Investicijsko vzdrževanje tudi zamenjava posameznih elementov in opreme v stanovanju, če je pretekla njihova normalna doba trajanja. Stroški zaradi poškodbe elementov in opreme v stanovnjlh in poslovnih prostorih po krivdi uporabnikov gredo V njihovo breme. V breme stanovalcev ali najemnikov gredo tudi stroški, ki nastanejo vseld nepravilne uporabe posameznih elementov In opreme v stanovanju, oziroma poslovnem prostoru. Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami določi s posebnim splošnim aktom povprečne dobe trajanja posameznih elementov in opreme v stanovanjskih hišah, stanovanjih in poslovnih prostorih. IL ici punsK **e«a priključka, 5. člen Za tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj ter poslovnih prostorov se po določilih tega člena Štejejo vsa manjša popravila stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov ter vsi stroški v zvezi z normalno uporabo stanovanjskih hiš »lasti pa: ... .............. a) tekoče vzdrževanje stanovanj in poslovnih prostorov, ki gre v breme stanovalcev oziroma najemnikov in ni vračunano v stanarini oziroma najemnini: — pleskanje notranjih oken in vrat, ki niso na fasadnih zidovih, — beljenje in slikanje stanovanj ter zamenjava tapet, — čiščenje lončenih peči in štedilnikov, — popravila stikov in ventilov na instalacijah centralnega ogrevanja in plina v stanovanjih, — popravilo in nadomestitev varovalk, vtičnic, stikal in električnega zvonca, — popravilo in pleskanje vseh mizarskih del in vgrajenih omar, — popravila in nadomestitev ključavnic, kljuk in okovja, — nadomestitev vseh vrst tesnil pri vodovodnih pipah, baterijah v kopalnici ali kuhinji, — popravila in nadorhestitev Iztočnih pip in mešalnih baterij ter nadomestitev umivalnikov, pomivalnih korit in kopalnih kadi med potekom amortizacijske dobe trajanja, — čiščenji? in odmašltve sraništ-nih školjk, pomivalnih korit in kopalnih kadi. .— popravilo in nadomestitev straniščnih desk ter škatel za toaletni papir, kot tudi poteznih vrvic z ročajem, — pleskanje oljnih površin v kuhinjah, kopalnicah in straniščih, — nadomestitev stekel na oknih in vratih, — čiščenje in struženje parketa, — zamenjava Samotne obloge in rešetk pri kaminih in zidanih štedilnikih, — potrebne dodatne prezidave lončenih peči, — pregled in čiščenje električnih in plinskih štedilnikov ter bojlerjev, — redni kontrolni pregledi električnih in plinskih Števcev, — manjša popravila električne instalacije, podov, pragov in podobnega v stanovanju, — popravilo in zamenjava grelnih plošč in stikal pri električnih štedilnikih, — popravilo in zamenjava električnih grelcev in termostatov pri električnih bojlerjih, —popravilo infra peči, — popravilo vrat, oken ter zastorov na zunanjih oknih in vratih, — nadomestitev platnenih zaves na zunanjih oknih, — redno tekoče vzdrževanje vseli ostalih naprav in opreme v stanovanjih, — čiščenje greznic v primerih, kadar stanovalec ne plačuje kanalske pristojbine, _______________ — vsa popravila, ki so potrebna zaradi slabega vzdrževanja, ali zaradi poškodb s strani koristnika. Stanovalec je dolžan plačati tudi vse dodatne instalacije, ali opremo, ki jo vgradi v stanovanje na svojo željo, zlasti nakup in montažo dvo-tarafnih električnih števcev ter stikalnih ur in druga dela, ki gredo neposredno v njegovo korist. Imetniki stanovanjske pravice so dolžni poleg plačila stanarine in stroškov tekočega vzdrževanja, ki gredo v breme stanovalcev in niso vračunani v stanarini, plačati še: ,— porabo vode, elektrike, plina, stroškov odvoza smeti ter uporabo kanalizacije, — stroške za centralno kurjavo, vključno s stroški odvoza pepela in osebnih dohodkov kurjača (bruto osebni dohodki), — celotne stroške etažne kurjave oziroma drugih načinov ogrevanja stanovanja. b) Tekoče vzdrževanje stanovanj, stanovanjskih hiš in skupnih delov v zgradbi, ki gredo v breme sredstev hiše: — vzdrževanje dostopnih poti, zelenih površin, parkirnih prostorov (n dvoriščnih zgradb ter ograj na funkcionalnem zemljišču zgradbe, — manjša popravila skupnih prostorov v primeru poškodb, vodovodnih naprav in podobno, — manjša popravila v kotlarni centralnega ogrevanja, — delna zamenjava strešne kritine, — manjša popravila ravnih streh, balkonov in teras, — čiščenje in manjša popravila kleparskih zaščitnih del, čiščenje žlebov In peskolovcev, — popravilo strelovoda, preizkus prevodnosti, — popravalo stikov in ventilov na instalacijah plinovoda in centralnega ogrevanja v skupnih prostorih, — popravilo stikov in tesnil na glavnih vodovodnih ceveh in kanalizaciji, — popravila in vzdrževanje pro- storov in opreme skupnih pralnic tn sušilnic, t — zamenjava manjših dotrajanih delov na instalacijah v skupnih prostorih, — popravila in čiščenje plinskih, električnih in centralnih bojlerjev, ki so nameščeni v skupnih delih zgradbe, — popravilo in zamenjava dimniških vratič in popravilo kap dimnikov, — prelaganje lončenih peči, — stroški servisov za osebna in tovorna dvigala, — popravilo ometa in fasade V skupnih prostorih,_________________L ' — manjša popravila na vratih, oknih in roletah v skupnih prostorih, — manjša popravila in prelaganje parketa, — pleskanje kompletnih vhodnih vrat s stopnišča, oziroma hodnika v stanovanje, — pleskanje instalacij v zgradbi in stanovanjih, ki se nahajajo izven zidu, to je centralne kurjave, plina in radiatorjev, — manjša popravila električne instalacije, podov, pragov in drugih naprav v skupnih prostorih, — vzdrževanje skupnih TV naprav, — vzdrževanje jaškov in zaščitnih mrež, — čiščenje hišne kanalizacije in priključka na zgradbe, — popravilo vhodnih vrat v stopnišču in vrat v skupnih prostorih, — stroški deratizacije zgradbe, — stroški zavarovanja zgradbe, — čiščenje skupnih delov zgradbe (delo in material), — čiščenje dimnikov, — stroški za uporabo električne energije v skupnih prostorih in napravah, — stroški čiščenja snega s streh in strešnih vencev ter vseh hodnikov pred zgradbo, — stroški za požarnovarnostne naprave, — stroški tehničnih, finančnih in administrativnih opravil priprave in izvajanja tekočega vzdrževanja. V stroške stavbe, ki se plačujejo iz stanarin in najemnin za prostore, ki so v družbenem upravljanju, spadajo tudi: stroški neposrednega upravljanja zgradbe, v katere spadajo osebni dohodek hišnika, oziroma upravitelja, nabave drogov za zastave, oglasnih desk, okvirjev za hišni red, seznama stanovalcev ter naj-nujneše opreme prostorov, v katerih posluje hišni svet. 6. člen Za kritje stroškov tekočega vzdrževanja stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov, ki so v družbenem upravljanju, naštetih pod b) točko 5. člena z izjemo opravil iz zadnjega odstatka 5. člena tega odlok, se določi del stanarine v višini kot sledi: Odstotek stanarine glede na starost hiše v letih: „ 0—3 4—20 20—40 40—60 60—80 80—100 nad 100 zgradbe z amortizac. dobo 100 let 6 10 11,5 12,5 14,0 17,5 24,0 zgradbe z amortizac. dobo 80 let 6 10 11,5 13,0 16,0 23,0 25,0 Del najemnite poslovnih prostorov, ki se nameni za tekoče vzdrževanje skupnih delov hiše, se določi s posebnim splošnim aktom stanovanjskega podjetja, pri čemer pa znesek po m8 koristne površine namenjen v te svrhe ne mori biti nižji od zneska dela stanarin iz 1. odstavka tega čle- spodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Ur. 1. SFRJ, št. 35/65), ostane na razpolago hišnim svetom za tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš: — pri hišah starih do 25 let 25 •/• — pri vseh ostalih hišah 50*/» 2. člen Melioracijsko območje mesta Ljubljane obsega zemljišča znotraj meja območja mesta Ljubljane. 3. člen Varstveni objekti in naprave, ki leže na območju, določenem v 2. členu tega zakona in ki so vpisani kot osnovno sredstvo delovnih organizacij, se prenesejo v upravljanje Splošne vodne skupnost! Ljubljanica-Sa-va s posebno pogodbo. 4. člen Splošna vodna skupnost Ljublja-nica-Sava lahko predpiše uporabnikom varstvenih in posebnih vodnogospodarskih objektov ter naprav na meliorizacijškem območju, ki imajo neposredno ali posredno korist, plačilo odškodnine. 5. člen Višina odškodnine se odmerja po merilih, ki jih izdela Splošna vodna skupnost Ljubljanica-Sava v soglasju z mestnim svetom Ljubljana. 6. člen Skupščine ljubljanskih občin lahko razširijo veljavnost tega odloka na izvenmestno območje ljubljanskih občin. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku. Štev.: 010-056/67 Datum: 28/6-1967 Predsednik mestnega sveta Ljubljane Miha Košak, dipl. ing. 1. r. natančno določijo meje con, manipU' lacija in prevoz tekočih goriv. j Navodilo so dolžni obvezno upe-števati vsi investitorji oziroma izve-j jalci ter upravljale! naprav za skladiščenje tekočih goriv. Navodilo se; mora objaviti v uradnem glasila mestnega sveta. 3. člen Uprava inšpekcijskih služb Ljubljana je dolžna v vseh primerih, kjer naprave za skladiščenje tekočih goriv do uveljavitve tega odloka še niso vgrajene, pred ograditvijo ponovno pregledati tehnično dokumentacijo in jo uskladili z navodilom iz 2. člena tega odloka, ne glede na to, če je že izdano gradbeno dovoljenje ali ne. 4. člen Uprava inšpekcijskih služb Ljubljana je dolžna izdelati in voditi register obstoječih naprav za skladiščenje tekočih goriv. Register je potrebno stalno dopolnjevati in vnašati v njega vse spremembe. Upravljal« obstoječih naprav za skladiščenje tekočih goriv pri količinah nad 500 litrov (izvzeta so gorilna olja, ki prenehajo teči pri 20 stopinj C) so dolžni v času enega meseca po uveljavitvi tega odloka prijaviti , Upravi inšpekcijskih služb Ljubljana naprave za skladiščenje tekočih goriv, zlasti pa glede na material, način ugraditve, izvršeno izolacijo, starost, frekvenco skladiščenj® in cono, v kateri se nahaja. Novozgrajeno napravo za skladiščenje tekočega goriva je treba prijaviti pristojni inšpekciji pred pričetkom obratovanja. 5. člen na. Odredbodajalec iz prejšnjega odstavka je organ upravljanja hiše, ki poblasti svojega predstavnika za podpisovanje vse finančno-material-ne dokumentacije. V odstotku stanarine iz prvega odstavka tega člena niso zajeti stroški tekočega vzdrževanja stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov, ki so navedeni v zadnjem odstavku 5. Člena tega odloka, ker se ti stroški Obračunavajo iz ostanka stanarine po dejanskih stroških. 7. člen Iz ostanka stanarine in najemnine za prostore, ki so v družbenem upravljanju, se krijejo tudi stroški zborov stanovalcev in stroški stanovanjskega podjetja v zvezi z gospodarjenjem s stanovanjskimi hišami in poslovnimi prostori. 8. člen Stanovanjsko podjetje izvaja dela na investicijskem vzdrževanju in sanaciji stanovanjskih ter poslovnih zgradb v skladu s prejetim programom v okviru sredstev, ki jih ima na razpolago. 9. člen Etažni lastniki v zgradbah z mešano lastnino, ki so v upravljanju stanovanjskega podjetja, so dolžni prispevati sorazmeren del dejanskih stroškov za tekoče in investicijsko Vzdrževanje v smislu določil 16. in 17. člena zakona o lastnini na delih stavb (Ur. 1. SFRJ. št. 43/65 in 57/65). 10. člen O denarnih sredstvih, ki se prenesejo na stanovanjsko podjetje po določbah 48. člena temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (go- 11. Člen « Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o minimalnih tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš v družbeni lastnini in o načinu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje ter upravljanje (Glasnik, št. 6/66 in 27/66). 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku, štev.: 010-055/67 Datum: 28/6-1967 Predsednik mestnega sveta Ljubljana Miha Košak, dlpL ing. I. r. 55 Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o vodah (Ur. 1. SRS, št. 22/66), 3. in 8. člena zakona o mestih, ki so razdeljena na občine (Ur. 1. SRS, št. 11/64 in 36/65) in 47. ter 50. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik, št. 38/64) je Mestni svet na 3. redni seji, dne 28. junija 1967, sprejel ODLOK o mejah melioracijskega območja mesta Ljubljane 1. člen Z namenom, da se zagotovi varstvo pred poplavami, erozijo zemljišč in meliorizacijo zemljišč, kakor tudi vzdrževanje, rekonstrukcija in gradnja varstvenih melioracijskih in posebnih vodnogospodarskih objektov ter naprav, se določijo meje melioracijskega območja mesta Ljubljane. 56 Na podlagi 3. člena zakona o mestih, ki so razdeljena na občine (Ur. J. SRS, št 11/64 in 36/65), 3. in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Ur. 1. SFRJ, št 26/65 in 15/67) ter 27. in 47. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik, št. 38/64) je Mestni svet na 3. redni seji dne 28. junija 1967, sprejel ODLOK a zaščiti voda pri skladiščenju, prevozu in manipulacijah tekočih goriv na območju mesta Ljubljane 1. člen Do uveljavitve ustreznega predpisa o nadzoru nad gradnjo in vzdrževanjem naprav za skladiščenje tekočih goriv ter manipulaciji s temi napravami prevzemajo pristojne inšpekcijske službe pri mestnem svetu Ljubljana skrb za nadzor v taki meri, da se odpravi nevarnost onesnaženja podtalnice do najmanjše možne mere. 2. člen D se ugotovi učinkovita in strokovna kontrola pri skladiščenju in manipulaciji s tekočimi gorivi, se območje mesta Ljubljane razdeli v dve coni. Cona »A« zajema neposredno območje prav za preskrbo s pitno vodo v propustnem terenu, cona «B« pa izven tega območja na nepropustnih tleh. Naprave za skladiščenje tekočih goriv je treba v obeh conah ograjevati po navodilu (smernicah), ki ga sprejme obdor za komunalno gospodarstvo in mestni promet pri Mestnem svetu Ljubljana. V navodilu se Upravljale! naprav za skladiščenje tekočih goriv morajo od dneva uveljavitve tega odloka voditi dnevnik skladiščenja tekočih goriv, ki mora vsebovati stanje skladiščenja in odvzema količine tekočih goriv. 6. člen Naprave za skladiščenje tekočih goriv morajo biti stalno v takem sta' j nju, da je onemogočeno vsako onesnaženje površinskih in talnih vod®’ V primeru, da se ugotovi, da naprava za skladiščenje tegočega goriva pušča naftne derivate v teren, le treba napravo takoj izprazniti in 0 tem obvestiti pristojno inšpekcijo. 7. Člen Vse površine, kjer se opravljf manipulacija z naftnimi derivati' morajo biti vodotesno obdelane i® kanalizirane v lovilec olja, ki mor® biti oljnotesen. Upravljale! naprav za skladiščenje tekočih goriv so dolžni lovil6* olja Čistiti vsaj enkrat mesečno, P° potrebi pa tudi večkrat. 8. člen Uprava inšpekcijskih služb Ljubljana je poblaščena, da prepove skladiščenje tekočih goriv, v kolik0* ugotovi, da naprave, skladiščenje t°r manipulacija s tekočimi gorivi ne odgovarjajo določilom tega odloka 1,® navodilo, ali določi rok za odstranitev posameznih pomanjkljivosti. 9. člen Z denarno kaznijo do 3000 N-di® se kaznuje delovna organizacija pravna oseba, do 300 N-din pa odg0' vorna oseba delovne organizacije °* pravne osebe, ki prekrši določila tega odloka. Z denarno kaznijo do 300 N-din se kaznuje posameznik, ki prekrši določila tega odloka. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan Po objavi v Glasniku. Štev.: 010-038/67 Datum: 28/6-1967 Predsednik mestnega sveta Ljubljane Miha Košak, dipl. ing. 1. r. 57 Na podlagi 20. in 23 člena zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami (Ur. list SRS, št 42/66), 27. in 47. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik, št. 38/64) ter 5. Člena odloka o ustanovitvi štaba za varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami za mesto Ljubljana (Glasnik, št. 12/67) je Mestni svet na 3. redni seji, dne 28. junija 1967, sprejel ODLOK o ustanovitvi štabov za varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami pri krajevnih skupnostih ter o določitvi delovnih in dragih organl-saeij, ki morajo ustanoviti štabe In enote za varstvo ter samozaščito pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami. 1. člen Varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami se organizira Pri vseh krajevnih skupnostih na območju skupščin ljubljanskih občin. 2. člen Za izvajanje preventivnih ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami ter organiziranje reševanja se ustanovijo štabi za varstvo pred naravnimi in dru-gimi hudimi nesrečami (v nadaljnjem besedilu: štabi) pri vseh krajevnih skupnostih na območju skupščin ljubljanskih občin. 3. člen Člane štabov pri krajevnih skupnostih imenuje na predlog sveta krajevnih skupnosti predsednik mestnega sveta. 4. člen Štabi pri krajevnih skupnostih organizirajo ekipe za prvo pomoč in druge ustrezne enote za reševanje. 5. člen Štabi pri krajevnih skupnostih morajo izdelati načrt varstva pred nesrečami, ki ogrožajo območje krajevnih skupnosti. V načrtu se določijo ekipe za reševanje. Soglasje k načrtu varstva daje svet krajevne skupnosti. 6. člen Štabe in enote samozaščite za varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami ustanovijo in izdelajo načrte podjetja in druge delovne organizacije, ki: 1. imajo zaposlenih 150 in več delavcev, 2. imajo v svojih prostorih stalno ali občasno 100 in več oseb (šole bolnice, hoteli itd.), 3. so pomembne za skupnost, ne glede na število zaposlenih (servisne in druge specializirane delavnice in ustanove), katere določi štab krajevne skupnosti, 4. so posebno ogrožena, ne glede na število zaposlenih, (od potresa, poplave, tehnološkega procesa proizvodnje, požara, itd.). V načrtu delovne ali druge organizacije se določi, katere reševalne enote za varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami so ustanovljene ter njihove naloge. Mestni štab določi,, katere delovne ali druge organizacije ustanovijo enote za potrebe mesta. Delovne organizacije, ki so vključene v mestni načrt varstva in imajo organizirano industrijsko civilno zaščito, so v pristojnosti mestnega štaba. 7. člen V skladu s 5. in 23. členom zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami so dolžne skrbeti za varstvo pred hudimi nesrečami ljudi in premoženja tudi vse delovne in druge organizacije, ki s tem odlokom niso posebej določene. 8. člen Ta odlko začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku. Štev.: 010-061/67 Datum:" 28/6-1967 Predsednik mestnega sveta Ljubljane Miha Košak, dipl. ing. 1. r. 58 Na podlagi točke č) člena 3 zakona o mestih, ki so razdeljena na občine (Ur. list SRS, št. 11/64 in 36/65), 47. ter 50. in 55. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik, št. 38/64) je mestni svet na 3. redni seji, dne 28. junija 1967, sprejel ODLOK o ustanovitvi odbora za zdravstvo pri mestnem svetu Ljubljana 1. člen Ustanovi se odbor za zdravstvo pri mestnem svetu Ljubljana. 2. člen Odbor za zdravstvo obravnava zadeve s področja zdravstvenega varstva in organiztcije zdravstvene službe ter usklajuje zdravstveno politiko na območju 'mesta Ljubljana. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan Po objavi v Glasniku. St.: 010-059/67 Datum: 28. junija 1967 Ljubljana Predsednik mestnega sveta Miha Košak, dipl. ing. I. r. 59 Na podlagi 27. in 47. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik, št. 38/64), je Mestni svet Ljubljana na 3. redni seji, dne 28. junija 1967, sprejel SKLEP o financiranju raziskovalnega projekta »seizmična mikrorajonizacija« 1. Za potrebe stanovanjske, poslovne in druge gradnje ter urejanje stavbnih zemljišč se za območje mesta Ljubljane izdela projekt »seizmična mikrorajonizacija«. 2. Naročnik projekta je mestni svet Ljubljana, ki v ta namen sklene s strokovno organizacijo, ki bo izdelala projekt, ustrezno pogodbo. Mestnemu svetu zagotove ustrezna finančna sredstva (odplačno ali neodplačno) za izdelavo projekta občinski skladi za urejanje stavbnih zemljišč po kriteriju, ki ga določi odbor za komunalno gospodarstvi) in mestni promet sporazumno s pristoi-nimi samoupravnimi organi za urejanje stavbnih zemljišč. 3. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku. St.: 010-057/67 Datum: 28. junija 1967 Predsednik mestnega sveta Ljubljana Miha Košak, dipl. ing. I. r. 60 Na podlagi 50. in 60. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik, št. 38/64) ter 11. člena poslovnika o delu odborov in komisij mestnega sveta Ljubljana je Mestni svet na 3. redni seji, dne 28. junija 1967, sprejel SKLEP o imenovanju predsednika odbora za urbanizem mestnega sveta Ljubljana Za predsednika odbora za urbanizem mestnega sveta se Imenuje MARJAN PREZELJ, dipl. gradb. inž. St.: 010-060/67 Datum: 28. junija 1967 Predsednik mestnega sveta Ljubljana Miha Košak, dipl. ing. 1. r. OBČINSKE SKUPŠČINE OBČINA ZAGORJE OB SAVI 169 Na podlagi 3. člena zakona o Urejanju in oddajanju mestnega ??tiljišča (Ur. list SRS, St. 42/66) in *20. člena statuta občine Zagorje ob z®Vi jc skupščina občine Zagorje ob na seji občinskega zbora in ~?°ra delovnih skupnosti, dne 14. ju-lJa 1967, sprejela ODLOK Urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča na območju občine Zagorje ob Savi se izvaja po zakonu o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Ur. list SRS. št. 42-218/66) in po določilih tega odloka. 2. člen Za stavbno zemljišče po tem odloku se šteje zemljišče, ki je po urbanističnem programu namenjeno za graditev in zemljišče, za katero je pristojni urbanistični organ občine izdal lokacijsko dovoljenje. 3. člen Pri urejanju stavbnega zemljišča in pri financiranju tega urejanja sodelujejo občine, komunalne organizacije in investitorji v smislu določil 6.. 7. in 8. Člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča ter po določilih tega odloka. 4. člen Urejanje stavbnega zemljišča mora biti v skladu z urbanističnim programom, urbanističnim in zazidalnim načrtom. Izvrševati se mora v etapah. Etape graditve na oodlagi urbanističnega programa in zazidalnega načrta določi občinska skupščina s posebnim predpisom. ORGANIZACIJA UREJANJA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA 5. člen Urejanje stavbnega zemljišča obsega pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča. Priprava stavbnega zemljišča po tem odloku obsega: a) sanacijska dela (poravnavanje, nasipavanje In osušitev zemljišč, zavarovanje drsečega terena, odstranitev rastlinja in odlagališč ter druga sanacijska dela); b) odstranitev in nadomestitev obstoječih objektov, naprav in opreme ter nasadov na zemljišču; c) izdelavo zazidalnega načrta. Za opremljanje stavbnega zemljišča se šteje graditev primarnih in sekundarnih komunalnih objektov In naprav, ki so namenjene za kolektivno in individualno potrošnjo. 6. člen K stroškom urejanja stavbnega zemljišča iz prejšnjega Člena sc pri-Štejejo tudi stroški parcelacije in urejanje premoženjsko pravnih razmerij. 7. člen Stavbno zemljišče pri oddaji na natečaju se šteje za urejeno, če je izvršena vsaj priprava stavbnega zemljišča po določbah 5. člena tega odloka in je zgrajer ) vodovodno omrežje, kanalizacija, električno omrežje in dostopne noti, kjer ni kanalizacije pa higiensko-tehnični pogoji za odvodnjavanje. 8. člen Za urejanje stavbnega zemljišča na območju mesta Zagorje, ki obsega še naselje Dolenja vas, Selo in P otoško vas ter za naselja Izlake, skrbi občina. GLASNIK Urejanje stavbnega zemljišča za naselje Kisovec je predmet posebnega predpisa. Za ureditev stavbnega zemljišča v krajih, ki niso našteti v prvem odstavku tega člena, skrbi investitor. 9. člen Za urejanje, in oddajanje stavbnega zemljišča skrbi v imenu občine upravni organ, pristojen za gradbene in komunalne zadeve, dokler tega Urejanja skupščina občine ne bi poverila delovni organizaciji za urejanje stavbnega zemljišča. Pooblaščeni upravni organ za urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča lahko v skladu z določili tega odloka s pogodbo prepusti investitorju, da sam uredi zemljišče. 10. člen Upravni organ, ki mu je občina poverila urejanje stavbnega zemljišča. na podlagi etape graditve urejanja stavbnega zemljišča, izdela načrt urejanja stavbnega zemljišča. Načrt urejanja stavbnega zemljišča sprejme občinska skupščina. FINANCIRANJE UREJANJA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA 11. člen Občina, oziroma v imenu nje po-z oblaščena organizacija za urejanje stavbnega zemljišča, financira v skladu s predvideno etapo urejanja na ureditvenem območju mesta graditev komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega pomena, ki so namenjene za kolektivno potrošnjo. Sredstva za financiranje komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega pomena kolektivne komunalne . potrošnje se formirajo iz: — prispevka za uporabo zemljišča; — sredstev iz natečajev ali pogodbe o oddaji zemljišča v uporabo; a) udeležba investitorja k stroškom za pripravo stavbnega zemljišča; b) nadomestila za odstopljen o stavbno zemljišče, dano v uporabo; c) nadomestila za odstopljene objekte; (5. in 6. čl. tega odloka); •— dohodkov prodanega materiala in naprav porušenih objektov, ki so bili odstranjeni zaradi stavbnega zemljišča; ‘— sredstev investitorjev; >;,f — bančnih sredstev; — ostalih dohodkov. 12. člen [ v Mi Sredstva, ki se formiralo na podlagi prejšnjega člena tega odloka, ee zbirajo na posebnem računu. skladu s predvideno etapo urejanja stavbnega zemljišča, nosi stroške priprave stavbnega zemljišča (drugi odstavek 5. člena In 6. člena tega odloka). Ce gradi investitor objekt na stavbnem zemljišču v ureditvenem območju naselja, vendar na lokaciji, ki ni zajeta s predvideno etapo urejanja stavbnega zemljišča ali če gradi objekt na stavbnem zemljišču zunaj ureditvenega območja naselja, nosi tudi dejansko stroške za opremljanje zemljišča (tretji odstavek 5. člena). Investitor, ki obnovi ali prezida obstoječi objekt, ki je že priključen na komunalne naprave, plača samo dejanske stroške za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča, če terja obnova ali prezidava zgraditev novih komunalnih naprav ali njihovo povečanje. 15. člen Za izklicno ceno za pripravo stavbnega zemljišča pri oddaji tega na natečaju se določijo povprečni dejanski stroški, ki jih upravni organ za urejanje stavbnega zemljišča izračuna na posameznem obračunskem območju v okviru programa ureditve ozi torna določene etape. Povprečni dejanski stroški se določijo na 1 m* urejenega, delno urejenega ali neurejenega stavbnega zemljišča. Obračunska območja na predlog upravnega organa za urejanje stavbnega zemljišča določi občinska skupščina. Praviloma ie obračunsko območje območje zazidalnega načrta. Upravni organ za urejanje stavbnega zemljišča mora po predlogu obračunskih območij predložiti svetu za komunalne zadeve in urbanizem izračun vseh stroškov urejanja stavbnega zemljišča posameznega obračunskega območja. V izračunu stroškov mora biti navedeno, katere stroške nosi investitor, komunalna organizacija ali občina. v primeru pod pogoji 40. člena zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč