UMDIB PXUDf ornt VtjTtiji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah. Velja za celo leto..........$.800 Z« pol leta.................$3.00 Za New York celo leto.....$7.00 Za inozemstvo celo leto.....$7.00 B. Burteeon, p. M. Gen. GLAS NARODA lisi slovenskih delavcev v Ameriki the largest Slovenian Daily In the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. I3F* 76,000 Readers. ^ i TELEFON: 2876 COKTUUfT no. 11. — štev. 11. Entered as Second Class Matter, September 21, 1905. at the Fort Office at Hew York, K. Y„ nnder the Act of Congress of March 3, 187». -----—- telefon: 4687 cobtlandt. HEW YORK, FRIDAY, JANUARY 14, 1021. — PETEK, 14. JANUARJA, 1921. FRANCIJA IŠČE MOČNEGA MOŽA . / tako Časopisje kot parlament zahtevata, da bo naslednik leyguesa priznan voditelj v francoski politiki. — peret je najbolj priljubljen kandidat Paris, Francija. 13. januarja. — Predsednik Millerand se je da- »if* t rii dati posvetoval s» političnimi voditelji v namenu, Ga Imenuje iro .i, ki ti sestavil kobinrt, da sledi onemu Goorges Leyguesa, ki je včeraj re*igniral. Re v moti d Poineare, prejšnji predsednik francoske republike, K*ne Vi via ni. prejšnji ministrski predsednik in Raoul Peret, predrtim k poslansko zbornice so bili možje, katere s.t je najbolj pojrosto rmenjalo kot možne načelnike nove vlade. Za malo vrjetno se je smatralo, da bi predsednik Millerand objavil svoj sklep pred jutranjim dnem. Inozemska politika je bila t k hI*, ob katero se je razbilo mini-slrtvo Georges Leygnesa. Staliče kabineta, ki j* včeraj resipnirai v /vezi s koncesijami, danimi Nemčiji glede razoroženja ier izsilje-iijem*versaillske mirovne pogodbe, ni naleteli na odobravanje in itftotako tudi ne delni sprejem agleškega naziranja glede važnib vprašanj, tikajočih se Nemčije. Republikanski list Republike FraneaLse osvetljuje razpoloženje med narodom na naslednji način: — Vse, kar hočemo od novega ministrskega predsednika, in naj je ta at i oni. je, da ne vzame Lloyd George-a za svojega ministra za zunanje zjtdeve. V političnih krogih soglašajo glede dveh točk, — da je treba krizo uravnati čimpreje mogoče in da mora biti minister za zunanje »dere mož izkušenosti, dobrega slovesa in avtoritete. Vsi drugi razmisleki pridejo šele v drugi vrsti vpoštev. M. Peret je vido t i najbolj priljubljeni kandidal med člani po-* bi se i/jaluvil Viviaui, bi ostal še M. Poincare. Resne dife-len.-e obstajajo nu-d njim in predsednikom, a deduj i bi se komaj obotavljal p«.kopaii bojno s. kiro. če zahtevajo i«ko interesi naroda, prav kot je -»toril Potncare s Clemeneeau-jem. volume xxix. — letnik xxix. MORILEC WA0E JE OBSOJEN NA SMRT * Wade je bil obsojen na smrt in morilec ^Totta bo obešen dne 20. maja tekočega leta. AVSTRIJSKA REPUBLIKA BO RAZPADLA popolni politični polom naroda je pred durmi, sledeč finančnemu polomu republike. — bivši cesar karol je baje že odpotoval na ogrsko. Pari*, Francija, 13. januarja. — Popolni politični polom A v-strije v teku enega meseca pričakujejo v tukajšnjih avstrijskih ofi-cijelnih krogih. — To ni več vprašanje mesecev, — je rekel baron Eiehoff, avstrijski poslanik za Francijo, — temveč le vprašanje tednov ali' mo- Bridgeport, Conn.. 13. januarja. Smrtna obsodba je bila izrečena danes nad Elwood E. Wade-om, katerega je včeraj zvečer porota i Goče dni. spoznala krivim umora George E.j Dnnej, Avstrija, 13 januarja. — Napetost vspričo ekonomske-Nott-a na domu slednjega. |ga in političnega položaja v avstrijski republiki raste od dne do dne. Sodnik Hinman* višjega sodišča Vrata velikih hotelov na Dunaju so zaprta v večernem mraku radi jj>* odredil, da bo Waden obešen .komunističnih demonstracij, proti njim kot simbolom profitirstva, j pred solnčnim vzhodom dne 20.! a dosedaj ni prilo še do nikakih neredov. maja tekočega leta. | Poštni uslužbenci so objavili, da so proglasili stavko in socija- Obtožbe radi umora so še vedno listieni elementi zahtevajo, da se ti delavci organizirajo kot delavska dvignjene proti Ethel Nott, ženi junija. Konservativni v vrstah uslužbencev nočejo izjaviti, če bodo umorjenega, o kateri se glasi, da jnapovedali stavko proti stavki svojih tovarišev. Pobiralci'pošte so je Wade iz ljubezni do nje urno-1 prenehali včeraj zvečer ob šestih z delom in brzojavna služba bo lil Notta ter proti John Johnsonu, I prekinjena ponoči, če se do takrat ne bo uredilo stvari. Domneva pa V Ameriko je prišel Daniel O'Callaghan, ki je poslal po smrti Mac. Swineya župan mesta Cork. Tukaj je poročal rasnim odborom o angleških grozovito«tih. Amer. oblasti ga nameravajo deportir&ti. prijatelju Wade-a. O obeh se si. da sta bila sovdeležena umoru. Jla-pri GRŠKA bo dobila posojilo mednarodni čpijon mrtev 12 amerike ! _ --- I Berlin, Nemčija, 12. januarja. Atene, Grško, 12. januarju. —il* zanesljivega * ira se je izvedelo. Ko je bil Še VenizeJos grški mini-;da je umrl lia zagoneten način strski prc.Uednik. je obljubila ;K'»»ocij Trebič Lincoln, eden naj-amerika vlad* Grški 32.000.000 tel j znanih mednarodnih špijo-tlnlarjev posojila. Sedaj se je iz-j^ov. Za svoj«4 umazano delj je bil kako je sodnik izgovoril besede "obešen za vrat, dokler ne bo mrtev", ne da bi trenil z očesom. — Hvala vam, gospod, — je rekel nato, pobral svoj klobuk in suknjo ter odšel po stopnjicah, ki vodijo proti celicam. Ko je zapu stil sobo, se je ozrl preko hrbta, pokimal stražnikom ter se nasmehnil. Velika množica je bila navzoča, Poročilo javlja o smrti M. Kar-irnčanje Dorala O'Calaghana. _|ko je pričela obranava. Besede liovi War i» man rtsovrlnnim v« P-a/1 ajUum« L __sodnika Hinmana: — Ali imate se, da je uravnava malo vrjetna in da bo proglašena splošna stavka. Delavci zahtevajo, da se preneha z odtezanjem dohodninskega davka od njih plač, dokler se ne bo izvedlo naglavnega davka, k"a-Z očmi, uprtimi na sodnika ter terega je sprejela narodna skupčina v svojem zadnjem zasedanju, z glavo pokonei je poslušal Wade, Delavci izjavljajo, da bodo stavkali LENIN JE BAJE ANGLEŠKE ZVERINE V UMRL V MOSKVI! ČLOVEŠKI PODOBI pova, kar je znan psevdonim za Pred odborom stotih je prečital ministrskega predsednika. par zapriseženih izjav. London, .-Vujrliju. 13. jauuarja. vedelo iz zaupljivega vira. da bo Amerika to obljubo izpolnila, re plačan od anj.tške, nemške, ogr-Hre in avstrijske, vlade. On je bil sc obveže kupiti za vso to svoto vodilna mIs Kappove ustaje potreb.Vine j7. Združenih državah. v Nemčiji. Atene, Grško. 12. januarja. — Grški kralj ne bo odstopil, pa tu- de valere ne bodo zaprll d i če ga zave zniške vlade ne bo- - Washington, D. C.. 13. jau. Neko sporočilo i7. Moskve javlja Pred takozvanim Vodborom sto-smrt M. Karpova. člana najvišje- tih", ki preiskuje razmere na Ir-in ekonomskega sveta v sovjet-jrdrem, je pričal danes sedanji žu-^ki Rusiji. — kot se javlja v ne- pan mesta Ccrka, Dor al 0'Callajr-ki berlinski brzojavki na Ex-jhan. change Telegraph Company, ki Prečital je več zapriseženih izje prišla danes semkaj preko Pa- j«v, med katerimi je najbolj zna- S^TE E?a J"*™? riZa* -!na -J— Tomaža Ilalesa. člana ^VlTV^T Najvišji svet v Moskvi ne vkljn- reke ugledne rodbine v sinsonu'^1 ^^ ^ f™ Wd°Ya čuje nobene osebe po imenu Kar-Lr uradnika republikanske an, J™ ^ ^ l0*™™ pev, ki je star psevdonim za Ni-'de. Župan je garantiral za vsebino T °bem8 dv,^e"a obtož-! • - - . . . , . 1 . , . umora po prvem redu. izjave, ki se glasi; še kaj izjaviti, predno izrečem obsodbo ? — so priSle sredi intenzivnega molka. Wade, ti je bil, vsaj na zunaj, tako miren in hladen kot skozi celo obravnavo, je odvrnil enostavno: — Ne, gospod. Potem ko je obsojeni mož zapustil sodno dvorano, je objavil državni pravdnik, da se bosta vršili obravnavi proti obema ostalima, kolaja Lenina, sovjetskega ministrskega predsednika. Nekatere njegove poblikaeije nosijo to ime. 27. julija 1920 so obkolili an- be Mrs. Mary Wade, žena _ ob soje nega moža, je izvedela za obsod- naprej, dokler se ne napravi konec profitirstvu. Vlada je sestavila danes drastične odredbe proti profitirstvu, ki določajo težke kazni za kršenje postave. Vlada je dovolila nova povišanja plače ti znašajo na leto več kot štiri tisoč milijonov kron ter povečaJa pristojbine za pošto in tovor za sto odstotkov. Splošni nemir je bil še povečan vsled poročila, da se nahaja prejšnji cesar Karo! že na poti iz Švice na Ogrsko. ZGOREL, KO JE SKUŠAL RE- f POLJSKA PRED REVOLUCIJO. ' SITI ŽENO. i _ Monessen, Pa., 13. januarja Nf,m^a> .januarja- . , . v* Neki Amenkanec, ki je v New Andrej Trusa je žrtvoval včeraj k- „. • . , . \ s,oje življenje, v naporu, da rJ]]^ ^ * je svojo ženo, Su^ie, k oje obleka se l""1 ?:TYarSaVe; f ^ke poroce- je užgala pri poceni, da zaneti K ^ ^ ! ^ ^ o 1 • • , , bodo vageni z amenkansko moko, ogenj s petroljeem, ki je eksplo- , • , . . , . f riifol »r,,^; - • •• 1 so b,h Poslam v Gdansk, le za ciral. Tudi obleka moza je pričela L „ , , . . . i-i • , - , . teden zakasnili, bo izbruhnila Jioreti, ko je skuša potrgati go- L r,,., \ . , - - - , . na Poljskem revolucija. Poliski rn-e cunje raz telo žene. Umrl je'ja • , , , x-oxjskl . ,__*. . (denar je brez vsako vrednosti. A vsled opeklin par ur pozneje. Nje- , , . . . - T '- eD0 nemško marko, ki je vredna gova žena se nahaja v kritičnem ______ - . ' . J fi*- -i 4 1 ,. - samo en 111 eno četrtino centa, je stanju. Štiriletna hčerka, ki je tu-' 1 . , ^ J mogočo kupiti dvanajst poljskih di prihitela materi na pomoč, je' \sa obžgana po rokah. irskih virov se poroča, da je — J at. ne bom ocUtopil. Zakaj »ngleška vlada prepovedala areti-bi tudi storil kaj takega, ko me rati de Valero. Poročilo se glasi: je vendar poklical griki narod na i Angleška vlada prav dobro ve, prestol? Francozi so baje proti kje se je de Valera izkrcal, kje meni, .Taz prav dobro poznam nji- mudi in s kom se posvetuje. Z hove namene. S to svojo mržnjo(eno besedo rečeno, Angleži vedo liočejo doječi revizijo pogodl»e,Jzd vsak njegov korak. Če bi ga sklenjeue v Sevres ter tako pre- hoteli aretirati, ga aretirajo lahko gnati Grke iz Smirne. vsak trenutek. VESTI O LENINOVI BOLEZNI. Židovski lioZrVJt glCiki. VOja,ki moj? l1^ ter Vjcli b0 postelji v bolniei, kamor Washington, D. C., 12. jan. -novinarski urad v n>ene m ndcega mladega moža poiso j0 odvedli potem ko je postala Department je odredil, naj une januarja t>---.............- - - se skrči število ameriških okupa- cijskih čet v Netnčiji od 15,000 na 8000. Vojni tajnik Baker je že odpoklical 7000 ameriških vojakov, ki bodo v najkrajšem Času duma. mark. Kljub temu, da je Poljska faktično bankrotna, ima vlada še VOJNI TAJNIK JE ODPOKLI- "T POd °r°Žjem veUkansk> ai" CAL SEDEM TISOČ VOJAKOV. ma ° KVARANTINA V RUMUNSKIH MESTIH. Ne,v Yorku je dae 9 januarja ime„u.H.rt ^TiZZTj^^i' oopm „al, Iri neli priliki je re-j London. Anglija, 12. januarja. Mot i Sp3" afk^^T 1 fV? " VtM*J*»- ^ ~ da »I kat(.Ivm . „lasil . dokumentom gled« bojkofranja J,. ihtela. - Čmila sem, d. bo ob- . . J, ^ ' aa J "" kraljevega zbora ter mi zapove- soien lr»i Kn 4» r, nevarno bolan. Poroeilo ki Je-dal. naj jiu ,ikoj Uro2im. Ker te-' "wn°JOPSLoP J' 36 'mC,° Va rJTm » »? ! Albert O. Wade, oče obsojene- situnjo nino. vedll na stražn,c0 ].jer s0 me do' - Ravnokar sem izvedel iz ar.!na?cga slekli ter 8lrahovito prete. tontativuega vira. da je Lenin ne-;pali> Pri tem SQ mi izWU ^ varno zbolel. Trije dobro znani zobe denarne poftlljatve V istro, na oorlfiko in notranjsko. Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Gariikem in tudi" na NotranjjJtem, po ozemlju, ki jo zasedeno po italjanski armadi. Včeraj smo računali za poši Ijatve italjanskih lir po sledečih cenah: 50 lir 100 lir 300 lir 500 lir 1000 lir $ 2.30 $ 4.10 $11.70 $19.50 $38.00 Vrednost •lcnarju sedaj ni stalna, mesuja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mo-ffeče podati natančne cene \-na-prej. Mi računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dospe \ roke. Denar nam je poslati najbolj po Domestie Postal Money Order, ali pa New York Bank Draft. N. Y. Berlin, ^ernčtja, 12. jauuarja. Iz ruskih virov s* je doznalo, da sta včeraj *a?>i»ti!a dva slavna nemška špecijalista Berlin ter odpotovala preko Rige v Moskvo. To je najbrze dalo povod povo-neam, da je sovjetni ministrski predsednik Lenin zbolel. KAKO je V rusiji. Berlin, Nemčija, 13. januarja. Iz Moskve je dospel sem ameriški soeijalist Schwartz. — Govoril sem z Emm o Goldmann — je rekel — ki mi je povedala, da bi bila rajši v Združenih državah svobodna kot pa v Rusiji svo-sh zaprla kot pa v Rusiji svobodna. PREDNO SE ODLOČITE i svojo družino sorodnika ali prijatelja naročiti vozni listek, ali poslati denar v domovino, da ai m potnik sam kupi, pilite najpr-vo aa tozadevna pojasnila na a* no in nnesljrro trrdko T«*,*, T. špeeijalisti iz Berlina so bili po-j klicani ter »-e nahajajo sedaj na — Le počakajte malo — je re- .. . ikel poveljnik — bodo že klešče o- poti v Moskvo. .. . , _ . I pravi le svojo nalogo. Prinesli so Isti urad je dostavil, da je hotel k^šče ter mi pričeli puliti nohte njegov berlinski poročevalec do- prstov. Toliko časa so me trpiu-biti potrdilo te vesti od Viktorja ^i, da sem padel v nezavest. Po-Koppa. zastopnika sovjetske vla-Jtcm so me poslali v bolnišnico, in de v Berlinu, da pa Kopp ni ho- ^ toliko ozdravel, da mi je tel mli potrditi, niti zanikati te bilo mogoče hoditi, so me znova ga, je padel v nezavest, ko je čul smrtno bsodbo. RAZPUST FRANC. DELAVSKE ORGANIZACIJE. vesti. Vradniki tukajšnjega sovjetskega urada pravijo, da jim M. Kar-pov, član najvišjega ekonomske-ge urada v sovjetski vladi, o ko-jega smrti se poroča v brzojavki iz Londona, ni znan. Nadalje so izjavili, da ni bil Lenin nikdar aretirali. Isto se je zgodilo a Hartom. Take stvari se dogajajo vsak dan na Irskem — je rekel corški Župan. — Nemško divjanje v Belgiji se ne da s tem niti primerja-t\ Ker Angleži kontrolirajo vse brzojavke in vse kable, je nmev- znan pod imenom Karpov in da ^o, da izve * tem ameriška jav- __t 1___ _ _ i a * » tndi ni pis*l knjig pod tem ime nom. V. neki berlinski brzojavki na Uavjjus agent uro se glasi, da je ruski list "Rnl" objavil smrt komunista Karpova v Moskvi V poročilu se dostavlja, da je Karpov najbrž prejšnji psevdonim za Le* ni.na. NA .Parts, Francija, 13. januarja. — Bivši francoski poslanik ▼ Braziliji, Pavel Ciaudell, je imenovan «a Japonsko. nost le malo ali pa nič. POJASNILO. Mnogo potnikov, ki so zadnje Čase prišli iz starega kraja, se je prt nas pritožilo, čes, kakfercga zastopnika imamo v Ljubljani. Na vprašanje, kdo je ta zastopnik, so odgovorili, da je Leo Štrukelj, ki preži na odhajajoče potnike na Kolodvorski ulici v Ljubljani. Izvedeli smo Sede od potnikov, da se izdaja a našega zastopnika. Na tem mesta izjavljamo, da Leo Štrukelj ni nai nfrrpnik in nismo injim t nikaki zvari. Pariz, Francija, 13. januarja. — Razpust Generalne delavske federacije je bil odrejen danes od so-' dišča. ki je imelo v svojih rokah stučaj proti Leonp Jouhaus, pred sedniku federacije in drugim u-radnikom, katere se je dolžilcs da so kršili postavo, tikajočo se delavskih organizacij in unij. Ji^ihaux in štirje jiadaljni urad c i ki Federacije so bili obsojeni na globo po sto irankov. SLOVENSKO - AMERDLAN8KI KOLEDAR za leto 1981. Največji slovenski koledar v Ameriki in edini za 40 CENTOV (s poštnino vred) Pošljite ga sorodnikom in prijateljem v Jugoslavijo. Cena n Jugoatarijo ista. Vsebuje povesti, članke razprave, potopise, šalo itd. — Krasne V zalogi ga ima le še par sto istisoT: PnbUaUng Oa, Carigrad, Turčija, 13. januarja. Vsled prevladovanja različnih epi demij je prosti vstop v rumunska mesta Kustcndijc in Galaz prepovedan, — soglasno s poročili, ki so dospela semkaj. anglija bo omejila uvoz živine. LAKOTA V INDIJI. London, Anglija, 13. januarja. Oficijelno sc priznava, da vlada lakota v enem izmed okrajev Indije, dočim je opaziti pomanjka- London, Anglija, 13. januarja, rje živil v številnih drugih okra- Vlada bo najbrž ostala pri svoji jih in sicer raditega, ker je izosta- Fclitiki, da prepove uvažanje mrlo zimsko deževje. Več kot 77,000 živine, katero naj bi sc po-!judi je že bilo deležnih podpore, zneje spitalo. Ta prepoved ne vc-soglasno iz izjavo indijskega ura-.ija za živino, katero s>e pobije ta-da. — __ikoj v pristanišču po izkrcanju. Premislite dobro, komu boste vročili denar za poslati v stari kraj ali pa za vožnje listke. Sedaj živimo v času negotovosti in zlorabe, vsak skuša postati hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agentje in zakotni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju. V teh časih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane zapreke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malim, neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljube, je veliko vprašanje, . Naše denarne pošiljat ve se zadnji čas po novi zvezi in na novi način primerno sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo. Včeraj smo računali za pošiljatve jugoslovanskih kron po sledečih cenah: ^^ 800 kron ...r &35 1,000 kron $7.50 4M kron ...l |3.10 0,000 kron .... $37.36 000 kron .... $3.80 10,000 kron .... $74.00 Vrednost denarju sedaj ni stalna, senja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoč« podati natančne ceno vnaprej. Hi računamo po eeni istega dne, ko nam poslani denar dospe v roke. nain^japodati najbolj po Pommtto Money Order, aH po Tvrdka Frank Sakser, $3 Gotland* 81 New York, H. X. i w * GLAS NAHODA" MULVI PUBLISHING OOKPAII LOOII UNIDIR. ■f u—i aH Manhattan. Naw York City. N. V. Ca Ca Naw Vorfc sa aalo Mi •TJ* HA •LA« NARODA CVM « iha Paaata) »_ iay axeapt luMayt an« l»»rt» ar« aa na prtoMuMo. kraja naroe&lkn prodno Aa aa anL aa hltraj* ILAI NARODA •orough af Manhattan, it CertUntft Osem milijpoo? dolarjev na dan. T«-žkoča. da sr oceni ol«stoj«'i"i obseg nenpoMldioKti, je ko pove- ni ponehalo in to kljub veliki vojni, ki je divjala v zadnjem času._ Ravno nasprotno: — vojna je spravila na dan razne ugmtne okol-ičine in revoltleija v .Rusiji je dala tem dvem gibanjem svežega duha. • » Pan-turanstvo je gibanje, kojega eilj je ustanovitev socialnega ir. političnega prijateljstva med vsemi Turki Kavkaza. Turkestana, Bok hare in Tartarske. To gibanje se jej>ričelo pred vojno ter se je vedn oboi j širilo po turških deželah. Središče t^ca gibanja Je Baku, g&vno mesto Aserbejdžanske sovjetske republike. S pan-islamstvotn so se pečali sloveči mohamedanski misleci več kot pol stoletja. Ti možje so skušali dokazati svetu krivice, katere so morali pretrpeti niohomedanei, iskati sredstva in zdravila za ozdravljenje njih socialnih bolezni in sieer potom vzgojnih reform in koj^-no ustvariti sredstva sodelovanja med različnimi sekcijami mohamedanskega naroda. Vse to pa so bile misli iu so bili napori manjšine. Tudi splošne okolščine so bile neugodne za praktično demonstracijo mohamedanskega t>ratstva. • Zadnja vojna in nadaljevanje imperialistične politike od strani zaveznutkih narodov po sklenitvi premirja, pa sta v veliki meri pospešila stvar islamstva. Razkosanje Turčije, ponižanje kalifa, mirovna pogodba, vsiljena Turkom ter francosko-anglesko sovraštvo cbenem z zlomljenimi obljubami ter neizpolnjenimi zagotovili, — vse to je bilo o«lpovorn«. za zopetno oživljenje proti-evropskega razpoloženja vsepovsod. Način, kako so je postopalo s princem Fejsa-lom. kraljem Sirije, j*- predstavljal 'nauk. ki je škodoval mohame-tlanskemu zaupanju v slovesne obljube in dogovore, sklenjene z zavezniki. • K«-r je pri«"cl mohamedattski narod boljše spoznavati evropsko politiko krivirnosti. nasilja ter imperialistične nadvlade, je tudi cana vsi* < 1 dejstva, da manjka kompletnih ,*nr«H-il in tudi vsled na- jamsko vp.ašanje zavzelo svojo sedanjo obliko. Krivična dejanja. «l«ljm *a dejstva. d., nikomur ue pad«- v glavo razlikovati med ne-' or jena napram mohamedaiicein. -o dove.Ha do splošnega nemira v normalnim zapo*lei»j« m ter ouim. kater«, lahko imenujemo normal- n.ohame« lanskem >ve'u. Pričeli s«» so kazati plameni evoluc ije v po-no ni-zap»s],.noftt v s.-h takozvanili soijskih industrij. Pri tem ne pri- Utičnih upanjih iu a.oi racijah Islama. de vpcstev, ••« ra. uni.mo nevredno izgubo, |M>vzročeno od tega, Vsepovsod v uiohamcdanskcm svetu se nahajajo mohamedaiiei !•< pU. uh ah možno produkc ijo enega milijona mož aH kol misli Kr. v stanju vojne nasproti svojim zatiralcem* Turki se b«>r«- proti svo-• 1 *u vt kuJ'» v vsakc-m si uči* ju | h) menja t«, ve- jj,tI sovražnikom v Smirni. Cilieiji in durgod. Sirija in MezopotamU |ja se skušata iznebiti svojih novih gospodarje v. Eg:pt m- l»ori za ve«». Kajti t likansko nvievuje narodnih dohodkov*. I .-J a 1914, ki j.- predstavljalo za«lnje približno normalno leto. svojo neodvisnost in Indija prehaja počasi v vetlno bolj in bolj ne je znašala skupna vrednost > .lodana «..1 strani proizvaja|eev, deset;varno stanje, ki nudi !e malo prilike Ža kompromis* <>ni. ki na«*elujejo politiki v mohamedanskih deželah, niso zabavali svojih pravi«* na temelju fanatizma ter tudi niso noslali deleča *e. Oe je poštena. dona- trajne uspehe, če pa ni poštena, so njeni us|>ehi le' začasni. Cim-višje se ^)ppar povspne žnjo, tem nižje pade. Kot poročajo iz Ljtibljau«'. ho možak, ki je c prisleparjenim de v^ak delavni dan. Ker znaša sedanja vrednost denarja nekako polo-z« bolj&vizem. se je pričelo izvajati leta 1919, ko je bil v Moskvi • t vico vrednos'1 leta 1314 m* lahko re«c. da stane vsaki dan nezapo- ustanovljen centralni urad mohamedanske organizacije komunistu- Nekateri naši ljud fJeno«ti v indiiatriji najmanj po o*«ni dolarjev, vsled česar nas tudi ' ,le stranke ruske republike. Namen tega urada je bil služiti kot pen- vit*Q -udni T„kai z "lane nezaposlem.st enega milijona mož. obtnem s stroji, katere bi tralni propagandni urad za orijenlalske narode ter pridružiti te dol ° lahili. najmanj o« m milijonov dolarjev na tlan. V enem letu bi zna- gn trpeče narode k zatirani družini vsega sveta pod vlado komuni« aalo to hkoro dva tiAo<" in petsto milijonov dolarjev in če bi nezapo-'tna ------rn^--------zapo- rua. alenoet v tlezeli znašala vec kot tr:>tc- milijonov Individurlnih delar-| y pospešenje tega cilja se je sprejelo uvel javi jen je takojšnje 1 dni- W hi1* ,lu?i sorazmerno večja. V^ to ;e vr*Htuo Tnz- zv.-ze ter kombinirane akeije proti angleški vladi o sako ki je dolgo ."asa hre/ Vsj.ka «loha nezapo«^-|telj, ki s*- ni mogel odpove«lati svoji neodvisnosti ali pr voli t i v to, noati prispeva k armadi trampov. zanikrnežev in ]>«.stopa«-ev ter nri-'da hi vzeli Grki najboljši «lel nj«*gove očetnjave. pridružil sovjetski sne svoj j*eč*t tu.lr t.s«^* n, drugih 1jn«li. ki s«. «.stali navulez ne"z- Husiji ter sprejel vodstvo proti-angleSke propagande v mohamedan-premenjeni in neposlabčani. I^sls. obup in «»gor«?enje,-povzruJ|eno od sketn svetu. nezaposlen*>sti. za.laja rane. ki se le počasi eelij » ter nušča brazgoti-| y oktobru leta 1920 se je zbral Komit. j lig,« za oprošČenje lsla SuguBlntiaitaka Ustanovljena 1. 1898 Katol. Sl^nnta Inkoroorirana 1, 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. J Glavni odborniki: FRANK ŠKRABEC, 4S-J2 Washington Predsednik: RUDOLF PERDAN, 9331 St., Denver. Colo. E. 185th St., Cleveland, O. Podpretioednik.: LOUIS BALANT, Box! 106, Pearl Ave..Loraln. O. Tajnik: JOSSPH PISHLER, Ely. Mina. Blagajnik: GEO. L. BROZICU, Ely. Minn. Blagajnik neisplaftmih nmrtnin: JOHN MOVERN. 024 N. 2nd Ave., W. I>u. luth, Minn. / Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAIIEK. 843 E. Ohio St., N. s: Pittsburgh, Pa. Nadzorni Odbor. MAX KERŽ1ŠNIK, Box 872, Rock Spring)«. Wyo. MOHOR MI^ADlC. 2603 So. Lawndale Ave., Chicago. 11L Porotni Odbor. LEONARD SLABODN1K, Box 4S0, Ely, Minn. GRKCJOR J. PORENTA, Box 170, 3L Diamond. Wash. FRANK ZORICU, 6127 St. Clair Ave* Cleveland, O. Združevalni Odbor. VALENTIN PIRC, 310 Meadow Ave Rockdale, Jollct. 111. PAULINE ERMKNC, 539 — 3rd S L. La Salle. III. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Ave* PucMo. Colo. ANTON CELARC, 700 Market Wauki'pin. 111. Jednotino uradno glasilo: "GLAS NARODA". Vse stvari. tiknJinV no uradnih zadev Unkur tudi denarne iMišiljatve naj se pofiiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožih> naj nc iMwilja u:i pn^lstnlnika porotncjni odlnira. Prošnje za spri'jem n«tvih Wauov in bolniška s-prlCvvala naj ■e pimLIja na vrhovnega zdravnika. Jugunlovunska Kat«>li.ška Jninota m> pri|H»r«K*a vsem Jupwlovanom za obUcn pristop. Kdor Ž«-!! prhati »"^lan to organizacije, naj zctasl tajniku bljlineca društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev se pa obrnL te na gl. tajnika. Novo . v kolikor ne izvirajo iz "Kako st«> naložili vse t«* reči?" | ta vin in vlomov, večinoma ]»čiu- ljudje so straho-|VJto rudni. Tukaj je poštena trgo-\-ina. taiu ^e pa sleparska. V po-s^cno ne irre pa«" s: pa v svoji kmmtnosti misli: K sleparju bom sol. PrepaincU n sem, da bi mene ivrknil. In »vrkne ffa v devrtindevetde- tisti voziček, ki j«* bil /.e enkrat tuakjl«1 pre«l porotniki." J'eljal je ponoči vse i/. Kamnika pndi St. Vidu. Potoma j«» š«' sunil pri iu*-keni ^ k metu en suknjič in nove lilače. "Te hltfče sent j>«Klaril potnemu človeku, ki j«- l»il raztrgan." Orožniki jta srečajo z vozičkom. vpraša j r»č: "K.ij je to? "To je moja oprava", j«' bil «kI-irovor. "Na Starem gradu v Kamniku imam zaklad zlatnine, tia m more nikib« dvigniti. Nat«i nadaljuje Pavlic svoje «l<»g«H.lke. kako selih izmed sto fdnčajev. Slepar- 1 sivo je na in r«-č njeeov poklic in'jc ,la P-k^lu Id" i I 44revinati- l'i s* ea ne t^ifljrel lotiti, če bi ne bil spr»«M»ben za to. ♦ \ Moja žl«li';: se rapidno množi. ne. ki nikdar ne izginejo. Iz takih izkušenj prihajajo najbolj uni. e-'n a v An-ori!" p««l" ps^lstvom"'Mi^tafe Kemair^mega. Na tem sr > P»j«vil v Skgzinem • rimi i n'a narod pozr.eje d«>sti opravka ostanku s«> se pojavila vprašanja glede euotnosti Tureije. «relde-,Wtn 1 avH P°tera PJl v «'»- ki si i.'L> ra«iikalnn. .......... v .Iru^bi. se oziraj., z v« -kiamHkesa ..Imr-Vn,^ gibanja in glwle odnoaajev'med boljševik: k",krm ^»^vnikti človek, ki mi ni lik . ironijo i .i Kt'J.i j obstoje,'i p. ,j Njih ri >it« \ »ob ija j«> ci o-Jjj, nndiamedaiiei * / s44,,,° no nriimkn na«"- na tudi lavna - - O« Ut ranit i ji tr« ba sist.-m. jkhI katerii.i take absur 1- Na koneti s,-stanka je izdal Mustafa Keiual manifest na turški »I..sti »MO^««ee ter uv< sti njth lastni sistem. K.ij pn naj r« "ejo oni. kijnsrod in armado, r kal< rem je ^»onudil ves sv«»j vplh in vso svojo naravni pio-jmof. «la opr»»*ti Islam in iztok zavezniškega jarma. Dostavil j«-. «la valne sile. Oni vidijo v *e«laj obMojeeem aisteMu .ne /a rot o. t cm v« ilukt človeške evolucij«' ▼ družbi? Njih splošn«. ra Korenje je to.'iraaj0 v*a verska prizadevanja na iztoku in da ima tudi turško naei- «:a ni smatrati s«.daj ol-toj«Vega pob zaja za šib > ru kar s,, jeJ0nalistično gibanje p«»dp«.ro sovjetska^Rnsije. Mustafa Kemal ninui v pre j ®n jih easih vm«:ralo k«»ze ali črno kiijro. Ti kro^l zahtevajo' agresivno državniatvo na tem polju iu problem vladm* ekonomije je v primeri s tem problemom malenkosten. Mohamedanski svet plamenih. TUEfiKI NACIONALISTI SO SE ZVEZALI 3 SOV ZT8K0 EU-SIJ0. DA ZADAJO KONČNI UDAREC EVROPSKE! IU IMPERIALIZMU. — IZJAVA 2URNAIJSTA Z BLIŽKJEGA IZTOKI. ničesar skupnega z onimi, ki skušajo strmoglaviti vse naprave, katere on rešpektira. Njegov «-ilj j«' le ubežati suženjstvu, katero nalaga turškemu narodu pojr««lba v Sevres. Kakšen l»o neposredni izid te zveze? Strašna zmešnjava v obzirnih pokrajinah me«! Sredozemskim m Kaspiškini morjem ter oja-čerje pan-islainske^ra in pan-luranskega gibanja. Končno pa j«* tudi pričakovati vedno večjegra od]>ora proti Anjrliji od strani dobro oboroženih plemen meti Bagdadom in Perzijskim zalivom. Poro«",« M. Zakcria. Račnna s«-, živiš s tem denarjem v Rusiji ,lru"° staiu.vanje iskati!" Za rmfpm n« l»l,k„IklJadil PavUč: "Slavnost jt /eni . Koncem julija j«» prišel na Bled. "Kopal sem *e v morskem pesku. Prišel sem na Mlino. Tam je bila vrla ^Kajtimar*' gospoda Tribnča. I'.ila je vsa s paj«*revinanri preprežena. Mislil seru si: Tukaj bo dobro! Zlez«d sem skozi okno. Dva dni sem notri spal. kuhal in "punkeh'o vezal. Za svojo s«d>-no opremo v Karloveu mmh nabral velikansko množino perila in raz-ii«» kuhinjske oprave. Zaatori, či]>-k«*. preproge. Vs»» sem pobral." Pr«'deni š«' bolj razsajal." Po dveh dneh. k< bila vila naenkrat razsvetljena. Kai dejal sem: "Na! Zdaj si pa mo par mesecev. potem pa 1'inrea kot ruski prine. Spisal K. Dwb.At»i'k. pevske toč- nik k*» uelasJ>il t'iril Pregelj. Ijtra se je vprizorila z velikanskim uspe houi trikrat zapore«loma pri nabito p«dueun gledališču v 1'elju. K«ir je ijjra pripravna tudi za Kaj je vaš poklic!*' Pav-1 iič: " Kroja«*. IU1 sem pa tudi giuiuač. v kaznilnici sem se izučil iza knjigoveza. Crospod! .Jaz sem prosil za stražnika na Studenec, pa so me odgnali. O«*spodje žup niHujše odre, ju društvom toplojniki mi niso nič p«»magali. Samo pript>rt»čaj«>. I>eb» j«- izvirno slo- .Fudje so s«' me usmilili. Delal sein venske vs«»bine in pro žet o s hu-jludi prošnjo na deželno vlado, fal-morjeui. Knjiga stane 16 K brez delek* za pravosodje— Morebiti poštnine. Naroča se pri pisatelju: bi bil še resen: če bi me sprejel« Rudolf Dobo višek, OdvT>tn£ikijna Studenec... Preje sein delal kandidat, pisarna dr. Karl«>vška J predstave, sedaj ne..." Predsed-tVlj«. Slovenia. Ju&roslavia. 'nik: "Kje ste iflumačiliPav- fliči "Igral sem ]xi gostilnah in "Rustava" pred poroto. V dv»ran«» 1 juldjansk«; porote raznih hotelih, kjer me niso ven izgnali—" Predsednik: "Kak- niini črnimi angleškimi brkamit velike govore." Preds.: ^Vaši samski krojač 361etni Ivan Pavlič stariai?*' Pavlič: "Mati je umo-iz Kosez pri Moravčah. Z nasme-j bolna umrla. Oče ima deset otrok boiu in z luilobnim glasom se po-!z raznimi ženami, cerkvene ure kloni porotnikom. Njegovo živ-' ljenje se je večinoma gibahi v tesnih zidovih raznih kaznilnie v Gradiškj. Mariboru in Karlavi pri Gradeu. Na zadnje je prestal 6 let. Ko je stopil na svobodo, je zasnoval velike načrte s pomočjo prijateljev "Judov". V Karloveu je nameraval otvoriti "trgovino z žitom", želel je postati "miljo-nar'\ Pred klopmi, porotnikov in sodnikov je razpredena raznovrstna oprava, perilo, slike, ponve itd. I>epa zbirka, pravcata razstava, katero je vprizoril Ivan Pavlič, ki se je apecijaliziral ▼ vlomih v bogate vile. S pazljivostjo in napetostjo poaluša Pavlič obarrnO obtožnico, ki navaja številne ukradene predmete. Po vprašanje boljševizma-in islama. N« kateri evropski pisat«-iji daj« jo|stop^ i:i. decembra \tpoldne «M»c- šiie predstave?" Pavlic: "Plesal izrarza strahu, da bo razširjenje ltoljševizma preko inohataedanske^a lookroxli. črnolasi. čokati, z lah-jsem po ognju, deklamiral^ln imel sveta skrvlovalo interesom zaveznikov v Aziji. V koliki meri pa jc ta strah ifrravieeu? Ali jr mogoče spraviti v Hoi^la^je iKiljievizem iti moliamedanstvo? Katera je irsnična nevarnost v Orijentn? Noben« nevarno-1 ne obstaja, vkolikor pride vpoštev l»oljše\"i-ziranje mohamedanstva. Mohamedan*t-vo je vera starega kova kot sta krščpnstvo iu Hdovstvo. Moliamedanstvo sprejema individualne in špeeijalne pravice Jcr pravico do lastnine kot temelj socijalnetra življenja. Naj bodo temeljni principi boljševizma taki alitaki. dejstvo obstaja, «la je *iiil« uporaba ško s principi mohamrc*anstva. » MohamedanstVo. kot vse druge vere„ obsoja nasilje z oz?rom na življenje in lastnino, tatvino., rop in plenjenje. Prepoveduje jemati življenje in lastnino drugih ter zagotavlja z ajvečjim povdarkom, lastninske pravice posameznikov in občin. Na drugi strani pa so mohamedanci preveč verni in lojalni napram svoji veri, da bi postali boljševiki. Nemogoče je izpreobruiti mohamedanca k boljševizmu. On se ne more odpovedati svojemu Bogu in svoji veri. Vsled tega sem prepričan. d!i ne lio mogel boljae-MZem zavojevati mohamedanskega sveta in da ne obstaja nevarnost da bi se boljševizem razširil preko Azije. Čeprav ni boljševizem direktna nevarnost za evropske imperia-1 *te, ▼ ko)ikor pfldc pri tem Vpoštev mohamedanski svet, predstavlja vendar indirektno nevarnost, ker sprejema panturansko in panje, fiifr&Dje v prilog paa-tll«W5tv«" prečkanju ^a vpraša predsednik ' ■in. .............■liiii- . \ popravlja." Pavlic končuje svoj življenjepis: "V stare hudobije sem padel..." lTvt>donia začne Pavlič pripovedovati v lahnem, milem tonu in lepih figurah, kako je hotel v Karloveu postati "uai-ljonar". V Karlavi se je med vojno seznanil z nekim političnim preganjaneem Judom. Ko ja prišel na svobodo, je začel -svoje delo. Pavlič pravi in fantazira: ljudje so mi dali mnogo denarja. Z iJudi sem imel sestanke. Denar sem vložil v trgovino z žitom. "Sedem trgovcev nas jc___V Karlove« sem prišel in sem upal, da Če pa kupiš za ves denar, kar £ra imaš. finskih mark. boš še pr«*j liniš. * * * Ljnlti svojega bližnjega kot mega sebe. ne pa kot tebe ljubi tv«jj bližnji. * * * Zakaj peša vera? V samostanski cerkvi v Brežicah je dejal pri pridigi na Marijin praznik H. dec. pridignjoči pater med drugim tudi to-le: 1. Zakaj se odkrivate vi m«*ški ženskam. če jih srečate? Zato, ker jih imate radi. No, jaz pa dobro veni. zakaj jih imate radi in zato si' odkrivate. 2. Mi vsi imamo ve-r«». Ali kakšna je ta vera. Tolikb 4. p"p-otvoril svojo razstavo. Ob liunio rističnih zvokih je pojasnjeval iz v«»r vsakega predmeta. Vrhun«jc komik«* j«' nastopil, k«> j«' |»riči Jo-žefu Tribuču p«n'-««l kazati in sortirati ukradene predmete. "T«i je en prt. T«« je er» "firuk" za okna. Bluza, povb'ka. hlače (te so moje!). brisača. To j« servijet. To je pa tTsto ah p«»|M»r. To je rjuha. To je ena slika. To je pa suknja i/ Opatije enega advokata. To je bluza za teater. To\blagajno sem imel za zlato. Samovar. Dva kozarca, škoda, da se ^e eden razbil." Pavlič veselo: "To j»- moj mušolino!" Ob T. zveeer je Pavlic kriče: dol z duhovniki. No, le doli , .. ... ^^ . ž njimi! Ubijte jih. da boste siti0~kljlleilJsvoJo Predstavo m raz Kar je debelih, jih porabite za golaš. iz suhih pa naredite klobase. da boste enkrat siti. — In to naj se imenuje pridiga na Marijin praznik? Vpričo takih brezbožnih in nespodobnih klobasarij naj vera ne peša! Kadar je celo patrom vera vredna samo toliko kot pakete najslabšega cigaretnega tobaka in kadar se smejo s prižnice govoriti take nečednosti, potem je res čudno, da sploh še kdo kaj veruje. pripoveduje oziroma fantazira gorostasno zmes, pri tem pa resno in poetično slika svoje vlome kot ekspedieije za dviganje "zakla-bem sredi avgusta povišan v mi-ldov*'. Dfie 1. julija 1920 ponoči ljonarja. Za sobo sem hotel imeti je Pavlič vlotbil t vilo lesnega tr-opremo in opravo. Oprava stane | g«vca -Josipa Kržmanea v Meki-50.000 K, potem ya mi ne bi od pjah pri Kamniku. Vlomilec je za nega nakita, hriljantov. zlatnine 75,000 k ntč ostalo,,." Pavlic okoli 10,000 K ppbral razne hišne m srebrmne v* nakup. Ti pred stavfi. P«irotniki so vpraša ti ji krivde iu tatvine iz navade potrdili. Nato je Pavlič prejel honorar. Obsojen je bil na 10 tet težke ječe. Pavlic je «l«>sedaj že 17 let presedel po ječah zaradi tatvine. stvo. so začeli sedaj ti sleparji ponarejati celo uradna piuicijska znamenja. Ponarejajo jih tako dobro, da premotijo vsakega liiji-ka in da more le izurjeno uko .strokovnjaka zapaziti. «la j«' puu-cijnko znamenje jK>narejcn«». Skoda. ki jo vsled teh sleparij trpi občinstvo, je ogromna. Skrajni čas je že. da se zganejo v to poklicani javni faktorji in preprečijo v interesu občinstva t» zakotno sleparsko barantanje. Tatvina krav. Ljubljanska porotna razprava se je bavila z železničarjem Vid-majciu. ki j«* leta 1H1S. ob preobratu ukradel «lve krovi, kateri j«; pr.Klal nj«-g«»v tovariš Mug-genauer, ki j«» bil zj»ra«li t«'ga pred kratkim obsojen prtsl o-rtrožnim sodis'em na tri mesece ječe. Jo.sip Vidniaj se je zagovarjal z veliko stisko ter bil obs«»jen aa 4 .......... težke jr<«'. Tatvine na železnici. Policijski« ravnateljstvo v Ljubljani j" prijelo ve«"-jo tatinsko lru/.b«». ki je poglavitno izvrše-ala tatvine na železnici. Vodja e družbe je bil JaK«^b Anžur. Velika poneverba. Kot druga obtoženka jt^ stala! »red mariborskimi ]>orotniki ne-akinja umrlega novomeškega ranonika Ana Sj>endal iz Višnje rore. V kratkem času je okradla ivojegji š»*fa trgovca _(Kterea v Beltincih za 'več nego T(I0.0(M> K, lila je zelo zaljubljene uarav«*. sprva s«, j«' zaljubila v trirovske-vajem-a Dauijela Davi«*a. nato v brivca tiriiaevnjaka. končno pa še v nekega čevljarja Ivana Vo-harja. \njeni ljubimci s«» jo napeljavali k tatvini in jih j»- zalagala tak«» z raznim blagom kakor tudi z denarjem. Vdelcžila so tudi orlovskega tabora, a ko j«- vrnila, jc bila tatvina že o-vailena. Sedaj so stali pred poro-t«» Ana -spendal ter njeni trije ljubimci, za katere je kradla in ki sn jo napeljavali k tatviui. Obsojeni so bil vsi štirje, in siecr: Ana SpendnJ na r> mesecev. Da-nij.'l Davie na 1 leto in pol. tlru-ševnjak na I leto in Ivan Voliar na 15 -meseeer težke ječe. NAZNANILO. Hoja kom sirom Amerike naznanjamo žalostno vest. da je JOHN MLAKAR, doma iz vasi Drnovo pri Krškem, I**!** « riatnino. Poceni Z^VZ P011C1* e.-mbra okoli 11. ure zvečer, Pred par meseci se je pisalo v ko je hotel na iztočni 14. ulici ča.e vedno prijetna godba iije-1jndena ulica. kjer je začelo jnim ušesom, in obraz Kvintina pršiti. Matisa, z njegovimi lepimi lasmi Svetla kmačtiiea je privabila in rdečim obrazmn. ki je bil v&led nekaj postajačev, ki so se zbrali!vaškega dela ves očrnjen in pri vratih p<>d napuačem in se po- umazan. ji je zdel najlepši, kar malem j »ogovarjal i s kovači, koli- jib je kdaj videla, vor j** dopuščal ropot. | Nikadr se ni otresla -teli nekda- Med njimi je bila tudi mlada njih spominov. Živo so ji bdeli v deklica, kakih sedemnajstih ali njenem srcu. Že nekoliko časa je ostiiuiajstih let. in njena stremi- siutila, da žive oni. ki jih je tako ta. Obraz in njeni svetli lasje so zelo ljubila, v revščini. Stari Ma-k<>maj videli imhI črno avbo in tis, Kvintiuov oče, je bil že skoro ]4a>-'-eitt, ki j?a j** nosila po čpan- leto dni mrtev, in od onega časa s k t m n načinu. kakor je bila v otiih je mural njegov si« mnogo bolj * . , časih navada na Nizozemskem, naporno delati kakor poprej lnJm P° izreku izvedencev-zaravni-Stala je pri vratih in videlo mj je, v re^xpri je prvič v svojem živ-!Lcv' katen SO °zmicl11 P^odbo da težko stojvi v kovačuico, da bi Ijenju težko d^lal; bil je namreč!** ahM)lutuo vsted katere pa tudi nerada odšla. Ko m. kkre aelo rahlega zdtavja in njegov Jf P«^1 °J» inJ?1 švignit* z nakovala kakor rakete čvrsti oče. ki ga je zelo ljubil, mu ~ v teuuii noči in za trenutek raz- j* v vročih poletnih dnevili po-vetlile eel o koračnico. je hitro gostakrat vzel kladivo iz rok ter pogledala v najtemnejše kote. Ko ga poslal na zeleno polje, na breje enkrat ali dvakrat tako stori-jgtve reke Š*lde. kjer se je shajal la. je zagrnila sv«»j pajčolan. ua- z Oenm'efo in njeno strežnieo. jo i gnila »voji svoj pla~ š*xk na telesu, mu nikdar ni u-Lfl napadalca suvala in rinila kaliti njegovi pozorno- padlo srce. Potrpežljivo in m»kojkih ^ kornkov okrog hiše na dvojo je r^ovednoat pre- je skuhal z železno voljo naJouJ^ in da je v j tam ^ ^ je obrnila k njeuau stiti Lelesuo moč. ki mu je mani-l - * * i -i ^ i. . , ** ""' na njega, on se je potem skril pod • ka a. I),m za ilnevoni rt^lol pel j, Ivan Peijhan in Josip Pelj-han; da pa Bricelj ni bil vinjen, so potrdili Josipina Suha dole, Franc Remic. Peter Volčič in Ludvik Osterc. in so še dostavili, da se je Bricelj eel večer pametno in trezno vedel. Orožnik Franc Čop ki je okoli štirih zjutraj Briclja aretiral, in Ljudevit Ostere sta potrdila, da je bil Bricelj po aretaciji zelo miren in hladnokrven, in da ni bilo na njem zapaziti znakov vinjenosti. Opravičen je bil zato sklep, da si je Bricelj v polili zavesti in % namenom, da se nad Btipnikom maščuje, prisvojil v kleti nož, katerega je nesel pod 5ponMM pašftirieMe. vCebelarji .letno pašo pač cenijo, a spomlad no vpoštevajo vse premalo. To pa zato, ker učinkovanje spamladne paše ni tako oči vidno, kakor učinkovanje poletne. Poleti, ko čebel? niso več sestradane, ko panj za zalego ne potrebuje več veliko medu, ko ima že sam vsaj nekaj medene zaloge, se seveda takoj vidi, koliko je panj nabraL Spomladi je to drugače čebele porabijo nabrani med, kolikor jim ga preostane od lastm hrane, za zalego. Spomladna paša se. nam zato ae kaže v obliki medu, temveč v obliki zalege. Čim boljša paša — tem več zalege! Ravno zalega pa je spomladi potrebna. Panj. ki ne zastavi spomladi obilne zalege, ne bo postal o pravem času močan. Ker pa more nabrati le močan panj medu in ker le ta more rojiti pravočasno, vidimo Novoletni Sklep. Sklenjeno, naj bo vaš dom jasen in zadovoljen tekom leta 1921 m v naslednjih letih. Za izvedbo tega sklepa napravite prvi korak s tem, da nam naročite napeljati elektriko'v vaš dom. The New York Edison Company Your Service Central Offices: Irv-ng Place and i 5th Street Bi»nch Offices where Electrical Appliances r.re di^plaveti ar.J den: ■n-tratcd for the convenience at" the puhlic 20 Norfolk St »5 East i:?th St 4.X4 Broadway 124. West St Ka--t 149th St 10 Irving Place 151 Ea^t S6th St 555 Tremont A»e l'ate jedi s kruhom vred.-to je če-ri a-sproti letu 1014 — :J.:«K).000 sa-be.am cvetni prah (ki ima v sebi mo na člove-škh bitjih. Nič zato, da je zgodnja za-iies slične snovi kakor moka.) Ka- i>aj jih lf> pamet francoske vlade bluzo skritega na prosto, kjer iz katere se izvale zgodnje'kor bi nam no bilo mogoče s sa- nademstila z biki. konji, teleti in da ga vprašala: "Ali je bil Kvintin Matin ne* tukaj?** j bil "Kvintin Mat«*:' Da. bil je tu- se ni začelo temni*i pred nje^o-kaj datie>. zjutraj. Prišel slu-j vin^ očmi m je gla.*. udarcev kla-" čajno i»o tej p«»t i. ravno ko je diva s p ret mm jočo silo odmeval mestna ura bila enajst; in ker v njegovi glavi. ^u'\-vlel veliko aruoiie* ljudi]. Naposled*je njegova upadla in zbrano pri vratih koračnice, sai^ng«« nrka zaman vadigovala >e vstavil. ,ia izvem, kaj se je kladivo, sumljiva rdečica zgodilo, m slišal sem, da je Kvin ,na njegovih licih je postaU še tin Mat is onemogel in padel v ne- bolj žarc-a in omedlel je pri svo-/avest; kladivo pr. nakovalu je jcru delu, kakor so to povedali /a slablea pretežko. (fh novefi. in sedaj je s svojimi ža- " Zopet!" j.- vzkliknila dekliea, lo^itinti oemi ležal na nSzki po-in skb^ala >voje roke. "Komaj j j v |Iiali linbk.i matereJ dva dni je tega. ko so ga omedli m ol>up ^ ^ jotevai pričel izzvivati Stražarja in ko sc je ta spustil v njega, ga je zabodel v prsa in zbežal domov. Sram ga je priznati zahrbtni napad ir se boji preteče kazni, zato taji in pravi, da se nič ne zaseda. Sumi da je ravnal s hudobnim namenom, je opravičen. Porotnemu senatu je predsedoval dvorni svetnik Regally, obtožbo je zastopal dvorni svetnik Trenz, Briclja je zagovarjal dr Švigelj. Predsednik dvorni svetnik Regally Bricljn: "Ali se čutite krivega?" — "Ne Nato je Brieelj v daljšem govoru povedal, da * i« prišel na Dobrovo leta 1911 in je I L-«1 rv , j -.lun njrpa. uu je puiciu oi>»11 p\nl> !„■!■• T'1 'tnrv'"n ■»' 1'n,k:„p. Mkar sta napadalca odne-potopil že leta 1911 gasilnemv ' ZJ"' u°ru,tu /T/.lifla. Udarec r Molom ga je ne-tdrnitv.i. Na veselici mn je rekrt tako večen kot otrok, dokler .... .. „ .... . , , koliko omamil. Na to je zlezel lz-jRupuik: "Ne bos vsega komandi-pod klopi po \sch štirih in šel pro-Jral. smrkovec!" Odgovoril sem ti kleti, v kateri je videl luč. Tr-jmu: "Ce sem jaz smrkovec. si ti kal je na kletna vrata in prosil]pastir!1' Povedal je tudi. da so «ra pomoči. Od takrat naprej ga je^natepli in da je bil tudi Kupnik zapustil spomin in je prišel k sebi.,med napadalei. "Zgrudil sem se njegovega lega <»dne*li domov/* "Resniea, in kako bi tudi m«>-jotevfr telesa bolnega človeka. U- f1'; ,,,tl • hiUlt P^l-,lK»štvo mu je pretilo; ne. ne ubo-nega dejanja, bodisi radi zavžite l.ek za delo take vrste, bamega Stvo to je od nekdaj poznai m ^ čebele, dragocena in odločilnega!mim mest>m iit samo mastjo zre- kravieami iz Nemčije, pomena. loiti zdravih in čilih otrok, tako, Zato pa: izrabite spomladno niorejo zrasti pri samem medu hčerin je brzojavil kitajski vladi, pašo! Spravi, če je mogoče, panje na miren in solnčen "prostor, kjer se nahajajo rastline, kakor resje, te- zdrave čebele, ki bi mogle pozneje da bo sov jet-ka republika ustva-pridno in vztrajno nabirati. lila nadaljni pohod svojih eet na i*«ongolskem ozemlju, ker je Ki-tejska z zas-?tlbo Urge dokazala, loh ali kuries ,leakovje. jelše, vr-'Francoska vKda je napravila bi-'jd«" sama sposobna uničiti preostale bande generala Semenova. ■Sovjetske čet ^e bodo umaknile, l«t . in dr. Na resju. telohn in drugih cveticah berejo čebele obenem med in evetni prah; na leskovjii, jelši in dr. *pa le evetni prah sam. Tudi cvetni prah sam je za čebele dragocen, ker so dokazala raziskovanja. da ga potrebujejo čebele neobhodno za svojo hrano, posebno pa za lirano mladičev, t. j. zalefre in raladib čebel.-Kar sta nam ljudem meso In mast. to je čebelam med; in kar so nam moč- lanco čez vse žrtve, ki jih je vojna zahtevala na fran-. v< n;iar pa hodo pripravljene, da eoskem ozemlju in prišlo do za skočijo Kitajski, če bo količkaj o-kljnčka, da znaša ' primanjkljaj Ogrožena, na pomoč. šele krog štirih zjutraj v postelji^ ko so prijsli -orožniki po njega. Kaj se je v tem času zgodilo, ne ve in tudi ne, da bi bil Supnika zaklal s kuhinjskim nožem. Izvedenci, psyliijatri. ki so preiskali Briclja in ugotovili, da je Brieelj duševno zdrav, ni psvhopatičen in umobo- srea. ravno tako kakor se mrzlicajlen in da ni striktnih dokazov za to, da bi se bil v trenutku lzvrše- koiičal. *iol»e¥iega dvoma' ga ni nikdar bal — marveč po- s v o, stih ni o tem. Dr. Armen je dejal ta- luaujkanjein lakota zanj, in kar ko /e lansko jesen, ko je nnel iau je bi!o ixajhllj^ tudi za mrzlico. T«»da fant je trdovraten. inater Vedm» inta pesem. Podpirati mora r i * » *-i - 1 ,, ... ... . Uenovefa je to sluUla 111 je zato mater. \ ehko ji bo kori-.___ , . , , . .. . . . ... , - , »pre uda rja I a, kako bi pinuagala k,» 1,» ležal v grobuf In on ^ ki jih je tako ,jubiIa ne da f ,ua ^ ,V bi jih žalila, \jeti oče je bil sedaj k.knr tukaj stojim, kajti on J* imovit toda varC.en in ^^o kakor »»skrbnik v sretesn pisum: ^ je ^ ^ kar treboTmla t elati ne more, pro.gadti ga je življe?lje ^ dostojno ubleko> je ... vendar redkokdaj imela denar za "ham pa takit hitro, gOMpie* ticnovefa KlesT dežnik nad vaai spretnim domov! «la je vait ire |n»vabrl v letna in • Ivor a tu razstaviti svojo slik«> "ljazarja"T Pa kakor vi-dius, »c greste naravnost domov. ... &V4>j«» raz4». Ako ni je liote-la Ah naj drziiu kupi|i a kriU> ^ darAllke' ^ bl dltU KviU' gt^p .di. ne. da bi delale " °WVO mater. Mislila si okoli po mestu. Morebiti obiščem Je- ^ ^ 14 ,iacm t^k«mi ene alt dv«4i ur vašega očeta, ko dež nekoliko poneha." IJetiovefa je 4»dšla. ko je klepeta«" ^e vedno govoril, trnih k4»ra-' kov ie hitela po mali. ozki ulici'^ 1« Jam m n»la, je sklenila, da i • r> . , ,f i na vsak uaeai omšee njeea in /S4iaj zskovacuieo. Dekla Marj4>* ^ tM-a jo je zelo težko dohajala. Dež pijan in da sta se Rupnik in Bricelj prerekala in da bi bil že v gostilni Brieeij udaril Rupnika s pokalico po glavi, če bi tega ne , . V V iJTl" j bila zabranila Bricljeva žena. Pa- na tla, od tam sem »« v klet; odi , ^ _ , . * , , , vel Podobmkar je povedal, da se Bricelj in Rupnik nista mogla.; Kaj jaz {Zdravim uspešno v kratkem času. Štirideset let sem preživel v zdravljenju tisočerih in tisočerih oseb od naslednjih bolezni, in £e fmate kaka teh bolezni, pridite k meni. da vam vrnem zdravje. Jnz imam največ izkušenj pri zdravljenju bolezni želodca. , črevesa in jeter; bolezni ledic in mehurja: revmatizma tlate žile. naduha, srbečico, nečisto in zastala Kri. izcahke. | or išče. katar trakuljo. glavobol, bcfečine v križu, vse kožn: In živčne bolezni, slaba pljuča, splošno oslabelost., ženske bolezni itd. Jamčim za najboljše zdravljenje. Moje cene ao najbolj zmerne in zdravljenje najboljše. Pridite in se sami prepričajte. Govori se vaš jezik. Urdne ure: cA delavnikih od 9. dc 6. Ob nedeljah od 10. do 1. Dr. MULLIN, ŠPECIJAUST S 40 L. PRAKSO. 411 Fouth Ave. 'nasproti po*te) Pittsburgh, Pa. dar; zat*> je prišla pred kovačnico v nad i. da ga bo sama videla ter mu izročila, svoj dar na -tak nabili, di bi ga ne lujjgtd zavrniti. Ker pijače, ali vsled predidočega drugega razburjenja nahajal v takem patološkem afektu, ki bi izključeval vsako odgovornost, dasi je to sieer mogoče, da pa je bila vse-, kekor njegova zavednost za kaljena. V preiskavi žasHSane priče so pa izpovedale ^ako, da se o celem dogodki dobi drugačna slika. — Mežnarjeva natakarica Marjana Suhadolc, je bila kritični trenutek v kleti, ko je Franc Bricelj trkal na vrata. Vprašala je: *'Kdo je?" iii Bricelj je odgovoril: "Odpri, Marjanea!" Prišel je potem rav-^ r.ih korakov v klet in šel gori in doli. V desnici je držal žepni robec in si ga pritiskal na obrez, kjer je bil krvav. Vprašala ga je, ee je padel in Bricelj je temu pritrdil. Natakarici je naročil, naj, reče njegovi ženi in njeni družbi, naj grredo domov, da bo tudi on odšel. Obrnil se je potem proti vratom in odšel na dvorišče, pri t roko pod bluze. tako da ni videla, kaj ima v j una je udarjal naravnost v obraz : toda na licih mlade dekliee se videle poleg deževnih kap- njega in njegovo mater ter da izroči enemu izmed njiju malo denarnico, ki jo je tiščala v svoji roki. Ko je potrkala ua vrata in jih takifet naprej me je zapustil spomin in sem se šele zbudil, ko me jc žena poklicala in je prišel orožnik po mene." l>vorni. svetnik Regally Briclju: "Kako sta se razumela z rajnim Rupnikom?*' — "Vedno sva bila prijatelja". Dr. .Švigelj Bricliu: "Koliko ste pili tisti dan!"' — "Zelo veliko, ker so mi napivpli". — "Ali sta bila z Rnpnikom politična nasprotnika t'* — "Politična nasprotnika nisva bila". — Votant nadsvetnik Kaiser: "Ali ste od kosila naprej kaj jedli?" — "Nobene reči nisem jedel". — Zdravniška izvedenca sta povedala, da se je nož zasadil z veliko scilo v telo in da je bila smrt neizogibna in bi tudi trkojšnja zdravniška pomoč ne pomagala. —" ,Ob tričetrt na 12. je pričel dvorni svetnik Regally zaslišava-ti priče. Prvi je bil zaslišan tajnik gasilnega društva Ivan Božič, k; je povedal: Rajni Rupnik je očital Bricljn, da računi niso v redu; Bricel je molčal. Č-lanom gasilnega društva je bil Bricelj prestrog in je hotel imeti vse vo jaško. Bricljn ni bilo prav, ker se jo sklenilo, da bodi veselica pri lifežnarju. Pri seji je rekel Rup cikli Bricelj: "Hudič, ti bom že dal!" Bricelj je pri veselici nasprotoval, da bi se plačal članom sodček piva in večerjo dekletom Prvi je šel k ubitemu Rupuiku in pa je vzdignil. 23. decembra ob tričert na eno zjutraj je razglasil dvorni svetnik Regally sodbo v razprvvi proti, posestniku in gostilničarju Franco Brielju z Dobrove, ki je zaklal, Franceta Rnpnika. Porotnikom sta bili stavljeni dve vprašanji: na uboj in če jfe storil zločin v dušni zmedenosti. Porotniki (prvomest-nik Kune) so potrdili vprašanje nt uboj z 9 da in s 3 ne in zanikali vprašanje o dušni zmedenosti z 9 ne in s 3 da. Sodba: 3 leta težke ječe. NOVI CENIKI za zlatnino, srebrnino, m ozke in ženske ure, uhane, zapestnice, ovratnice in vse drugo, tako tudi za prave glasne Columbia Gramofone in prave Vaše slovenske rekorde, so gotovi, Pišite dopisnico, mi ga Vam takoj pošljemo brezplačno. Ivan Pajk, 24 Main St, Conemaugh, Pa. Tmwu*mwHHWWiwmiMHi»thiTiHMitiiwiiiiiiiinMro •»■■■■■»■■-»■i-*«««.-.-'■■uiKiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniaslin^oMaii .............širim ........................ ■ ••■•IIIIIIIIIIIMIIII ___l>tliiilli«ilaala. so ji, nufečno ganile. Ko- vzklikmla* "Tukaj je Geuovefa vat eva taati je bila njena dojnica1 ! ** ** sm Migali t je uua ujeua dojn in iifala. nizka hišica zadaj za kovačnico je bila dom njenih otročkih dob. Njen oče Hans Kles. slikar. ki je s svojo nadarjenostjo pridobil sloveče ime. je bil po Kvojem rojstnem autwerpakein uftcwtu zijan. kako da je pooo&en na svojo umetnost in da je v svoji prenapetosti hvalil samo slikarstvo. Mvojo . ženo j« bil izgaVH kmalu po rojat\ti »vo> male hčer- bolj čvnd." ke. katero je izročil wkrbi«kovače v i ieni Mati«, oti pa je a velikimi težavami in v velikem ubo~ štvu nadadjeval svoje Rimu in BoLooii- Kvuatut Matw j« bil tale staro- Clea. V detm- svoji jMMitelji, iztegnil proti njej >voj«» dt-snitro ter f-J skušal ttme«-jatL __ "Bolan si", je^cjaLa in. položila svojo mrzlo, od dežja mokro roko v njegovo vročo. "Kaj ti je^ Kvintin?" JlisJkn. da je delo pretežko unia ravno aedaj", je odgovorik * veptdar upam. da bom v kratkem v>Ree>nica je —*' je začela gospa Maris. ' "Xe govorite, budaloafi, mati it udi je ^jo je prekinil J pa Božič zaaliaal neki žetimi glas "-J£ako p« reS, kaj sem hotela!*^ _ ® reci? Rewuca j^, da -r-" (Dalje prihodnič.) prosto in je bila takrat prazna. Nož, s katerim -je Bricelj dejanje izvršil, je bil v stekleni omarici v omenjeni -kleti. Priča Josip Božič je povedal, da je .stal okrog 11. ure Brieefj zunaj gostilne pod oknom. Ko je šel Božič proti njemu, je zaklieal Brieelj: 'Kdo je!* in stegnil roko proti njemu; Božič je odgovoril: "Jaz!" Brieelj je še vprašal Božiča: "Kaj je?", nakar mu je Božič odgovoril, da je bil doma. Božič je šel potem mimo Briclja in je-videl, da drži levo roko na. hrbtu in da ima v nji dolg nož. kateri ae je posvetil. Precej potem je Božič slišal, da je Bricelj zaklieal Stražarju (Fr. Rupniku) rekoč: "Kje je Stražar, ta korajžen, pravi, da se me boji! ^em naj pride!" in dišal je tudi Rppnikov glas: "Tukqj je Stra-|#r, kaj jef" Čez nekaj j»inut je "Jezus Marija, eden je mrtev!*' Na korajžo klkati .«o sljfali 3nc l;a tudi Iran Novak, Anton Vam- sprla in je rekel Bricelj Rupniku, dje lump in bar^jba. Nadpaznik Gstrc je zabranil. da se nista Rupnik in Bricelj sprijela. Ko sem se pe večerji vrnil k Mežnarju, me jo ustavil Bricelj in zavihtel nož proti meni. Klical je: "Kje so Stražarje ve b&rabe?" Rekel sem mi: Domov pojdi! Vesel je prišel Stražar (rajni Rnpnik) vun, še rekel sem mn: Ne hodi vun! Oez i»«aj časa je bil pa že m^tev".-Dr. Švigelj. pri^i"Kaj ste si mislili, ko ste videli, da ima Bricelj v roki nož?" — Da misii koga zakla-ti." — Priča Miha Božič je povedal, da je rekel pri prvi ■seji. da ne mara. da bi bila veselica pri njem. — Ob 1. uri Je dvorni svetnik Regally prekinil razpravo do f. ure popoldne. Vopoldne ob 4. uri -se je nadaljevala neprava. slišane 00 >bife priče Aatoo 4Va*kpelj, PeUr^ol- idravja. potrti, jie morejo« delati, ne morejo si>a.ti, nimajo volje ali se veseliti tiv Ijenja naj vzamejo Čudovito adravilo. Nuca-Tone imenovano. Nucs-Tone napravi jakim. atfravim in močnim. Is vaSega sistema iztene strope ter napravi, da se čutite kot mladi možki ali mlada ženska. Nuja-Tonc vam da dober tek. J« dober sa. telodčne bolezni, prtje, pline v želodcu in črevesju, izpe-havanje, želodčne bolezni, kisel ielodac. zgago, zoper bljuvanje, slab okus ustih, pokrit jezik. Izgubo enerilje tn volje ter podobne bolezni. IzreZtte to notico, pojdite v katerokoli dobro k^f-no. dobite steklenico Nuga-Tone la jemljite par dni. Če ne boste popolnoma zadovolji^ z uspehi, vrnite osta nek steklenice lekarnarju ter dobite svoj Orusgist: You can set N uga - Tone ^from your jobber 0» from the National Labora- tory. 537 S3. Dearborn St, Chlcaao. Xbso- guaranteed. Retail orleo tlA. (Ad.) Rada bi izvedela. kjexse nahaja FRANC NOVAK, doma iz Pavlice pri Podgradu na Primorskem. Ako kateri rojakov ve, naj mi blagovoli naznaniti njegov naslov, ali naj se mi sam javi na naslov: Frances Novak, Box 104, Mayburg. Forest Co.. Pa. • * - (13-14—1) NAPRODAJ POSESTVO v vasi Gorica, fara Lesko vec pri Krikem. Cel grunt, lesena hiša, 2 sobi in kuhinja, hlev za 10 glav živine, pod in 2 kašči, ena ima na dveh stenah predale za žito z za-turnicami, druga pa velike skrinje, kozolee. topi ar, 2 štanta in 6 svinjakov, drvarniea. hosta, vinograd 16 tisoč Stirjaških metrov. Vinski hrsra, - kamen, preža in vsa ___ . 21 parcel velike eSv Ivan Končan Ljudevit Ostns,^^ in vsaka > dovolj en dan Franc Remic, Marijana Suhadolc, J orat in Se več. Vse podrobnosti dowpPehan. Priče si .potrdile o- in «e«n Hm Mary Arah J kolnost, da se jim Bricelj ni zdel >{ooa Run, Pa, (13-19—1} MOKO bi zapeljal vsakega. Bodite gptovi, da dobite HECKERS' kadarkoli kupujete moko. Najbolj izbrana moka na svetu za vsakovrstno domače pecivo. PA ŠE VEČ — ŠTEDEUNA MOKA. « i GLAS NARODA. 14. JAK. 1921 ŽENSKA VOJNA. Zgodovinski roman. — Francoski spisal Aleksander D u m a a. Za "Glas Naroda" priredil O. P. 7 (Nadaljevanje. — Kaj pa je? V resnici, prestrašili ste me. — je rekel jezdec smehljaj«. — Vi »i nahajate na poti v ono majhno hišo. v kateri je videti luč, kaj ne? Jezdec je zganil. — Na poti v ono hišo, tam, kjer dela cesta ovinek, čakajo štirje ljudje v zasedi na vas. _Ah — je rekel jezdec ter se pričel z velikimi očmi ozirati v majhnega bledega moža. — Ali ste a svesti svoje stvari? — Videl sem, knko so prišli drug za drugim, stopili s svojih konj ter se poskrili deloma za drevesa, deloma za skale. Kavno ko Me prijahali iz vasi, sem *ul, kako so napenjali svoje peteline. — Dobro, — je odvrnil jezdec, ki se je že pričel vznemirjati. — I>a. gospod moj. prav tako je kot vaui pravim. — je nadaljeval mladi človek s sivim globukom na glavi. — Le bi bilo bolj svetlo^ bi jih mogoče lahko videli in spoznali. — 0, ni mi jih treba spoznati, — je rekel tujec, — prav dobro vem, kdo so ti ljudje. Kdo pa vam je rekel gospod moj, da gTem jaz v ono hišo in da oni čakajo ravno name? — Uganil sem. — Vi ste zelo mičen Edip. Hvala vam. Torej me hočejo ustreliti? Koliko ljudi pa je pri tej operaciji? — štirje in eden teh je videti njih glavar. ' — Ta glavar je starejši kot drugi, kaj ne T «"' — Da, v kolikor sem mogel razsoditi od tukaj. — Sključen? — Nosil je belo pero, pisan jopič, rjav plašč ter kazal čudne, a zapovedovalne kretnje. k — To je vojvoda iz Kpernon. — je rekel tujec. — Vojvoda iz Epernon, — je vzkliknil mladi plemenitaŠ. — Dobro, pripovedujem vam tukaj svoje zadeve, — je rekel potnik smehljaje, — a to nič ne stori, kajti napravili ste mi veliko uslugo in raditega nočem biti natančen. Kako pa so bili oblečeni lju-Oje njegovega spremstva? — Sive suknje. (* — Popolnoma pravilno. So od njegove telesne straže. — Ki pa nosijo danes muškete. - Pri moji časti. Ali veste, kaj bi bilo treba sedaj storiti f — - Ne. a povejte mi svoje mnenje in če vam more to. kar naj s. o rim, koristiti, sem pripravljen. — Ali imate orožje — Imam svoj meč. Nf -— Ali imate svojega služabnika? — Da. a poslal ^f-m ;ra nasproti nekemu človeku, katerega pričakujem. — No. vi mi morate pomagati. — Na kak način? H i^^Hpi — S tem, da napademo te lopove, da bodo z voditeljem vred prosili za milost. — - Ali ste znoreli, gospod? — je vzkliknil mladi mož, Iti je s tem dok /al. da ni niti najmanj pripravljen za tako podjetje. — V resniei, pro-im vas za odpuščanje, — je odvrnil potnik. — Pozabil sem, da vas stvar prav nič ne briga. Nato pa se je obrnil proti služabniku, ki se i« ustavil v primerni razdalji ter rekel: — Castorin, pojdi sem. Ob istem času je posegel z roko ob -sedlu navzdol, kot da se ho-<*t prepričati o dobrem stanju pištol. # — Ah gospod moj. — je vzkliknil mladi plemenitaš ter iztegnil r«>.ii. kot da ca hoče zadržati: — Gospod moj, prosim vas, ne tvegajte svojega življenja pri takem podjetju. Stopite rajše v gostilno, da rc vzbudite pri onem, ki čaka na vas, nikakega. suma. Pomislite, da gre za čast ženske. , — Prav imate, — je odvrnil jezdec, — čeprav ne gre v tem slučaju ravno za čast, temveč bolj za srečo. Castorin, prijatelj moj, — je rekel ter se obrnil proti služabniku, — za enkrat ne pojdeva na Prej. — Kaj ? — je vzkliknil služabnik, ki je bil v svojih pričakovanjih prav tako razočaran kot njegov gospod. — Kaj pravite milost- 1 ji vi gospod? —- Pravim, do bo gospodičua Francinette danes oropana sreče, da te vidi, ker bova preživela noč v gostilni "Pri zlatem teletu". Pojdi torej noter, naroči večerjo ter preskrbi posteljo zame. Ker je jezdec brez dvoma zapazil, da hoče Castorin delati ugovore, je spremljal zadnje besede s kretnjo glave, ki ni dopuščala ni-kakih nadaljnih razmotrivanj. Castorin je izginil skozi velika vrata, s poveienimi ušesi, ne da bi si drznil izpregovoriti kako nadaljno besedo. Jezdec je za trenutek zrl za Castorinom, a po kratkem razmi-fcleku prišel do konečnega sklepa. Stopil je s konja ter šel za lakajem skozi vrata. 7. dvema skokoma je bil pred sobo mladega pleme-nitaša, ki je bil prteej zmeden, ko so se vrata naenkrat odprla ter je \ stopil tujec. Slednji pa radi teme ni mogel videti zadrege mladeniča. — Torej, -s- je rekel potnik, ki se je veselega lica približal mla-oeinu možu ter mu prisrčno stisnil roko, katero mu jc slednji podal, — torej je dogovorjeno, da se imam vam zahvaliti za svoje življenje. , — Ah, gospod, vi pretiravate uslugo, katero sem vam storil, — je rekel mladi mož ter stopil korak nazaj. — Ne, le nikake ponižnosti. Tako je, kot sem rekel. Jaz dobro I oznam vojvodo. Prokleto brutalen človek je to. Vi pa ste uzor bistroumnosti ter krščanske ljubezni do bližnjega. Povejte mi vendar vi. ki >.tc tako ljubeznjivi in milosrčni, ali ste gnali svojo dobrosrč-i'o*t tako dale«"-, da - te poslali sporočilo prav v ono hišo ■ — V katero hišo? V hišo, kamor sem se hotel podati in kjer me pričakujejo. Ne — jc odvrnil mladi mož. — Priznam, da nisem mislil na to in tudi če bi bil mislil na to, bi mi ne bilo na razpolago nobeno sredstvo. Jaz sam sem šele dve uri tukaj ter ne poznam nikogar v oni hiši. — Ej, za vraga, — je vzkliknil tujec, ki j« postal nemiren. _ 1 boga Nanon, da bi se ji le ne pripetilo nič zalega! — Nanon: Nanon de Lartigues? — je vzkliknil mladi mož presenečen. — Jej, vi ste pravi čarovnik, — je rekel potnik. — Vi vidite, Slovenske Samostojno Bolniško Podporno Društvo a 6rcattr Mw Yaric lnktteo, lik. l»rnfitvo je 1i||«> vsraomljeiui 17. «l*-*vuil»ra li»ll iu takoj «>l> vsta-uovitvi dokazalo. «la n*u je Imdu&Mjst zagotovljena. IV preteku devetih let nam izkazuje račun, Ua je to društvo izi»hiealo največ |tod|*»re svojim hratoiu in sestram >u ima največjo svuto v svoji Itla^ajni. Clan, stvu je vedno z odprtini rokami lx'tnatfalo vsakemu o priliki, kjer Je l>ila !>unioč i«otret»na iu sit-er takoj, brez «*lla^iuja. Vsakdo ve. da prva l»niue je uojlH>]j.ša iu te^a s«* je društvo vedno držalo. Itrušivo zlmruje vsako četrto soboto v svojih društvenih prostorih v Beethoven Hali. .""» Street n»ed drugo hi tretjo Avenue. New York, v^akejra rojaka iu rojakinjo, ki Se ni pri društvu, vabimo za iwistop. 1'rihodnjo seja se vrši dne 1SI. januarja lifcM- < Klhor za leto je sledeei: Predsednik: ANTOX CVETKOV1CH. JM2 I.inden St.. Uidj*e\vi»od. L. I. Podpredsednik: JOHN FIRXAT. TO4 E. J4 Street, New York. N. V. Tajuik: JOS. PO^ACHNIK. T*i Ten Ky<-k St.. Brooklyn. X. Y. Blagajnik: PETER RODE. 744 Park Avenue. HoU.keni X. J. Zapisnikar: FRANK RODE, 744 Park Avenne. Ilotmken, N. J. Nadzorniki: Anton Korfmik. 10121 — So Road. Richmond H IU. U i. BOLTES DKROAX. IC. Stanhope St.. Brooklyn. N- V. VINKO ZALOKAR. 424 E. 15 Street. New York. N. Y. ŽEJUTHA PONUDBA |Rad bi izvedel za svojega svaka Želim se seznaniti s pošteno n»- JOHNA DOBNIKAR. Pred 2. j {jakinjo, naj bo dekle ali pa vdova z enim otrokom! Jaz sem vdo-jvec. star -il let. imam dva fanta. • Tajnost jauičena. Kateri -ve^t-li [taka ponudba. naj piše na: Delavec. c o Ulas Naroda. 82 C'orrlandt St.. New York. N. Y. 14-15—1 Blazni kova Pratika letoma je bival v Kast in llutte. Mont. Prosiui KRETANJE PARNIKOV Helena keoaj približno odplujzjo iz t»a. tla! i NEW YORKA. javi. ah pa ee»kdo ve za nje- LA touiuine . ... , LAPLAND jra. da. mi posije njeirov naslov. Ako SAXONIA sam oere te vrstice, naj se ^q^^^Vk^ mi pa sam «>«!asi. — Jobu Aliclt imperator c o West Groves & .Sons IS North 5. Ave.. Puluth. M inn. belvedere ( FINLAND 1-S--1-i I SAXONIA _____AQUITANIA ROTTERDAM kako se postavljajo ljudje na eesti r zasedo ter uganete, koga se hočejo lotiti. Jaz vam pa povem krstno ime in vi uganete družinsko. Pojasnite mi to hitro ali pa vas bom naznanil ter dal obsbditi od parlamenta v Bordeaux na smrt na grmadi., — V tem slučaju boste priznali — je odvrnil mladi mož, — da ni treba veliko pameti, da pride človek na pravo sled. Kakorhitro ste imenoval vojvodo iz Epernon kot svojega tekmeca, je bilo oei-vidno. da mora biti Nanon, katero ste imenovali, Nanon de Lartigues, lepotica, bogatašiea in čarovnica, ki je začarala vojvodo in ki vlada celi pokrajini, vsled cesar jo cela Guieune prav tako prokli-nja kot vojvodo samega. In vi ste se nahajali na poti k tej ženski — je nadaljeval mladenič z izrazom' očitanja f- svojem glasu. — Pri moji vero. da, priznavam, in ker sem jo že enkrat imenoval, je nočem zatajiti. Razventega pa ljudje n? poznajo Nanon ter jo obrekujejo. Nanon je zelo mična oseba, ki drži svoje obljub.e dokler najde kaj veselja v tem. da jih drži in onemu, katerega ljubi, je zvesto udana, dokler ga ljubi. Danes bi moral večerjati z njo, a vojvoda je preobrnil pisker. Ali hočete, da vas jutri predstavim Nanon? Vojvoda bo moral preje a*i sleje odpotovati nazaj v Agen. (Dalje prihodnjič.) Cena |e 15 centov. , Posebno izdajo za Ameriko s*ao prejeli iz starega kraja. Kdor jo hoče imeti naj poš j« takoj poštne znamke in nataneen naslov in poslali mu jo bomo * Slovenic Publishing Co., 82 Cartiandt St., New York, N. Y V Clevelandu, O., se jih dobi v nasi podružnici: 6104 St. Clair Aw. Rad bi izvedel, kje se nahaja: Argentina Stefan lafsin. doma iz ITALIA Ribnice na Dolenjskem. Fred aquitania kratkim je bival v Johnstown,! K^qrraine Pa. Po poklicu je krojač. Cenj.! zeeland i - i 11.1 'ALBANIA rojase vljudno prosim, ako kuo ve za njegov naslov, da mi ga nemudoma naznani, ker mu imam poročati zelo važne stvari. — Fr?nk Haffner. 1023 East 71. St.. C'.evelaml. Ohio. (11.17—1) SLOVENSKA NOTARSKA PISARNA ANTON ZBAŠNIK m BakeweU BMf., Pittsburgh, Pa. vogal Diamond and Grant Sto. (nasproti Coorta). Iadeluje raznovrstne notarske dokumente, kot na pr. pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, zaprisežene izjave In profinje za dobavo svojcev iz starega kraja. Preiskuje lastninsko pravico zemljišč tu m r starem kraju, posreduje v tožbenlli zadevah med strankami tn in v- domovini, izdeluje prevode Iz slovenščine na angleški jezik, ali obratno, tolmači na sodntji ali pri kompesadjsklh razpravah In daje vsakovrstne informacije zastonj. Osne nizke, dela točno in pravilno. Doctor Moy— je uspešno zdravil astmo, božja-tne napade, medlevco, otrpljenje živcev, srčne, lediene, jeteme in želodč-ne bolezni: bolečine v ^lavi, trebuhu in v hrbtu; bolečine v prsih, očeh, nogah ali v križu; otekline revmatizma; kožne bolezni. srbečico, mazule; oslabelost, možke in ženske bolezni sploh, kakor tudi slabo kri; brez operacije v najkrajšem času za najnižjo ceno. T'radne ure: Meti tednom 0. zjutraj do G. popoldan. Ob nedeljah: 0. zjutraj do 1. pofioldan. Doctor JIN FUEY M0Y 308 Grand SL Pittsburgh, Pa. CENIK KNJIG katere se dobi pri Slovenic Publishing Cd. 82 Ccrdandt St. Poučne knjige. Angleščina brez učitelja $ .60 Hitri računar .50 Nemški abcednik .35 Nemško-angleški tolmač .60 Pravilo dostojnosti .30 Slovensko-nemški slovar (Janeeič Bartol) 4.00 Slovensko-nemški slovarček • " 1.00 Voščilni listi .30 Poljedelstvo .60 Umni kmetovalec .50 Zabavne in rasne drage knjig«, Amerika in Amerikan- oi 5.00 Andrej Hofer .30 Avstrijska-Srbska-Ruska • vojna 35 Avstrijiski junaki 1.25 Čas je zlato .30 Cvetina Borograjska .60 Deteljica, življenje treh kranjskih bratov T>ama s kamel jam i Fra Diavolo .Jočevski katekizem Gozdovnik, 2 zvezka General Laudan -Jreh in «?meh Hipnotizem Ivrvna osveta Knjiga za lahkomiselne ljudi, spisal 1. Canfcar 1.75 o .30 1.50 .40 .30 1.00 .30 .80 .35 .30 New York Marijina otroka .45 Princ Evgenij Savojski .30 Prvič med Indijaxici .45 Pet tednov v zrakoplovu 2.00 Požigalec .30 Petrosini znani N. Y, detektiv .45 Sveta Genovefa .30 S prostola na morišče .30 Tiun-Ling, morski razbojnik .30 V gorskem zakotju .30 Vohun 1.00 Vrtomirov prstan .30 Zlatokopi .45 Doli z orožjem .50 Zbrani spisi Jakob Alešovec Kako sem se jaz likal. Prvi del 1.25 Drugi del 1.25 Tretji del 1.00 Ljubljanske slike. Četrti in peti del 1.50 Ne v Ameriko. Šesti del 1.25 Gledališke igre. Revček Andrejček .50 Ne kliči vraga .40 Zemljevidi. Združenih držav .25 Celega sveta .25 Kranjske dežele .10 Zemljevidi: New York, 111., Kans., Colo., Mont. Pa.. Minn.. Wis.. Wyo., W. Ya.. Alaska vsaki po 25 Mala sanjska knjiga Marjetica .X®. .80 Materina žrtev ,6 Resnik. 3599 E. 81 Street. CHartes Karlinoer. 108-; Addison Rd. LORAIN. O. John Kumse. 1735 E. 33 Street. Louis Baiant, Bok 106. Pearl St. BARBERTON. O. Albin Foljanec. 188 Melvin Street. Frank Poje. 807 W. Tu>:ar<«a* Av« _ WFST NEWTOjV. PA. Jos. Jovan. R. F. O. 2. 4ox 101. * GREENSBUR3. PA, Frank Novak. R. R. ?. FOREST Cirv. PA. Matt/a Kr min. W J L lock PA. Joa. Peterrel. s'.IITHVIEW. PA. Frank StraSner. AM BRIDGE, PA. Frank Jakshe 112 Washington St. BROUGHTON, PA. Anton Ipavec. BESSEMER, PA. Louls Hribar. OUNLO, IV^-A. Oshaben. JOHNSTOWN, PA« John Polanc, 54« Woodland Ave. PITTSBURGH. PA. Zvonko Jakie. Ignac Magieter. Jos. Pogačar, 6307 Berlin Alley, EXPORT, PA. Jurij PrevIC. FARRELL. PA. J. Okoren 1108 Beech Street. CONEMAUGH. PA. Rovaniek. 347 Greeve Street. CLARIDGE. PA. Anton Yerlna. STE ELTON. PA. Anton Hren, 252 Main Street. IMPERIAL. PA. ^al. Peternel. UNITY STA« PA. Frank Schlfrar. AURORA. ILL. Jernej Verbid, 6^5 Aurora Ave. NORTH CHICAGO, ILL. Math. Ogrin, 10 — 10 Street. JOLIET. ILL. Frank Laurlch. 624 Summit St. Frank Bamblch, 74S Summit St. CHICAGO. ILL. Joseph Bslsh. 1944 W. 22 Place, . SPRINGFIELD« ILL. Mat. Bartoerlch. 1504 S. 1» Street. SHEBOYGAN. WIS. H. Svetlin 1016 St. Clair Avenue. WEST ALLIS. WIS. Frank Skok. 485 — 52 Avenue. INDIANAPOLIS. IND. Louie Rudman, 737 N. Holmes Ave. CLINTON. IND. L. Bo laka r, 318 N. • Street. PUEBLO. COLO. Peter Čuiig, 1245 Se. 9- Fee Ave. 'rank Janesh. 1212 eohmtn Ave. John Germ. 734 Moffat Avenue. ROCK SPRINGS WYo. Anton Justin. GOWANDA. N. Y. Kari Strnisha. 114 Miller Street. LtTTLE FALLS. N. Y. Frank Masle. 39 Danube Street. ( ST. LOUIS. MO. M. Gabrijan. 2834 Lyon Street. GILBERT. MINN. —ouis Vessel. ELY. MINN. Jos. Peshel. ( VIRGINIA. MINN. Frank Hrovatich. EAST HELENA. MONT. Frank Hreila. I KLEIN. MONT. Geo. Zobec. ' FRANKLIN. KANS. ♦"rank Leskovec. SAN FRANCISCO CAL. J. Lausin. 558 San Brunno Ave. Cena 40 centov. Dospelo je novo suho grozdje* Mnškatel zelo sladke debela jagode, beksa 50 funtov >«1,— Cipar grozdje največje in naj. sladkejše, jagode totoa 00 fnntov..............$11.50 Malo-črno feTŠko groedje, xe-lo sladko, boksa 50 funt. $9— Pošljite $3.00 na račun vsake bokse ki jo naroeite in poslali bomo takoj. Balkan Importing Co. 51 — 53 Cherry St. New York, N. Y. PRES. WILSON lapland RYNDAM adriatic leo pol din a ^RAMCE n. amsterdam FINLAND rotterdam ROCHAMBEAU imf-trator 7 E EUANt) ryndam N. AMSTERDAM i 15 jan. — Havre | 15 j fin. — Cherbourg i 18 |an. — Cherbourg <18 jan. — Trst 19 Jan. — Cherbourg 20 jan. — Cnerbotirg 20 Jan. — Genoa 130 j«n. — Havre 12 jan. — Tr*t , 22 jan. — Cherbourg * 22 jan. — CheoOuro 25 jan. — Cherbourg 25 Jan. — Boulogne ' 29 Jan. — Trst j 29 Jan. — Havre 1 febr. — Trst 3 febr. — Cherbourg t2 febr. — Cherbourg 5 febr. — Havre 5 febr. — Cherbourg 8 febr. — Cherbourc j a. febr. — Trst 19 febr. — Cherbourg ; 12 febr. — Boulogne 16 febr. — Cherbourg 16 febr. — Havre IT febr. — Havre 19 febr. — Boulogne 26 f_or. — Cherbourg 1 marca — Boulogne 8 marca — Havre 10 marca — Cherbourg 12 marca — Cherbourg 10 marca — Bou 26 marca — Boulonre 'Slede :en za vozne listke In vsa druga oojasnlla. obrn'te se n« ivrd"o. FRANK it Cortandt S A K S E R St.. New York LLOYD SABAUOO Prihodnji orfplutje Is v T Mtratb *» ? vijaka REGINA D' ITALIA — 2C. Jan. RE D" ITALIA — 26. febr. 'BdaJajtj ae atrobtnl Temni Uatw* do rUmlh meet ▼ JntMUvlll Breaplmeno vino potnikom a Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK ^ €38 Peso Ave. Pittsburgh, Pa. Or. Kolor Jo ami •tareJU alovenak adravntk. iMcia- Met # Plttabwvhu hI tU sa-letx*> orakaw v adravUe nju tMk Kiftlt koleaal. ■MtraolJeaJe kr n adrarl s (U- •ovitem tOf. kl gm Je laumel dr. wrvt Erllch. Ce Imate mosolje ell toaaur fike po telesu w rrlu. Upedmnje laa bolestne v koatak. nrtdlte In ladatl vein bom kri. Ne tekajte, kar ta be Vee molke boleaenl a«rs.vim pit o ■ lajesrl metod. Kakor hitro opselte da na oronehtde adrmvje. ne tekaj ta, tannae pridite In las vam aa bom soeat povrnlJL Hydruaele all vodno kilo oadravts v it- vab In alear bres oparadj«. Bolaanl meburja. kl povsrotelo bo krita ln hrbta In T^matb tufl paMaaln vode. oadrevlm a coto- takUne. arbeClea. AkraOe ln dnice kotno boiesnL ki na t s ne Jo valed nabito krvi. osdrevlm v kratkem teaa ni Dotretmo MatL Uradne ure: vsak dan od S. ura ata traj do t. sveter: v petkih od S. trni do K. popoldne: ob nedeUab e« » a. French Line COtfFASIIE GENERALE TRAMSATLAHTIQUE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE LA TOURAINE ........... 18. januarja FRANCE .................. 20. jantarja LA SAVOIE ................ 29. januarja LORRAINE .................t. feUXAXja POSEBNA VOŽNJA NABAVNOST DO HAXBUBGA NIAGARA ................ 6. januarje Direktna ieieznlika zveza Iz Pariza v vse glavne todke Jugoslavije. Hitri parnlkl a štirimi In dvema vijakoma. Poseben zastopnik jugoslovanske vlade Ka pričakal potnike oo prihodu nailh par- inlkov v Havru ter Jih točno odprem U. kamor so namenjeni. Parnlkl Francoske trte so transpartiraM , tekom vojna na tisoče čehoslovMkih vo-1 (akov brez vse neorlllka. Za ilfkarte In cene vpraiajte v DRUŽBINI PISARNI, 19 State St., N. t. C. ali pa pri lokalnih acsntlh. Cosulich črta Direktno potovanje v Dnbmaft (OrsroM) tn Trsi BEL>rEDERE januarju ARGENTINA Z9. jkomu-ja PRES. WILSON 9. februarja Potom I lat kov. Izdanih ta vas brale v Jugoslaviji In arbljl. Razkoine ugodnosti prvega, drugega In tratjega razreda. Potniki tretjega razreda dobhraJe brezplačne vino. PHELPS BROTHERS. & 01. Psseenger Department 4 Wert Street Wew Yerk 'iriiimiiiiintmiitiiiiiiiiitimiimiitimb? U.S.MAML COMPANY. Iz New Yorka v Italijo naravnost v Napolj, — Genovo PALERMO, — MESSINO. Paniku dra vijaka bo odplul 20. januarja. Izvanredne udobnosti. — Iz borna alažba. Cene v Napolj: za kabine od $15«. naprej. Za tretji razred $95.00 in $5.00 vojnega davka. Potniški oddelek: 45 Broadway. New York. Telefon; Whitehall 1200. Oddelek za tovore: 120 Broadway. New York. Telefou: Rector