103 .^gogt - istiisti ^ isti A Poet- ^4 ì fi 'M^Sk Poet is^ä Poet f 5asa Fužir SamFuzir, študentka socialne pedagogike, Pedagoška fakulteta v Ljubljani, Kardeljeva pl. 16,1000 Ljubljana. Ko se s pojmi varljivo igram z resnico, si lahko nata- knem vse maske, lahko se raztegnem na vse načine biva- nja, na vse čase in na vsa ljudstva. Zame pomeni igra z besedo igro resnosti, ki postane absolutna svoboda duha - pridobljena vednost o tem, kako je vse provizorično in da lahko imam prav kot tudi, da se motim. Poezija je moja agresija. Nevpetost je poezija, trpljenje je poezija, nemir je, jeza je poezija, je ostri dvig, ostri pad, cikličen potek rasti in spustov. Sem oksimon - združujem tisto, kar je na- enkrat normalno nezdružljivo: odurno in očarljivo, lepo in grdo, to pa mi prinese moj mir, uresničitev nasprotij, obstoj, ki je možen zaradi spoznanja, vreden zaradi vlože- nega truda. Poezija postane ogledalo stvarnosti, ko nepri- jetno odseva resničnost v enaki meri kakor prijetno. V očeh vsakdanjosti sem osamljena, obžalovanja vre- dna bolnica, vendar prav zaradi tega tista, ki znam ravna- ti z močno eksplozivnimi snovmi, na katere zadevam pri svojem delu z besedo, ko iščem izraze za zapletena du- ševna stanja in dogajanja. Moja domišljija je leteča pre- proga, je čarovnija in zaradi nje sem takšna kot sem, ven- dar imajo za vas moji verzi tisti smisel, ki jim ga vi sami dajete. Sama podlegam vsemu, kar je nagonsko, individuali- Í04 SOCIALNA PEDAGOGIKA Stično, radoživo; samoti, zaprtosti vase, sentimentalnosti - vsega in se vsega tudi varujem - to imenujem divji red nenasitnosti, ki ga hočem neprenehoma razumeti. Poezija pa je za bralca paradoks, hoče jo ra- zumeti in ko metafora dobi vrednost matematične natančnosti v smi- slu tega, kar bralca zanima, kar je predmet njegovega interesa, ta od- krije možnosti, ki jih mogoče ni bilo v nobenem načrtu. Vendar poezi- ja noče biti nosilec pomenov, le njihova ukinitev, zato naj bralec ne razkriva, temveč naj sam stopi v skrivnost in tako odkrije, ali je zno- traj stalnih spreminjanj kaj takega, kar se ne spreminja. Radar smo bralci, za tisočimi pomeni iščemo razumevanje za tisto, kar se želi samo sprostiti. Zatorej si naj čuti privoščijo oddih, a ostanejo ostri in budni in se potem vrnejo k ostalim stvarem ter jih doumejo bolje. SOCIALNA PEDAGOGIKA 105 Hekdo se je videl v mojih očeh. Ljubil je sehe skozi moje otroške oči. Kot veper je grehel ter razdejal notranjost, dekliško nevednost. Segal mije po ustih, vlekel za zlati besedi primeren in ubogljiv. Omejil je dejanja na priden in bravo. Ljubile so prilagodljivost, te roke. Dokler se prepoznavam v trpečih, bo moje rojstvo po smrti v meni, tako boli me lastna groza. Í06 SOCIALNA PEDAGOGIKA Ponizna psića se blazna plazim, lazim za toploto, pestujem, kar je zlagano. Ni res, kar je tolažba in ta je večina. Pokarati se dam kot polulano scene znova in znova. Vnemojih zenicah okoliščina joče, ker nočem biti najljubša. SOCIALNA PEDAGOGIKA 107 Prehudi se, nevarni škratec, da začutim zloho v sebi in jo poljubim, da priznam slo po ubijanju, po nespametnosti. Obrnem glavo, vtaknem zrkla med izdrte zobe. Zrklo za zob, zob za zrklo. 108 SOCIALNA PEDAGOGIKA O TEBI SE MI SANJA Do/ mi noč v tem mestu in vetra polne lase. Brez dežja, brez svetlobe, brez vsega naj bo. Lepa noč življenja. Vetra mi daj v mestu pa teme, mnogo ulic in lahke čevlje. Moja lica so kresnice, zasvetijo v temi, brez reda krožijo po nočeh, temnejših od samih sebe, rdečih od vročic, po nočeh napeto prepletajočih se kosti, ki se stekajo v čisto meso. To je dogajanje v čakanju. Daj mi težko zaprta vrata ob poti, kajti, veš, ne vem kam in čakati nikoli ne pozabim. SOCIALNA PEDAGOGIKA 109 Daj mi sebe, da se bova skupaj dogajala, trdno me ozemlji v izviru brezčasja, pa če svet neha obstajati, vseeno mi je. Karkoli, dokler čakam. Karkoli, da mine čas. Karkoli, ker takrat najbolj vem zase. ÍÍO SOCIALNA PEDAGOGI K A So Stekle polarne lisice z repi košatimi, s trebuhi lebdečimi, z očmi, ne vem, če so jih imele. Naseljene lepe živali, beli mir pri tleh. Vrhovi smrek. Kakor živeti. Pet pesmi po izboru urednika revije predstavlja vzorec poezije Saše Fužir, objavljene v njeni prvi pesniški zbirki "Nedolžnost besa", ki jo je leta 1997 založilo ČZP Forane d.o.o. v Ravnah na Koroškem.