VOL leto. Štev. 15. PošSnšsftčg pSačaesa: «■ gotovini. V Ljubljani, dne 31. maja 1926. Uredništvo: Anton Adamič, Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno frankirane. Rokopise je adresirati le na urednika. Glasilo Osrednje Zveze javnih narneščeticev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani. €e:r»a posamezne Št. 1*S0 ®§n. „NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din 40’— Polletna naročnina . . . . „ 20'— četrtletna naročnina. . . . „ H)1— Za inozemstvo je dodati poštnino. .- Oglasi po ceniku. — Upi avništvo. Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici ie v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. Gospodarska kriza — m mi. V krogih javnih nameščencev kot konzumen tov opažamo kritično Stanje, ki se ma-niifcstira v njihovem neugodinem materijalnem položaju; onj ne prejemajo, toliko, da bi zadostili svojini najnujnejšim življenskim potrebam. To ni nič novega zanje, kajti dbkazov zato je vsekod dovolj. Draginja je posledica gospodarskega kaotičnega stanja, ki vpliva neugodPo talko na proizvajanje kot na zameno blaga (trgovino) in na konzumente. Glede položaja javnih nameščencev je treba takoj naglasiti, dia znašajo njihovi sedanji prejemkär jedva dve tretjini zlate predvojne paritete. N. pr. uradnik II. kategorije Osnovne plače 2. ali 3. položaja — in teh je silno mnogo — pirejema zase, za. ženo in enega otroka vsega skupaj, 1900 do 2000 Din •mesečno!. Ta uradnik je prejemal pred vojno 250 do 300 zlatih kron, v sorazmerju z današnjimi 2750 do 3300 Din. Po vojni pa so se industrijski proizvodi podražili za 200 do 500 odstotkov po zlatj pariteti. N. pr: sukno je veljalo pred vojno P zlatih kron alil 6.30 ahatih dinarjev, — to je v primeri z današnjo vrednostjo denarja okroglo 70 Din — sedaj pa velja 250 Din ali 22.75 zlatih dinarjev. Sukno se jie potemtakem' podražilo' za 16.45 zlatih dinarjev ali za okroglo — 360 odstotkov. Meter običajnega platna je veljal pred Vojno 20—30 vinarjev (srednja kvaliteta) — to je v sorazmerju z današnjo valuto Din 2.31 do 3.46. To platno velja dandanes povprečno 18—22 Din ali okroglo' 1.50-—2 zlatih Din — potem takemi dražje za 700—1000! In tako dalje bi zamogli navesti celo vrsto predmetov, kii bi dokazali, kako neizmerno so. poskočile cene. In zakaj? Vsled enostavnega razloga, ker mi ne izdeluje mo teh predmetov — tudi v inozemstvu so se nekaj podražili — in jih moramo uvažati, poleg tega jih je pa tudi državna uprava silno podražila z davki za 100 in več odstotkov, če se ozrem» tudi na visoke železniške tarife itd. Prav isto je z onimi življenskimi proizvodi, ki jih uvažamo. Riž je varira,] pred vojno med 24 d!o 48 vin za kg ali! med 2.75 do 55.0 paipirn. Din ali med: 0.25 do 0.50 zlati Din. Danes velja riž 8 do 10 Din a)j 0.95 do 0.97 Zlatih Din — podražil se je torej za ca 100 odsto. Kava je veljala kg 1—2 K ali! 1.05 do 2.10 zlatili Din. Danes notira med 45—80 pa-flirn. Din ali 4.10 do 7.25 zlatih Din — podražila se tedaj za okroglih 400 odsto. To vse sio navadne cene v trgovini, toda baš teh artiklov porabimo največ. Pravilo naj bi bilo: Država, naj favorizira uvoz onih predmetov, ki jih sami ne Proizvajamo, pospešuje naj pa izvoz predmetov, ki jih pridelujejo v Previšek, v prvi vrst; poljedelske produkte. Resnica Se, da je padla cena nekaterim poljedelskim produktom na predvojno ceno — v škodo kmetijstvu. A zaslužek ogromnega dela državljanov, tudi kmetovalcev ni uosegei te paritete, ampak se giblje — kot pri drž. nameščencih — za 25 do 30 odsto pod njo. Jasno je, da je to znak splošnega propada, ki je vsak dan večji. Da se za-moiremo kot konzumenti zaščititi, je neobhodno potrebno, da se vsi organiziramo v naših zadrugah. Učiniti moramo ono, kar so storile največje svetovne siile, kakor Angleška, Rusija, Nemčija, da ne omenimo' manjših, kot Danske, Nizozemske, Švedske itd. Preko- zadrug prihranimo razliko med nabavmo-režijsko ceno z dobičkom posredovalca, velikega in malega trgovca. Zadruge zamorejo vplivat; tudi na državno upravo in njeno politiko v smeri znižanja državnih in občinskih davščin, kakor carina, trošarina, železniški tarifi, občinske doklade, ki podražujejo predmete im kii so v Veliki merj zakrivile razliko med sedanjimi in predvojnimi cenami Razlika med nabavno-režljsko ceno in med ceno z dobičkom posredovalca je pri nekaterih predmetih zelo velika. Vsa ta razlika v cenah, majhna in velika, znaša ob velikem številu komziumientov ogromno vsoto. Drugi, napredujoči narodli so vedeli za to že davno; zato so napraviti korak dalje: njihove nabavljalne zadruge so pričele proizvajati predmete v lastnem delokrogu. Zadruge konkurirajo mied seboj, države zopet med seboj — dobiček ima pač samo konzument. In če je ta; dobiček tudi malenkosten, v nekaj letih je le lep prihranek za konzumenta'. Zbog tega moramio organizirati javnost in zadruge in razvijati v tej smeri tudi zmiisel za varčevanje. Le s pomočjo' zadrug izbegnemo lahko posredovalce med producentom: in konzumentom; kot za-interesiranci naj bj v zadrugah producirali življenske potrebščine sami. Pri nas pa zadružništvo, žalibog, ne napreduje. Zakaj ne? Zato, ker pri nas duh družabne solidarnosti nj dovoljno razvit in ker nimamo dovolj za-dt-ugarski izučenih moči. Naše nabavljalne zadruge drž. nameščencev ne vspevajo: zavoljo nenaklonjenosti državne uprave, ki jim ne midi niitj tega, kar jim je zajamčeno po zakonu. Za prevoz blaga n. pr. ie odrejeno, da veljajo zanje minimalni železniški tarifi, v resnici pa plačujejo nabavljalne zadruge prav iste prevozne stroške, kot vsa druga podjetja. Edina olajšava je oprostitev vseh davkov in taks (v Sloveniji ne! op. ur.). Nadalje imajo zadruge pravico do premoga in dlrv iz državnih podjetij po režijskih cenah; a jih ne dobe, ker dobavlja država premog in drva v zelo omejenem obsegu in nj s temi pokrita niti ena tretjina potrebe naših konzurnentov. V vsakem večjem kraju države obstoji nabaiVljalna zadruga, vse pa so udružene v Savezu. Idealno bi bilo, če bii zamogel Savez dobavljati rabo' za vse zadruge. Tako bj na pr. potrebovali od slučaja do slučaja: kar cel vlak kolonijalnega in ma-nuihikturnega blaga. Kako bi se pocenilo to blago za 100.000 organiziranih nameščencev! Zavoljo nestanovitne valute se Savez ne zamore lotiti take naloge, ker bi, že ena edina ponesrečena nabavka db malega upropastila njegovo premoženje. Zato ie v interesu nas vseh, da se naša valuta stabilizira, da bi za-mogle naše organizacije osloniti svoje deio na čvrst in soliden temelj. In tudj država bi morala postopati ob-zirnejše napram svojim uslužbencem vsaj v oni meri, kakor vidimo to pri medsebojnih odnošajih v privatnih podjetjih. Kadar se naše razmere ustalijo, tedaj bodo, zamogile naše zadruge vršiti nalogo, ki jim1 je dana. Osobito nabavljalne zadruge drž. nameščencev bodo regresirale svoje člane za razliko do eksistenčnega minimuma, ki jim ga država ne more' nuditi. Ce hočemo tedlaj iz vladajoče ekonomske krize in iz draginje, se maramo organizirati v nabavljalnih zadrugah, ki jih čaka še velevažna naloga. To mnenje strokovnjakov smo posneli iz zagrebškega uradniškega glasila. —čl R. V. ——— Državni svet in njegove rešitve. O prevedbi državnih nameščencev na nove plače po zakonu z dne 31. julija 1923 so se dogodile neverjetnosti, ki pač nimajo primere v zgodovini uradniških pragmatik. Prevedba se je izvršila šablonski in pavšalno, ne oziraje se na položaj in na službena leta, da je le bilo zadoščeno fiskalnim interesom. Čuvarji teh interesov pa so bili v različnih ministrstvih različnega razpoloženja, da imamo v celoti utis, kakor da bi ne služili vsi eni in isti jugoslovenski državi. Dejstvo, da se o teh gorostasnih razmerah v naši javnosti tako malo sliši in kritikuje, je pripisovati pač hiperlojalnemu čuvstvovanju državnih nameščencev, ki raje pretnpe še tako žgoče krivice, samo da ne oblatijo svoje ljubljene majke Jugoslavije. Krivice so se vršile v vseh kategorijah in v vseli skupinah, vendar se hočem omejiti le na one eklatantne primere v II. kategoriji, ki zadevajo osobito davčno uradništvo. Načeloma so bili uvrščeni vsi davčni uradniki v II. kategorijo razen mlajših, ki so imeli dne 1. septembra 1923 manj nego osem službenih let ter so bili brez mature; le-ti fungi-rajo začasno kot arhivski uradniki III. kategorije. Izmed takrat službujočih 265 davčnih uradnikov v Sloveniji jih je bilo 9 reduciranih, ostali pa so bili uvrščeni v kategorije in skupine po naslednji tabeli: I.I kategorija III. kat. Skupaj 1. skup. 2. skup. 3. skup. t. skup. 5. skup. 3. skup. 4. skup. 1 17 162 28 — 38 10 256 Budžet za 1. 1922-23 je sistemiziral 290 uradniških mest, zasedenih pa je bilo: meseca januarja 1923 = 284 mest. » julija 1923 = 272 » » januarja 1924 = 265 » » maja 1924 = 256 » Vseh davčnih uradov v Sloveniji je 46, torej 46 šefov in 46 kontrolorjev teh uradov; pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani, pri finančnih okrajnih ravnateljstvih v Ljubljani in v Mariboru ter pri 15 davčnih okrajnih oblastvih deluje okroglo 70 davčnih uradnikov; ostanek 94 se iporazdeli na pomožne uradnike in pripravnike pri davčnih uradih samih. To majhno število uradnikov mora ovla-dovati na obširnem teritoriju Slovenije z nad 1 milijonom prebivalstva ves velikanski aparat predpisa, odpisa, vplačila in odvoda neposrednih in posrednih davkov, taksnih in davčnih kazni, mobilarnih in realnih eksekucij, avtonomnih doklad, zamudnih obresti poleg občih blagajniških poslov, depozitov, kolkovnega materijala, mnogobrojne korespondence in statistike. Odgovornost za vse poslovanje in blagajniške primanjkljaje nosita šef in kontrolor, zato bi bilo pravilno in umestno, da bi finančna uprava razvrstila vse šefe davčnih uradov v L, kontrolorje pa v 2. skupino. Med izkazanimi 17 pripadniki 2. skupine pa je samo 6 šefov davčnih uradov in noben kontrolor. Ostalih 40 šefov s službeno' dobo od 25 do 35 let pa so lepo, stlačili v 3. skupino, kjer so tudi pomožni uradniki z 9 jn več leti službe. Po nekdanji avstrijski službeni pragmatiki so bil davčni uradniki uvrščeni v skupino D, vsi drugi nižji uradniki, kakor oni finančne kontrole in pisarniški uradniki, pa v skupino E; poštni odpravitelji so bili oficijanti. Večina teh je danes poleg davčnih uradnikov in drugih maturantov v II. kategoriji. Privoščimo jim to od srca, želimo pa za davčno stroko vsaj tisto pravico in ugodnost, kakor jo določa zakon in uredba za nameščence pravde in prosvete v II. kategoriji, da namreč spadajo vodeči pisarniški uradniki v Sloveniji kot pisarniški šefi v 2. skupino, nadalje osnovnošolski učitelji s 14 ali več leti v 2., z 20 ali več leti pa v 1. skupino II. kategorije. Šefi davčnih uradov v 3. skupini so torej občutno degradirani napram pisarniškim šefom pri sodnijah, še občutnejše pa napram učiteljem, ki jim je priznano tako ugodno časovno napredovanje v skupinah. Je sicer v uredbi tudi za davčno uradništvo kolikortoliko ugodna določba, da spadajo v 1. skupino davčni Ilustratorji (l), v 2. skupino šefi srezkih finančnih uprav (9) ter razven tega še 20 odstotkov drugih davčnih uradnikov. Kako pa je uprava teh 20 odstotkov izračunala, kaže gorenja tabela, ki izkazuje celih 17 predstavnikov 2. skupine namesto 9 + 20 odstotkov od 280 — 56, torej skupno 65; s tem je 48 uradnikov prikrajšanih na svojih zakonitih prejemkih letno po 1200 Din izza 1. oktobra 1923. Ker deli tudi zakon sam v členu 9. posamezne skupine H. kategorije na glavne (1 in 2.), pomožne (3. in 4.), pripravljalne (5.), nastane sedaj načelno vprašanje: 1. Ali so predstojniki davčnih uradov samostojni šefi liki pisarniški šefi pri sodnijah in drugod ali pa so pomožni uradniki? 2. Na kakšni podlagi se je ugotovil v Sloveniji odstotek 20 za uvrstitev davčnih uradnikov v 2. skupino, da jih je bilo razvrščenih v to skupino samo 17, namesto 65? 3. So H učitelji .posebne vrste činovniki, da velja za nje časovno napredovanje v posamezne skupine, za druge mnogo bolj zaposlene uradnike pa ne? Na podlagi navedenih gravamin so se pritožili na Državni svet menda vsi šefi oziroma vsi oni starejši davčni uradniki, ki so bili porinjeni v 3. skupino. Kakšen je bil uspeh te žalbe? Konkretno: »... proučivši kako tužbu, rešenje i ostala akta (?) tako i odgovor ministrov (!) na tužbu ... pa je Državni svet našao, da je ova tužba neosnovana iz sledečih razloga: Osim šefova poreskih ureda u Zagrebu i Sarajevu svi su po reski činovnici razporedjeni po procentu u 4., 3. i 2. grupu II. kat. Razpored je n u procent 3. grupe traži tužitelj, da bude raziporedjen u procent 2. grupe, ali mu je ovo traženje neosnovano, jer ne doprinosi dokaz, da ima on usmislu čl. 8. Uredbe o razvrstavanju pravo na razpored u procent više grupe.« Ljudje božji ,ali mar to ni zadosten dokaz, če je tožitelj priložil svoji žalbi uradno potrdilo: L da je šef davčnega urad izza časa pred vojno (čl. 9. zakona), 2. da je po službenih letih (nad 30) na prilično 30. zaporednem mes/tu Statusa davčnih uradnikov za Slovenijo (čl. 8 uredbe) in da je bilo s proračunom za 1. 1922-23 določenih 290 — 10 = 280 uradniških mest, od kojih znaša 20 odstotkov = 56. Rešenje Državnega sveta je vsekako po-motno, ako z ozirom na pasus »odgovor ministrov« ni direktno fiskalno. Kaj ni Državni svet, ta naša najvišja sodna instanca, samostojna in neodvisna, institucija, ki sodi edinole po besedilu zakona, ne pa po ministrovem mnenju? No, tožitelj se z gornjim rešenjem ni zadovoljil, pa je predložil ponovno prošnjo Državnemu svetu in sicer za revizijo prvotne razsodbe, ker je bila le-ta po vseh pravilih logike in človeškega razuma najmanj pomot-na. Tej prošnji je sledilo rešenje — strmite! — tekom 30 dni in se glasi: »I. Odelenje Državnog saveta razmotrivši ceo predmet kako tužbu i sva odnosna akta nalazi, da nema nijednog uslova iz § 426 gradj. sud. post. i čl. 46. zakona o Državnom savetu i Upravnim sudovima, da bi se obnova odobrila. Sa izloženog i» čl. 24. zakona o Drž. savetu j Upravnim sudovima I. Odelenje Državnog saveta ovom odlukom odbacuje zahtev za obnovu spora po presudi od ... . broj . . . ., pošto zato ncina osnova u zakonu.« Sedaj pa verni! Prebral sem 'ovo rešenje, Pa sem se spomnil upokojenega tovariša Kneza, bivšega šefa davčnega urada v Celju, Knez je svoječasno po dovršeni osmi šoli vstopil v bogoslovje. Ker ni čutil poklica za duhovniški stan, je presedlal v davčno stroko ter pbtem garal pod bivšim avstrijskim režimom po različnih nemških in nemškutarskih gnezdih. Hčerko edinko je vzgojil v pravem narodnem duhu ter jo izšolal za učiteljico. Ob izbruhu svetovne vojne je germanska tiranija Kneza kot Slovenca in »serboiphila« kruto preganjala, dokler se jj ni izmuznil v predčasni pokol Nastanivši se med vojsko v Celju, se je Knez ob prevratu ponudil jugo-slovenskii vladi v službovanje ter je potem deloval kiot šef davčnega urada v Celju do 1. 1925, ko je imel že nad 60 let starosti. Njegova hčerka učiteljica je bila ob prevedbi uvrščena v 2. skupino' II. kat., njen mož uči- telj pa L skiupdnoi II. kat. Sivolasi oče Knez s svojim® 40 službenimi leti pa je moral po brezuspešnih vsemogočih prizivih in. prošnjah užaljen in ponižan odjadrati v pristan miru kot činovnik 3. skupine II. kategorije--- In ta useda čaka prilično vse starejše davčne uradnike in šefe, kajti že imamo primere, da so pri redkih poznejših imenovanjih dospeli mlajši pomožni uradniki v 2. skupino, dočim je njihov neposrednji šef, k j nosi odgovornost za urad in ki ocenjuje in nadzira podrejeno osebje, obtičal v 3. skupini. Sapi-enti sat!__________________________________ Doslednost v zadružništvu. (Nadaljevanje.) Dobijo se člani zadmgafji, ki se dajo omamiti po trgovskih trikih, ako vidijo pri kakem trgovcu blago, ki ga potrebujejo, za nekaj par ceneje kot v zadrugi, že gredo tja in kupijo, ne da bi se prepričali, da bodo to razliko pri drugem blagu trgovcu trikrat povrnili in preplačali. Niti ne gledajo na kakovost blaga ter vidijo samo ceno, med tem ko So pri svoji zadrugi kaj radi strogi sodniki tako glede kakovosti kakor glede cen. Kaj radi trdijo v zadrugi v podkrepitev svoje izkušenosti, češ, ta in ta trgovec ima olago toliko in toliko ceneje, vi ste pa tako dragi ter kaj radi imenujejo trgovca, ki ima svoj sedež daleč od sedeža zadruge, misleč, da bo to držalo. In kako se revež moti! Mar zadruga postavlja cene svojemu blagu, brez ozira na tržne cene? Gotovo ne! Kar prepričani naj bodo vsi, da v zadrugi niso nikdar kupili dražje kot zunaj v privatni trgovini in da so bili zelo zelo ogoljufani v kvaliteti blaga ako so se lovili za navidezno nizkimi cenami. Trgovec ne proda ničesar v svojo izgubo. Daleč, predaleč bi nas vedlo utemeljevanje, kaj in kje je cenejše, kake kvalitete je ptisamezno blago in tako dalje, o tem hočemo pisati v ieni prihodnjih številk* naš namen je samo pokazati na človeka in dokazati, kedaj je kot zadružnik resnično dosleden. Dosleden zadrugar je samo oni, ki vsestransko skrbi za procvit svojega podjetja, ki ne išče nikdar za svojo osebo kakih specijalnih koristi, niti takrat me, ako je zadrugi s svojim posredovanjem omogočil k alk cenejši in konkurenčno večji nakup ih ki dosledno nabavlja vse svoje potrebščine pod vsakimi pogoji v svoji lastni zadrugi. Pod vsakimi pogoji, smo rekli, tudi to besedo treba raztolmačiti. Doslednega zadrugarja v žmislu zadružnih načel si predstavljamo samo onega, ki kupi v zadrugi blago za 'svojo potrebo tudi takrat, ako je cena v zadrugi navidezno višja, kakor pri privatnem trgovcu in ki se dosledno brani kupiti kako blago v privatni trgovini toliko časa, dokler mu more zadruga tako blago nuditi v nakup. Pri doslednem zadrugarju ne sme priti v poštev niti čas, niti oddaljenost od zadruge, kadar ima kaj nakupiti, četudi ima privatno trgovino pred nosom1. :---------------------- s Modna manufakturna trgovina Janko Česnik Lingarjeva ulica Ljubljana Stritarjeva ulica Opozarja pri nakupu za pomladansko letno sezijo, na svojo lepo zalogo, vseh novosti za dame in gospode. ----- Po najnižji ceni in solidni postrežbi. - S ________________________________________________________ 5 Neizprosno in dosledno mora kupovati vse v svoji zadrugi ter podpirati vse akcije zadruge, ki streme v razširjavo podjetja, čeprav so v početku mogoiče neugodnejši pogoji za nakup, kakor v privatni trgovini. Kako pa se naj zaboga zadruga širi, ako bi je člani ne podpirali? Neugodnosti in eventuelne višje cene v zadrugi, kar je pa skoraj izključeno, se končno le povrnejo v obliki letnega prebitka, •oziroma prihranka. Čim večji nakup izvršiš, tem večjega deleža na prihranku si deležen koncem poslovnega leta. Tak mora biti zadrugar, ako hoče, da se ne imenuje po nemarnem dosleden. Vsi, ki ne delajo tako, kakor goraj navedeno, niso dosledni zadrugarji ter jih je treba samo vprašati, koliko jim je privatni trgovec ob koncu leta izplačal od čistega dobička, ki ga je napravil s tem, da je s kvalitativno manj vredno robo in z navidezno konkurenčno ceno zvabil zadrugarja, da je kupil pri njem. Na to vprašanje bomo čakali zaman odgovora. Zato pa postanimo dosledni zadrugarji in večajmo s svojimi doslednim nakupom premoženje svoje zadruge,ker je to premoženje lastnina vseh članov zadrugarjev in ki je združeno mogočno in uspešno orožje v boju proti čifutski trgovini. V tem pa leži tudi sila zadružne trgovine. • Bodimo in postanimo v bodoče brezpogojno neizprosni in dosledni zadrugarji! (»Zadrugar št. 4.)* (Konec.) I. L. Originalno reševanje uradniškega problema v Avstriji. Kakor znano, je lani med avstrijskim državnim uradništvom zavrelo, kakor je to tam sploh že v navadi. Nezadovoljni s svojim položajem in poleg tega nahujskani od socijalnih demokratov, so stavili uradniki vladi razne in obsežne zahteve glede izboljšanja plač, ki jih je pa vlada odklonila. To bi seveda morala storiti vsaka vlada, -tudi socijalnodemokratična. 'Ker pa ima v Avstriji vsaka vlada glede višine budgeta zaradi mednarodne finančne kontrole popolnoma vezane roke, ne sme poljubno budge-tirati, in če bi tudi zamogla ali hotela. Vendar pa je šlo uradnštvo še celo tako daleč, da je zagrozilo vladi s štrajkom, za katerega se je izreklo približno 93 odstotkov celokupnega uradništva. Naše stališče glede štrajka uradnikov — pri nas je z ozirom na določilo zakona o zaščiti države štrajk sploh nemogoč — je slej ko prej to. da je tak štrajk popolnoma nedopusten, a tudi neumesten. Med uradnikom in med državo ne obstoja morda, kakor med čevljarskim pomočnikom in njegovim mojstrom, zasebnp-pravno ali bolje rečeno, mezdno razmerje; kajti uradnik ne opravlja posle zasebno-gospodarskega značaja. Državni uradnik opravlja posle javnega prava in njegovo razmerje napram »delodajalki«-dr-žavi je javnopravnega, zvestobnega značaja, ki izključuje metode zasebnogospodarskcga mezdnega gibanja. Vrhu tega pa bi pri štrajku uradnikov ne trpeli morda kakor n. pr. pri štrajku čevljarskih pomočnikov v prvi vrsti le zasebni interesi delodajalca, pač pa bi trpeli javni interesi celokupnega prebivalstva, zaradi katerega je vendar uradništvo postavlje-110 in katerega hrbet bi tvoril pozorišče boja. To se je pokazalo že parkrat pri štrajku poštnih nameščencev, zaradi česar avstrijska Javnost mčesar noče slišati o kakem štrajku, m uradništvo baš zaradi neprestanih groženj S uvr,ajkcim ne uživa Posebnih simpatij pri Publiki. Priznavamo, -da je tudi avstrijsko uradni-štvo — mišljeno v absolutnem oziru — plačano nezadostno, če pa njegov položaj primerjamo s položajem naših trpinov, tedaj moramo pač reči, da je relativno sijajen, ker so avstrouradniki pravzaprav za 50 odstotkov bolje honorirani kot naši. Tudi so odpravili tam že davno oni zloglasni alimentacijski princip, ki pri nas še vedno bujno cvete in vprizarja zlasti pri naši mestni občini še vedno pravcate orgije. Avstrijsko uradništvo je docela organizirano po socijalnodemokratičnem vzorcu v strokovnih zvezah. Kako lepo (?) se sliši na pr.: »Gewerkschaft der» Richter« (slovenski izraz »strokovno društvo sodnikov« je že bolj krotak). Ta Gewerkschaft je do 70 odstotkov tudi politično v taboru socijalne demokracije, kj se uradništva v mezdni zadevi poslužuje kot slepega orodja ne morda za dosego uradniških ciljev, morda svojih lastnih namenov, ampak jim gre za to-, da delajo sedanji, ne socijalno demokratični vladi 'težave s prozornim namenom, da bi jo vrgli in se sami vsedli na njeno mesto. S tem bi zagospodovali zopet neomejeno v 'vsej državi; dunajsko mestno občino, ki smatra nesocijalno-demo-kratično organizirane občane za prosto divjačino, imajo itak že trdno v rokah. V svoji zaslepljenosti se dajo uradniki res izrabljati za te namene. Vršila so sc pogajanja med vlado in med tako zvano petindvajseto-rico, t. j. med stalnim, 25 oseb broječim odborom vseh uradniških zvez. Vlada je prišla na dan s prav posebnim in originalnim predlogom. Kadarkoli težijo prevelika bremena sedaj živeči rod, bilo je vedno na mestu in se je izplačalo, taka bremena naprtiti ne samo eni generaciji, marveč več generacijam. To pa tem lažje, če participirajo na taki razbremenitvi tudi potomci. Tako, za sedanjo avstrijsko generacijo neznosno breme tvorijo izdatki za pokojnine, katerih številke so res grozne. Dočim znaša letna potrebščina za prejemke celokupnega avstrijskega državnega uradništva 360 milijonov šilingov (= 2.680 milijonov D) znaša samo potrebščina za vse (tudi železniške) upokojence že 224 milijonov šilingov (= 1.792 milijonov D). Izračunali so, da znaša normalno breme za pokojnine le 30 odstotkov, t. j. 108 milijonov šilingov (= 864 miljonov D,) tako, da je to pokojninsko breme za (224—108) = 118 milijonov šilingov (= 930 milijonov D) previsoko. In baš v tem tiči avstrijski uradniški problem. Vlada se je odločila za to, da se ta nenormalna nadpotrebščina za pokojnine izloči iz budgeta popolnoma ali pa vsaj deloma na ta način, da se ne nalaga to celokupno pokojninsko breme današnji generaciji, marveč po--razdeli na več, nekako na 30 do 40 let in sicer potom posebne kreditne operacije, bodisi v obliki zavarovanja ali pa posojila. Diferenca med letnimi odplačili, potrebnimi za to kreditno operacijo in pa med današnjo nadnormalno potrebščino za pokojnino tvorila bi ono svoto, katera bi se lehko vporabila za izboljšanje uradniških plač, pri čemur bi se ne delalo nikakega razločka med aktivnim in upokojenim osebjem. Ta vladni predlog, za katerega je dal inicijativo salzburški deželni glavar dr. Rehrl, je -ne samo originalen, marveč tudi tako enostaven, da se je le čuditi, kako da že poprej niso prišli nanj._____________(Kbnec prih.) Vestnik. Zavarovanje dnevnlčarjev. Po členu 390 ti-■nančnegia zakona za leto 1926/37 so od obveznega plačevanja .zavarovatome po zakonu o zavarovanju delavcev ,z dine 14. maja 4922 izvzete vse osebe, zaposlene pri državnih uradih in napravah', razen oseb, zaposlenih pri' državnih industrijskih podjetij ih. Pač pa uživajo vsi dnevrilčarfi to delavci, zaposleni eri državnih uradih’ to napravah, ne glede na to, ali plaičujejo zavarovalnino, ugodnosti, navedene v zakonu o zavarovanju delavcev. Zato je treba dnevničarje to delavce, ki so zaposleni pri diižavnih uradih in napravah slej ko prej prijavli ati okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev, da se na ta način zasigurajo njih pravice, ki jim grej o po zakonu o zavarovanju delavcev. Dnevnice za službena potovanja. Glavna kontrola objavlja pod šL 71767/25: Na pitanje jedne Mesne Kontrole, kako se pri službenom putovanju ima računati dnevnica po uredbi DR br. 96.000/20 da M od časa polaska iz stana ili od časa polaska voza i obratno pri povratku, Glavna Kontrola utzela je u ocenu to pitanje, pa je našla: d dnevnica za sva službena putovanja, u smislu propisa Uredbe DR br. 96.000/20 pripada od časa polaska iz stana i obratno pri povratku do dolaska u stan, pošto' se tako priznaje i naknada na ime fijafcerine. (»Stan« je mišljen v službenem kraju.) izplačilo razlike na službenih prejemkih. Finančna delegacija razglaša pod St. 5633/pr. 1926: V svrho enakomernega postopanja pri izplalčilu sluižbedih prejemkov državnim uslužbencem se odrejuje sporazumno s tuk. mestno kontrolo, da se v bodoče razlike na službenih prejemkih, ki nastajajio vsled izdanih razsodb Državnega Sveta to ki se nanašajo na mesece izza bodoče bud-'žetme dobe, izplačujejo iz tekočega kredita, ako so dani sledeči pogoji: 1. da je razsodba Državnega Sveta datirana z dnevom iz tekoče budžetoe dobe. 2. da je kritje za izplačilo diference podano v tekočih kreditih in 3. da ne nastane vsled' izplačila teh diferenc primanjkljaj za redne tekoče prejemke. Ta naredba se nanaša samo na diference, ki bazirajo na razsodbah Državnega Sveta, ne pa na one, ki izvirajio iz administrativnih aktov upravnih obkvstev. Računovodstvo mora v vsakem primeru z največjo rigoroznostjio ugotoviti, da-li obstoje proti izplačilu kake zapreke po točkah' 2 to 3. Dospetek višjih prejemkov drž. uslužbencev po čl. 31 in 35 zakona o civilnih uradnikih. Kabinet gospoda ministra financ je z odlokom od 8. marca 4936, št. 1072 priobčil ir ai z p ii s glavne kontrole od 23. februarja 4926, štev. 14.354 sledeče. vsebine: »Razmatrajući odluke kojima se pojedinim državnim službenicima daje viši stepen osnovne plate, kao i stanarine po ičL 35. Zakona 0 činovnicima i ostalim državnim' službenicima gradjanskog reda i 15% uvećane osnovne plate po čl. 31. istog zakona, Glavna Kontrola je kon-staltovala, da se ova povečanja prinadležnositi u mnogim slučaj e vima vrše saobraizno čl. 106 Zakona o činovnicima. Ovakav postupak nepravilan je. Cl. 106 pom. zakona dna se primeniti samo na one pninadležnosti, koje se stiču na osnovu odluke nadležnog organa u smislu čl. 52 i 114. istog zakona, jer se samo takvo povečanje ima slma-trati kao imapredjenje. Povečanje pak prinadlež-nosti koje nastupa avtomatski, po sili zakona, jer je nastupila okolnost koja službeniku daje pravo na im povišicu, i u kome slučaju odluka nadležnog organa ne stvara nikakvo pravo, već samo konstatje, da je takva okolnost nastupila, ne smatra se kao unapredienje u smislu pom. čl. 106. 1 orno ima teči od dana koga je ispunjen zakonski uslov za njeno sticanje. Kako su prinadldžnosti iz cl. 31, 35 1 47. Zakona o činovnicima takve prirode to se na nljili ne može primeniti odredba čl. 106. istog Zakona već se imajo priznati od onog dana, koga su ispunjeni uslovi za njihovo sticanje.* Kako »poslujejo« centralizirane uprave! V dneh 111. in 12. aprilai t. 1. se je vršila v Beogradu prva glavna skupščina delegaiiov Centralne uprave humanitarnih fondov (dobrodelnega dru. štva) narodnih železničarjev diržave SHS. Po Jugoslovanskem železničarju št. 7 posnemamo za ilustracijo razmer v centraliziranih upravah samo to-le: Novoizvoljeni odbor je dobil od skupščine nalog, da preišče vse poslovanje bivšega od ministrstva za promet postavljenega Centralnega upravnega in nadzorstvenega odbora hutnanitar-nih fondov, da ugotovi škodo, in eventuelne krivce, ki bi sc še našli, Izroči sodišču. Dogajale so se sledeče nerednosti: Za prevoz bolnikov so se kupili 'trije avtomobili za visoke svote po 160.000 Din; avtomobili pa stoje nerabljeni in jih’ razjeda rja. iKupili so razne domove, kjer se je kupljena hiša čez par mesecev podrla; kupili so posestva za letovišča, zamudili .pogojeni rok, za kar so plačali zemljišča za 150.000 Din dražje, nego je bilo pogojeno. Zdravila so 'kupovali predraga; vrsto zdravil fronol:in_v takih mndžinah. da ga ne bi porabili celi 40 let. Kupili so tudi zdravili- šče, kjer je voda prevroča in nerabna. Poleg Splita so kupili zemljišče, kjer naj bi se posttavli paviljoni, je pa sedaj vinograd. Pri deibati o raz-rtšnici prejšnjemu «pravnemu odboru se je sklenilo, da' se razrešenice ne da; postavil ga je minister za promet dm naj mu da tudi minister raz-rešnico. Koliko javnih nameščencev ima Avstrija? Po statistiki zavarovalnega urada na Dunaju, objavljeni v novembru 1925, je v Avstriji 176.780 glavnih nameščencev, ki se 'dele v sorazmerju 5<8,>/o in 42% med aktivne in upokojene nameščence. Sam Dunaj đma lil4’.112 drž. nameščencev; med njimi je 66.1i85 aktivnili ter 47.927(!) upokojencev. Ostale pokrajine: Štajerska 211.689, aiktliviniiihi 42.570, upok. 9119 Zg. Avstrija 13.095 » 7595 » 5500 Maroška 9.637 '»i '5590 » 4047 Tirolska 9.010 »i 52126 * 3784 Solnograška 6.257 » 3629 » 2628 (Vorarlberg 2980 1728 » 1252 Izplačilo pokojnin jc centralizirano ; pri finančni direkciji na Dunaju, ki ftnai iz vsemi- upokojenci, 74.257 po številu, Ogromno posla. Upokojenoj sami iznašajo v javnost nešteto pritožb pnoti škod- ljivi centralizaciji, pa rodi uprava sam,a ne more nič več zmagovati vsega dela. Zato se peča sedaj zvezno ministrstvo z reorganizacijo jedva izvršenu upravne reforme. tlnderiveed pisalni stoj je dosegel svetovni sloves, nad 2,000.000 strojev v prometu in rabi. LUD. BARAGA, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6. Telefon 980. Kdor oMe, to ncpreffliie! •Bt Je vendar na^haSišsž 7$' m- & TOVARNA ČEVLJEV PETER KOZINA & KOMP. izdeluje odslej naprej tudi lahke damske čevlje ter čevlje za gospode najnovejše forme in najboljše kvalitete. Prodaja na malo: Ljubljana, Breg 20, Aleksandrova cesta 1, Prešernova ulica; Zagreb, Račkova ulica 3; Beograd, Knez IMlhaj-lova ulica 4. Priporoča se I. ČERHE Liubljasxa, Dun&iska cesta 28 Zaloga pohištva in tapetništvo. L Nškuš ijBtilisiiž, Mestai üb 15. priporoča svojo zalogo dežnikov ter sprehajalnih palic Popravila se izvršujejo točno in solidno. Priporoča se MT modna trgovina fl. Sinkovič BSlUtK LJUBI.?ANA, Mestni trg 19. fl Jolortf :: Ljubljana, Pred škofijo št. 14 Toči najboljša pristna štajerska (ljutomerska) in dolenjska vina. Mrzla in gorka jedila vedno na razpolago. Cene zmerne, postrežba točna. Za obilni obisk se priporoča Tomaž Bizilj. ii J najmodernejše konstrukcije. The Rex Co LJUBLJANA, Gradišče številka 10. Ivan Jelačin, Uvoz kolonijalne in špecerijske robe. Tvrdka ustanovljena leta 1888. rsčtr- Solidna in točna postrežba. 18*11 fl #5*8 3 * d» krojaški atelje l*o Oll IS|fll% LJUBLJANA, Kolodvorska ul.28 Izdeluje se za dame in gospode po najnovejših krojih. — Lastna zaloga modnega blaga. —, Uradnikom znaten popust ali na obroke. Modmo blago, perilo in potrebščine za šivilje in krojače priporoča tvrdka A. Porsche Ljubljana, Pred škofijo 21. Najboljši Šivalni stroji in kolesa edino le ji Zahtevajte in kupujte edino !e naše domače Ciril in Metodove vžigalice dobijo se povsod. Glavna zaloga pri tvrdki IVAN PERDAN nasled. v Uubliani znamka Gritziierifi feniks za rodbino, obrt in industrijo Liubijana Hira Prešernovega spomenik; I Pouk v vezenju brezplačen. Večletna garancija Delavnica za popravila. I Ha veliko Telefon 913 Na malo J Josip Oliip, Liubiiana, Ha Bogata Stari trg št. 2 Trgovina z manufakturnim blagom in oblekami domačega izdelka ki se izvršujejo po najnižjih cenah tudi po naročilu. — Blago se daje proti garanciji tudi na obroke. Priporoča tudi se najboljša do- svojo gostilno 6 1 OlltO lenjska in štajerska vina. lili F. Sznntner, Ljuhljnno Šelenburgova ul. 1. Špecijalist za ortopedi-čna in anatomična obuvala in trgovec s čevlji. Kr. Dvorni dobavitelj Anton Verbič, Ljubljana Delikatese -- špecerija Solidna postrežba, zmerne cene. Jv a j boljši so: cfifaff swatm stroji Pouk v vezenju brezplačen. Ugodne cene! JPlačlijvo na obroke Jfjn. Vok Ljubljana, dav čar jeva ul. 7. 18 L Škilili! Ljubljana. Manufakturna in modna veletrgovina. Solidno blago. Nizke cene 1912 1912 ustanovljeno /VAN PAKIŽ Ljubljana, Stari trg 20. Velika zaloga stenskih ur in budilk. Vsakovrstne precizne švicarske žepne ure. Velika izbira zlatnine in srebrnine. juvelov, poročnih prstanov, jedilnega orodja, kakor tudi različnih nastavkov iz china in pravega srebra Najcenejši nakupi C i Hamann Vam nudi "aisolidnelši vir nakupa perila, opreme nevest, we Sm FSOfii «ailfllj novoroienikov. neria in modnih notrehSžin. Liubiiana novorojenčkov, perla in modnih potrebščin. Predtiskarija modernih ročnih del. Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Anton Adamič. Za Narodno tiskamo Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani.