mmmummm mananm mshhhb ■■■■■■ VAT ggf W Haroinina znaša: “*■ HA ■ IV BSfSM celoletna___________________K 4- polnletna...Z*— Četrtletna... r— Posamezna štev.0*10 i AVSTRIJSKE KRŠČANSKE TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE, g V Ljubljani, dne 24. januarja 1913. Leto VI. Izhaja vsak petek. ■■ Uredništvo: Kopitarjeva nllca štev. 6. St. 4. Draginja in delavske plače. Neštetokrat se sliši sledeča modrost iz ust raznih kapitalističnih zagovornikov: draginji so zlasti vzrok večje delavske plače. Torej je napačno očitati draginjo kartelom ali previsoki carini in sploh kapitalističnim vplivom in vzrokom; marveč samo prevelika požrešnost delavskega stanu je potemtakem tista moč, ki draži splošno zanje. Nasproti temu pa govore dejstva, ki jih nihče ne more utajiti. Če se od blizu pogleda ta očitek, se jasno pokaže, kako nesramni in hinavski je. Zadnjih deset let so se cene za surovo blago, ki se potrebuje v obrti, pomnožile skoraj za eno tretjino. Sem štejemo bombaž, volno, konoplje, kože in prazne kovine: železo, baker, cink in cin. Skoraj ravno toliko- so se pomnožile stvari, ki se rabijo za kurjavo in razsvetljavo, namreč premog in petrolej. Temu pa niso vzrok delavske plače, zato tudi ni vzroka iskati v posameznih državah, marveč poglavitni vzrok temu podraženju je ta, ker se kapitalistično gospodarstvo zadnji čas hitro širi po deželah in državah, kjer doslej še niso v navadi. Zlasti vzhodna Azija, Sibirija, Mandžurija, Kitajsko, Perzija in Indija, kjer ljudstvo do nedavno še ni nič vedelo o svetovnem trgu in o veliki obrtni industriji, se je prav zadnja leta z ogromnimi kapitali uvedla velika industrija. Ravno to opažamo tudi v Afriki, v južno ameriških republikah in v velikem delu ruskega cesarstva. Železnice se vedno hitreje grade in z vsako novo železnico se pritegnejo nove pokrajine k svetovnemu trgu. Iz priprostega domačega gospodarstva, ki je skrbelo samo za naj skromnejše potrebe_ in ki je slonelo samo na priprostom kmetijstvu in malo razvitem rokodelstvu, se razvije kapitalistično. Ljudje dobe naenkrat nove potrebe, kupijo stvari, ki jih prej poznali niso: Hrana, obleka in sploh vse živ-1 j en je se spremeni in s tem se seveda splosno podraži cena za surovo blago. Vsak bo razumel, da je bil bombaž to-iiKO cciSci mnogo cenejši, dokler niso v Afriki začeli ustanavljati svojih lastnih velikih predilnic in tkalnic, čimveč se kakega surovega blaga porabi doma, tem dražja je njegova cena na zunaj. Kar velja za bombaž, velja tudi za volno in za drugo surovo blago. Obenem pa ne smemo pozabiti, da se veliki kapitalisti v kartelih vedno bolj družijo med seboj in da imajo vsled tega v svoji oblasti tudi cene, ker si ravno vsled svojih kartelnih zvez ubijejo vsako konkurenco. Šele v drugi vrsti pridejo v poštev cene za živila. Prvi vzrok draginje so podražene cene za industrialno surovo blago. Ž njimi je pa natorno zvezano tudi zvišanje cen za žito in živilo. Angleška, kjer so meje na stežaj odprte, ima v marsičem še večjo draginjo nego pri nas. Bilo bi sicer nespametno tajiti, da previsoka carina ne podražuje cen, toda ravno tako nespametno in popolnoma neresnično je, da se cene dvigajo samo tam, kjer ne more blago iz tujih držav zavoljo visoke carine brez ovir prihajati na trg. Ponavljamo, da so se 'cene za surovo blago, ki ga rabi industrija zadnjih deset let, skoraj za eno tretjino zvišale. Torej najmanj za okroglo 30%. Mimogrede naj omenjamo, da se cena za živila v tem času ni v tej meri vzdignila. Meso se je res silno podražilo. Ne moremo pa tega reči o žitu in n. pr. o mleku. Toda nam gre za to, kako laž-njiva je trditev tistih, da so delavske plače vzrok večje draginje. Če bi bilo to res, bi morale najprej rasti delavske plače in v njihovem razmerju bi potem morala rasti cena za razno blago. To pa ni res. Najprej namreč nastopa draginja, cene za blago in živila se najprej podraže in potem šele delavci, ki ne morejo več izhajati, iščejo potov, kako bi prišli do boljših plač. Ta pota so pokrita s solzami in krvjo. Treba je za vsako zvišanje hudih in za delavstvo dragih bojev. Kljub vsem tem bojem so pa delavske plače povprek zadnjih deset let v kulturnih državah poskočile samo za 11% nasproti prejšnjemu desetletju. V naši državi je to zvišanje marsikje še znatno manjše. Kako more torej kak pameten in pravičen človek očitati delavstvu, da draži cene s svojimi plačami, ko so po natančnih podatkih delavske plače za dve tretjini manj napredovale zadnjih deset let kakor pa cene za blago. Kdor torej to očita delavstvu, zasluži, da mu vržemo v lice besede naše pesmi in mu rečemo, da nima al’ srca, al’ nima možgan. Dr. K. Služkinje v Trstu in zglasilni urad. »Naša Moč« je že poročala o vlogi, ki jo je poslala Jugoslovanska Strokovna zveza na c. kr. namestništvo v Trstu, naj poskrbi, da bodo uradniki pri zglasilnem uradu postopali s služkinjami, kakor se spodobi. Da je imela J. S. Z. oziroma njena skupina v Trstu dovolj vzroka za tako vlogo, se vidi iz vzgledov, kako se pri. zglasilnem uradu ravna s služkinjami v 20. stoletju, ki jih tu priobčujemo v pouk delavstvu in gosposki. Ob tej priliki šemam zdi primerno opozoriti vse delavstvo, naj gotovo in povsod poskrbi, da bo uredništvo »Naše Moči« dobilo poročilo o vsaki krivici, ki se mu kje zgodi. Sodba širše javnosti je močno orožje za brambo pravic, ki ga izobraženo delavstvo ne sme prezreti in zanemariti. Kadar se pa uredništvu ne bo zdelo primerno, da se ena ali druga krivica ob- javi, bo o njej informiralo merodajne faktorje in sploh vse storilo v brambo delavstva. Poročila o takih krivicah naj se napišejo točno in jasno, da bo tudi vsak tak, ki o celi stvari nič ne ve, lahko razumel, zakaj gre. Uredništvo bo že samo vedelo, kaj se sme ali ne sme objaviti. Naj slede omenjeni vzgledi: I. I. je svojo službo pravilno odpovedala in si poiskala službo pri nekem častniku. Gospa, ki ji je imenovana odpovedala službo, je pa pismeno prosila častnikovo ženo, naj ji pusti služkinjo še čez praznike. Ta ji je ustregla, toda že čez dva dni je naročila služkinji, da mora priti takoj. Ker ta ni mogla iti takoj, je šel častnik na policijo, kamor so poklicali tudi služkinjo. Tu je začel upiti nad revico policijski uradnik, naj se takoj pobere v drugo službo, če ne čez praznike sploh ne bo v nobeni službi ampak v zaporu in da zanaprej deklet sploh ne bodo več zapirali po 24 ur ampak po 8 dni. Dekle se je hotelo upravičiti in pojasniti položaj, a ji je uradnik zapovedal, naj molči in počaka, da ji je mogel pokazati vso svojo oliko. N. N. je bila v službi že dve leti. Nekega dne jo začne gospa radi malega pogreška grdo psovati, zato ji odpove dekle službo na osem dni. Gospa ji reče, naj gre takoj in služkinja je bila pripravljena, če ji gospa plača za osem dni naprej. O tem noče gospa nič slišati, zato gre dekle na policijo iskat pravico. Tu jo uradnik pošteno ošteje in pravi, da nima. nič iskati, na kar se začne služkinja sklicevati na to, da ji gre po postavi plača za 14 dni naprej. Uradnik hud, da ga nihče ne bo postav učil, jo ozmerja in gre klicat redarja, da jo odvede v zapor. Komaj je ušla. Neka gospa je obdolžila služkinjo tatvine. Ta je tajila in rekla, naj ji vse preiščejo in pregledajo, da se prepričajo o njeni nedolžnosti. Gospa jo je pa rajši naznanila policiji. Tudi tu ji niso hoteli nič verjeli in so jo hoteli spraviti v preiskovalni zapor. Ko je čakala na tramvaj, ki naj bi jo peljal v preiskovalni zapor, se je dvakrat s tako silo zaletela v zid, da so morali poklicati zdravnika in jo odvesti v bolnišnico. Druga gospa je služkinji odpovedala službo in jo tako šikanirala, da ta ni mogla več prestati in je zahtevala službeno knjižico. Gospa ji reče, naj gre na policijo ponjo. Tu so ji pa rekli, da mora za toliko časa v zapor, kolikor časa bi bila morala še v službi čakati na knjižico. Ko sta jo vlekla dva redarja v zapor, jima je pred cerkvijo svetega Antona ušla in skočila v kanal. Ko so jo rešili iz vode, so jo nrnrali odvesti v bolnišnico. Takih in podobnih slučajev bi se dado navesti še mnogo, zaenkrat nai ti zadostujejo. J. S. Z. Delavsko zdravje. Tobak in mladostni delavci. Tobak se glede svoje strupenosti in zlih družabnih posledic niti od daleč ne more primerjati z alkoholom. Odraslim zdravim osebam kajenje, če ni pretirano, splošno ne škoduje. V velikih množinah pa je tudi lahko odraslim opasno in pri močnih kadivcih imamo večkrat priložnost opazovati znamenja akutnega zastrupljenja, zlasti pri tacih, ki kade mnogo cigaret. Živčni nemir, razburjenost, noč brez spanja, pospešeno in neredno utripanje srca, teža v prsih, občutek bojazni, mrzle noge, glavobol. To je akutno za-strupljenje z nikotinom. Imamo pa tudi kronično, to se pravi, počasi se razvijajoče zastrupljenje s tobakom, ki organizem na tihem izpodkopava. Zlasti trpe pri tem krvne žile, srce in vid. Vidni živec lahko tako opeša, da človek celo oslepi. Splošno pa se pri zmernih odraslih kadivcih ni bati od tobaka tako hudih posledic. Drugače pa je stvar pri mladini. Kako močen da je vpliv tobaka na nedoi’aslo telo, je skusil večjidel vsakdo sam na sebi, ko je imel prvič cigareto v ustih. Še hujše se mu je godilo, če se je spravil na močno smodko ali pipo. S časom se seveda telo privadi na kajenje in slabosti izostanejo. Vendar ne moremo dovolj resno svariti vajencev in nedoraslih mladih delavcev, naj bi se vendar tako zgodaj ne udali tej navadi. Njih telo je še v razvoju in potrebuje pred vsem zdrave in tečne hrane in ne živčnih strupov. Kako so taki fantje bledi in upali, ki znosijo vsak krajcar za cigarete, namesto da bi si kupili kruha ali sadja. Njih sopila, sapnik in pljuča so še nežna in občutljiva, pa že okužena z dimom, ki prihaja od tlečega tobaka in papirja. Mnogi tudi zgubi tek do jedi, ker si vsled prezgodnjega kajenja pokvarijo želodec. Da vse to tudi jetiki pot pripravlja, je samo ob sebi umevno. Starejši delavci bi izkazali mlajšim delavcem veliko dobroto, če bi jih z lepo besedo na škodo opozorili, ki jih lahko zadene. Grda ali zbadljiva beseda ne bo pomagala, ampak še škodila, pač pa pametni in dobrohotni pouk. Fantje bi si prihranili denar in zdravje, če bi se prezgodaj ne navadili kajenja. Najhujša posledica, ki jih čaka, je na strast, da ne bodo mogli odnehati. Za ves svet ne morejo potem te navade opustiti, dasiravno dobro vedo, koliko jim škoduje na zdravju in denarju. Strast do kajenja postane! dostikrat še silne j ša, kot strast do pijače in so taki ljudje prej pripravljeni opustiti pijačo kot cigareto. Koliko premoženja se razblini v dim v družinah močnih kadivcev. Dvajset in več cigaret na dan, ni nič redkega. Koliko znese to v enem mesecu, koliko v enem letu. J. Jörgensen: Naša ljuba Glospa Danska. Do tega spoznanja je prišel Herman Ilonge nekega večera po volitvah, pri katerih si je socialna demokracija priborila veliko, odločujočo zmago v Kopenhagnu. Pred okni »Na-preja«, kjer so bili nabiti izidi volitev, se je gnetla vriskajoča množica in zgodaj v dvorani so se zbrali njegovi sodelavci in nekaj tujcev. Med njimi je stal novoizvoljeni poslanec in se živo raz-govarjal z Widder j cm in njegovimi ljudmi. Na dolgi pogrnjeni mizi je bilo polno najrazličnejše pijače. Ko je Herman Ronge vstopil, je novi zastopnik ljudstva ravno dvignil čašo in začel glasno in slovesno: »Današnji dan pomeni, da se odslej naprej ne bo zidala v Kopenhagnu "nobena cerkev. Mi nočemo polniti žepov misijonarjev. Ljudstvo ne mara več cerkev, v kateri bi jih duhovni obsojali v peklo. Zidajmo mesto njih Šole in zavetišča, zidajmo — tudi te besede se ne bojim izreči — zidajmo več gledišč in zabavališč, kjer najdemo več veselja do življenja, kjer prevzame vesela zavest cele množice obenem in kjer vidimo, da je življenje res nekaj lepega. Dvigam svojo čašo z željo, da bi ta cilj kmalu dosegli! Na zdravje svobodomiselne social, demokracije!« Ronge je spoznal v tem trenotku z grozno jasnostjo, kar ga je zdaj in vedno in večni čas ločilo od Wühler j a in delavske stranke. Oni so hoteli socialno demokracijo napraviti svobodomiselno — pobijali so gospodarski liberalizem, a pospeševali verskega; mesto da bi drevo nevere, ki je rodilo slab sad, posekali, so ga hoteli presaditi v svežo zemljo nižjega stanu, samo, da bi rodilo tembolj pogubonosen sad. Hoteli so izganjati satana s hudičem Bele,ebubom in mesto vsakega zlega duha se je naselilo sedem novih, hujših. To kar so hoteli Wühler in njegovi ljudje, pa tudi nikakor ni bilo blagostanje ljudstva. To, za kar so se borili, ni bilo nič drugega, kakor namen, da razširijo svoje nazore. In zato jim je dobro služilo vsako sredstvo. Kadar so napadali resno misleče in spoštovane može, takrat so se poslužili zasramovanja in norčevanja, a nasprotno so znali visoko govoriti o nravnosti in dostojnosti, kadar so zasledili kjerkoli kak mal madež. Po eni plati so kričali proti gosposkim in bogatim zapeljivcem delavskih hčera, nasprotno pa so se norčevali iz resnih poučnih in zabavnih večerov, ki so jih prirejale plemenite gospe za mlade ženske. In od takih mož se je dalo ljudstvo voditi iz tako beraških rok je jemalo svojo duševno hrano! V trenotku je izgubil Ronge vso prijazno naklonjenost do Wühlerja. Doslej je občudoval bogate naravne zmožnosti in odločno voljo tega moža, a prišel je tudi čas, ko je nastal med obema velik prepad. Bilo je sredi zime žalostnega zimskega dne, katerih je v Kopenhagnu toliko; takrat je celo sredi dneva temno. Ceste so blatne, ljudje drvijo z dežniki drug proti drugemu, v prodajalni-cah gore električne žarnice od jutra do noči. To so dnevi, v katerih bi človek zagrešil samoumor, ko se dan zaznava, se ti zazde kakor pekoča vest, ali pa kakor bi se odprla velika prazna roka pred okni revežev. In tako se je izvršil tistega dne grozen samoumor in umor — neka mati se je obesila skupaj s svojimi štirimi otroci. Sosedje, ki so vdrli v stanovanje, so našli petero trupelj pod stropom. Poročevalec »Napreia« ie prihitel ves razburjen v pisarno, dasi je imel precej trdo kožo. se je ves tresel od groze. Med njegovim pripovedovanjem je vstopil Wühler in izvedel, kaj se je pripetilo. »Seveda! Kaj pa je vendar posebnega, če je mati umorila svoje otroke? Saj je otrok na svetu dovolj, vsak dan se rodijo novi!« In Wühler se je zasukal na peti in odšel v svojo sobo. Poročevalec se je v zadregi zasmejal dovtipu svojega urednika, in Ronge je odšel zmeden in presenečen vsled nečlovečnosti tega človeka. Ronge je še istega dne porabil priliko, da je v »Napreju« malo drugače pogledal v bedo nižjih stanov. Napisal je sledeči članek: Jugoslovan. Strokovna Zveza. BLAGAJNIŠKO POSLOVANJE PRI SKUPINAH. Najtežavnejši posel pri skupinah Jugoslovanske Strokovne Zveze, smemo trditi, imajo blagajniki, oziroma blagajničarke. Poleg agitacije prevzamejo tudi odgovornost za denar. Ni lahko, ako se pomisli, da delavec ali delavka cel dan dela in žrtvuje svoje moči kapitalu, in svoje proste ure pa porabi za organizacijo. Tako dela naše res zavedno delavstvo, v marsikaterem kraju jim gro na roko tudi naša inteligenca, posebno gospodje kaplani žrtvujejo svoj čas v koristi delavstva. Da se ta trud pri denarnem poslovanju nekoliko olajša, naj sledi kratko navodilo. Vsi odbori skupin in zaupniki pla-čilnic naj kolikor mogoče vplivajo na člane, da se privadijo plačevati redno. Koder plačujejo tedensko, naj se upe-Ijejo uradne ure vsako drugo nedeljo v mesecu, kamor naj nosijo člani svoje prispevke. (Nekatere skupine imajo že to upeljano, na primer v Tržiču). Koder se plačuje mesečno, so uradne ure lahko vsako zadnjo ali pa prvo nedeljo v mesecu. Vselej, kadar se uraduje, je lahko tudi odborova seja, da se odbor dogovori o nadaljnem delu in takrat se tudi lahko določi, kateri odbornik ali odbornica prevzame kakšno delo ali agitacijo za prihodnji mesec. Ne smemo pozabiti tudi članom priporočati, da naj gredo odboru v vsakem oziru na roke. Marsikdo se izgovarja, ja saj bi plačal, pa ni nobenega po denar. Tako ni prav! Vsak zaveden član mora vedeti, kje in kdaj je čas za vplačevanje doneskov, kakor vsak dobro ve, kje se dobi podpora, ravno tako se ne sme pozabiti, kje se plačuje. Vsak blagajnik ali blagajničarka mora natančno poznati poslovnik Jugoslovanske Strokovne Zveze. Pod naslovom uprava je določeno, kdaj in kako se morajo računi skleniti. In če se natančno določi čas vplačevanja, bo tudi omogočeno pošiljati obračune centrali do roka, ki je naveden v poslovniku. Denar, kolikor se ga ne porabi za izplačevanje podpor, se mora koncem meseca poslati centrali. Ako se v dopisu ali v obračunu navede primanjkljaj, centrala ne bo pošiljala denarja za pokritje, če ne bo natančno navedeno s številkami tudi, koliko se rabi in izrecno, da naj se denar pošlje skupini. Bolniške ali druge podpore, se redno izplačujejo vsak teden v soboto ali nedeljo, nikdar se ne sme čakati, da se izplača za cel mesec skupaj. Ako se redno izplačuje, ne nastane nikakšno nasprotstvo med člani in odborom in veliko lažje se vzdrži zravnava z de narjem, kakor če se za konec meseca prihrani cel kup izplačil. Ako bi za en teden naprej primanjkovalo denarja, je treba paziti, da se centrala poprej obvesti, da ni članom treba predolgo čakati na podpore. Koncem tega meseca bo poslala centrala vsem skupinam in plačilni-cam nove obračune, ki bodo veliko bolj pregledni kakor dosedanji. Priložili jim bomo okrožnico, v kateri bo natančno navodilo, kako naj se novi obračuni vodijo. Večkrat smo že v dopisih skupine opozarjali, da je centrala pripravljena dati vselej pojasnilo, če bi pri poslovanju kaka stvar ne bila jasna. Kar poslužite se! — Zabukovec. XXX Občni zbor goriške skupine Jugoslovanske Strokovne Zveze se bo vršil dne 26. januarja 1913 ob 4. uri popoldne v prostorih S. K. S. Z., Gosposka ulica št. 6, IT. dvorišče. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. volitev odbora; 5. volitev zastopnika za delavski tečaj v Ljubljani; 6. slučajnosti. Člani in članice udeležite se ga v obilnem številu in pripeljite še druge tovariše s seboj, da bodo pristopili v našo delavsko organizacijo! šturi je —Ajdovščina. Na dan Sv. Treh kraljev, 6. t. m., je imela naša skupina J. S. Z svoj III. redni občni zbor in sicer on 3. uri popoldne v dvorani Slov. kat. izobraževalnega društva v Šturijah. Pri zborovanju sta bila navzoča tudi oba g. nadzornika skupine preč. g. Mihael Kmet, župnik iz Štu-rij in preč. g. Ivan Rejec, župni upravitelj iz Ajdovščine. Med zborovanjem je imel g. župni upravitelj J. Rejec, krasen govor o namenu in pomenu prave krščanske delavske organizacije, take kot je naša J. S. Z. ter je omenjal razne pripomočke, kako bi si delavstvo z lastno močjo lahko pomagalo, na primer dobro urejeno in nadzi- rano konsumno zadrugo. (Odobravanje.) Volitev se je izvršila tako, da se je staremu odboru le z malo izjemo, podelilo zaupanje še zanaprej za dobo enega leta. Za zastopnika za občni zbor Zveze smo izvolili sedanjega našega predsednika. Kot podporni član je pristopil č. g. župnik Mihael Kmet iz Štu-rij. Bog daj še takih posnemovalcev. Odbor je naprošen, da naj zvesto iz-polnuje svoje dolžnosti. Seveda bo zmirom priletela odkod kaka pušica, pa mislim, da se bo vse preneslo in junaško premagalo. V to Bog pomagaj! — Član skupine. RUDARSKI ODSEK J. S. Z. Iz Idrije. Ob novem letu so pri našem rudniku sprejeli 62 fantov v stalno delo. Večina je domačinov, rudarskih sinov; 9 iz Sp. Idrije in po en par iz občin Vojske, Gora, Ledine. Mlajši imajo takoj plačo po 2 K na dan za 8-urno delo, starejši po 2 K 20 vin. Zadovoljni smo radi tega, ker se je naša di-' rekcija zopet ozirala na sinove svojih ljudi. V kaki zadregi je bil prej rudar, ki je imel par odraslih sinov, ki niso imeli nobenega zaslužka. Težko je bilo skrbeti mu za hrano in obleko, še bolj mučno je bilo za očeta videti sina le pohajkovati, brez dela in brez zaslužka. Res se je poleti vlovil kak božjak pri zidanju ali pri kakih drugih napravah, a to je bilo le slučajno, nič gotovega. Je bilo slabo vreme, pa se ni delalo, je bilo kako podjetje končano, tedaj so odslovili delavce in »svojščine« ni bilo. Ko so pa začeli jemati še tujce od daleč, tedaj je bil oče še bolj v skrbeh, ali pride sin sploh kedaj do stalnega zaslužka. Rekli so nam takrat, pošljite sinove iz Idrije h kakemu rokodelstvu, ali služit na kmete, a sin vajen Idrije, se je drugod težko privadil, videl je očeta redno vsaki dan iti v rudnik, nehote se je priljubilo enako delo tudi sinu. Vedel je tudi dobro, da pri kakem rokodelstvu ni vselej zaslužka, za slučaj onemoglosti, bolezni in starosti, slabo preskrbljeno. Pri rudniku je pa provizija v starosti zagotovljena, četudi ni prav velika, a za silo se le shaja. Zato je bilo prav težko kakega otroka spraviti na tuje, posebno še, ker so drugod druge razmere, in navade kakor v rojstnem kraju. Zato smo vedno godrnjali, ko so tujci hodili k nam na delo, in domačinom kruh jemali. Kmečki sin, dobi na kmetih že delo in zaslužek, naš pa v Idriji ne. Zadnje dve leti je vendar spregledala direkcija, da se tem svojim uslužbencem krivica godi in ozira se sedaj bolj na domačine. To je edino pravično in v blagor rudnika. Delavec vse bolj z veseljem dela, ko vidi, da se skrbi tudi za njegove, ne samo za njega rudarja. Izplačuje se pri nas sedaj tudi po novi postavi na vsakih 14 dni. A niso nič kaj zadovoljni. Uradniki tožijo, da imajo dvojno delo, ker je treba dvakrat na mesec vsakemu posebe preračunati zaslužek, a rudar vidi le malo vsoto, ko je bil prej na »denar-sko« večje vajen. A gostilničarji se pohvalijo, češ, večkrat denarska, več se stoči. Pravnik. Trgovski sotrudnik, sprejet v službo na štiritedensko poskušnjo, ima v slučaju, da je bil pred pretokom po-skušnje dobe odpuščen pravico zahtevati zaslužek za čas, ko je bil v službi, ne pa tudi odškodnine za ostalo poskusno dobo. Tožitelj je bil nastavljen pri neki trgovini pisalnih strojev kot potnik, in sicer najprej za poskušnjo štiri tedne. Po osmih dneh, ko je službo nastopil, ga je tvrdka brez vsakega plačila odslovila. Odslovljeni potnik zahteva s tožbo plačilo za čas, ko je opravljal službo, v znesku 25 kron in pa odškodnino za ostalih 20 dni po-skušne dobe v znesku 75 kron. Tožena tvrdka ugovarja upravičenosti tožnikovih zahtev, češ, da ni niti enega naročila izpolnil in vkljub naročilu, da mora biti vsak dan štirikrat v pisarni in poročati, ni tega storil, vsled česar ga je upravičeno predčasno odslovila. Obrtno sodišče je tožitelju priznalo zahtevani zaslužek za osem dni, v ostalem pa tožbo zavrnilo. Razlogi: Po § 19., odstavek 2. zakona za trgovske vajence se na preskušno dogovorjeno službeno razmerje lahko od obeh strani vsak čas odpove. Da je tu zakonska določba tako mišljena, da se lahko enostransko odpove službeno razmerje ne da bi bil dotični zavezan radi kršitve pogodbe povrniti škodo, sledi že iz tega, da je omenjeni paragraf uvrščen pod zaglasje »konec službenega razmerja in nadalje iz okolnosti, da je izstop iz službe med poskušno dobo naštet v § 40. zakona za trgovske vajence kot ena onih pravic delojemalca, kateremu se vnaprej sploh ne more odpovedovati; ta zakonska določba pa ne bi imela nobenega smisla, ako bi se morala vkljub temu plačati odškodnina radi kršitve pogodbe. Iz navedenega pa sledi, da sploh ne pride v poštev, kaj je vzrok razvezi službenega razmerja v poskušni dobi in da je obema strankama na prosto voljo dano vsak čas odpovedati in zapustiti službo. Nasprotno pa že beseda »poskusna doba« sama pove, da je namen poskuš-ne dobe preizkusiti delojemalca. Iz tega sledi, da mora delodajalec delojemalca tudi plačati za tisti čas, ko ga preizkuša, tudi če bi bilo storjeno delo nepovoljno ali delojemalec nepora-ben. Odreči plačilo bi bil delodajalec upravičen samo takrat, če bi mu delodajalec sploh nič ne naredil. Te okolnosti pa tožena tvrdka ni mogla dokazati. Sicer navaja tožena tvrdka, da ni napravil tožitelj cel čas nobenega naročila, toda po prisedujočih strokovnjakih je prišlo sodišče do prepričanja, da se iz teh okolnosti še nikakor ne more sklepati, da tožitelj ni za toženo tvrdko ničesar napravil. Kajti uspeh dela trgovskega potnika se pokaže večkrat šele po daljšem času, kakor po 8. dneh in zavisi včasih od gole slučajnosti. Zato je sodišče tožitelju priznalo zaslužek za čas, ko se je nahajal v službi. Dr. Š . . . Glasnik Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. RDEČKARIJA NA LOVU. Socialno demokraško časopisje je zopet zasviralo najstarejšo svojo harmoniko. Zarjavele piščalke trobijo, da bi se na nastavljene limanice vjelo ko-likormogoče veliko kalinov. Zdaj se predstavljajo in kriče: Mi, le mi moremo in hočemo rešiti državno delavstvo. Pot za tak lov je zelo priprosta. Ni treba drugega storiti kakor da se v državnem zboru take stvari predlagajo, o katerih se že naprej ve, da bodo odklonjene in namen, da se natrese ljudem v oči pesek, se doseže. No, ta igra je pa že tudi jako stara in je tudi delavstvu tako znana, da ji le še najne-umnejši kalini verujejo. Lani meseca julija so socialni demokrati vprizorili igro, ki so jo letos obnovili. Čisto priprosto in enostavno so predlagali, da se denar, ki je potreben, da se izvedejo sklepi poslaniške zbornice z dne 28. decembra 1911, izplača. Vlada je v poslaniški zbornici izjavila, da sklenjenega sklepa ne more takoj izvesti, ker nima zanj potrebnega denarja. Če predlogu zbornica pritrdi, bi ga vlada ne predložila vladarju v podpis. Z drugimi besedami se to ta-ko-le pove: zbornico bi bili odgodili in brezpomemben bi bil ostal soglasen sklep zbornice decembra 1911 kakor tudi vse predpriprave, ki so jih odseki izdelali. Socialno demokraški predlog je bil torej odklonjen, ko je vlada prej izjavila, da hoče položaj državnemu delavstvu izboljšati, a da hoče izboljšanja izvesti le korakoma od stopinje do stopinje. Ob posvetovanjih glede na začasen proračun za leto 1913 so se zopet isti predlogi vložili in sicer od več strani. Polog socialnih demokratov so stavili predloge tudi nemški nacionalci in krščanski socialci. Položaj je pa bil ravno tak, kakršen je bil meseca januarja leta 1911. Če bi bili predlogi sprejeti, bi bila vlada zbornico domov poslala. Meseca decembra je bil položaj silovito opasen. Vojska na Balkanu je tudi našim državnikom zmešala glave in so se za vsak slučaj na vojsko pripravljali. Zbornici so bile predložene tri postave glede na slučaj vojske. V zbornici je strašila na vseh straneh obstrukcija. Vladne stranke so predloge odklonile, ker so se bale, da vlada zbornico odgodi. Nikakor ne moremo odobravati, ker so vladne stranke, med katerimi se pa naši poslanci ne nahajajo, ker so za te predloge glasovali, odklonile predloge, po katerih naj bi se stanje državnega delavstva izboljšalo. Nihče ne more dvomiti, da je to, kar državno delavstvo zahteva, popolnoma upravičeno. Upravičenost tem zahtevam pripo-znava tudi vlada, ki le naglaša, da teh zahtev ne more hipoma izvesti in da jih hoče le stopnjevale izpeljati. Vlado prisiliti je pa težavna stvar, birokracija je birokracija in je silovito trmasta. Decembra 1911. je zbornica sklepe soglasno storila, a vlada jih le ni izvedla. Če se sklepi obnove, razpolaga še vedno vlada s sredstvi, da svojo voljo izvede. Po gosposki zbornici lahko pusti sklepe izpremeniti, kar je storila, ko je šlo za službeno pragmatiko državnih uradnikov. Lahko pa tudi zbornico odgodi in vse, kar se je storilo, leži pod mizo. Po tej poti se torej od vlade ne more ničesar izsiliti. Vlada utemeljuje svoje stališče, češ, da nima denarja, da izpelje sklepe. Saj to vidi- mo tudi pri službeni pragmatiki državnih uradnikov. Postava se je sklenila s sodelovanjem vlade, a izvedli jo bodo šele potem, ko se reši takozvani mali finančni načrt; ko se bodo dovolili novi davki, da more vlada višje izdatke pokriti. Po dosedanji poti se tudi za državno delavstvo ne bo moglo veliko doseči. Po naši sodbi bi se morala vlada potom pogajanj prisiliti, da svoje dosedanje stališče opusti in da se bo ozirala na zahteve državnih delavcev. Kakšno stališče pa zavzema gled® na to vprašanje socialna demokracija? Niti ne misli na to, da delavstvu pošteno pove, kakšen da je dejanski položaj. Socialni demokraciji gre zgolj za demagogijo. Kakor lani igrajo tudi let-tos vlogo viteza Vovka iz znane slovenske povesti »Izdajavec« in hinavsko delavstvu pripovedujejo: »Glejte, toliko milijonov in milijonov smo Vam hoteU darovati, a hudobni drugi delavski sovražniki nasprotujejo!« Uboge rdeče ovčice iz Doline šentflorijanske, kaj jim vse verujejo in zabavljajo in preklinjajo, rdeči vitezi Vovki se pa v pest krohotajo, ker so zopet enkrat zavedli svoje ljudi v poraz pri Budačkih. To, kako postopajo socialni demokrat j e, si moramo pa le dobro zapomniti. Ko se je ob pol 12. ponoči glasovalo o predlogu Tomšika, so socialni demokrat j e zahtevali, da se mora poimensko glasovati. Glasovalo se je eno uro. Socialni demokratje so se strašno ustrašili, ko je za predlog neki krščansko socialni poslanec z »da« glasoval, ker so se bali, da bi se, navsezadnje predlog sprejel. Nevarnost je postajala tem večja, ker je velik del nemških krščansko socialnih in nemško - nacionalnih poslancev zapustil zbornico, veliko jih je pa tudi za predlog glasovalo. Izkazalo se je, da je znašal razloček pri glasovanju le deset glasov; a ta razloček bi se bil znižal na dva glasa, če bi bili pri glasovanju vsi socialni demokratje navzoči. Pri glasovanju je pa 8 socialnih demokratov manjkalo! Predlog se gotovo ni zdel socialnim demokratom važen dovolj, ker bi bili drugače gotovo vsi zanj glasovali, ker pa niso vsi zanj glasovali, so tako dokazali, da jim ni bilo veliko na tem, da se njih lasten predlog sprejme. Vsak, kdor pozna neiskrenitost taktike, ki jo socialni demokratje zasledujejo, ve, da so tole taktiko soc. demokratje v zbornici večkrat zasledovali: Kadar pokaže kako glasovanje, da bi lahko socialni demokratje s svojim da ali ne odločili usodo kake predloge, zapusti nekaj socialnih demokratov zbornico, da izpade glasovanje tako, kakor to kaže socialno demokratični agitaciji. Če gre o glasovanju kakega predloga, ki bi ga lahko socialni demokratje strmoglavili m se, pokaže, da jih premalo zanj glasuje in bi torej lahko socialni demokratje odklonitev odločili, mora nekaj socialnih demokratov dvorano zapustiti, da ni preveč nasprotnih glasov. Sodrugi nato kriče, da se je predlog sprejel proti njih volji. Tako so na primer postopali, ko ’o š sklenilo, da prične I6/"1 ^ prenašati pruskih občevalnih navad sedanjega ravnatelja, je seveda nismo pustili na cedilu. Izključno naši ljudje govore na shodih stavkajočega delavstva, naši ljudje in naša večina v kranjskem de»-želnem odboru podpira stavkajoče delavstvo in se naši ljudje pri razdelitvi podpor, ki dohajajo, ne ozirajo na to, če se za njo oglasi tudi liberalni delavec. Mi svojih slovenskih delavk in delavcev v Vevčah ne bomo na cedilu pustili, če pa »Narod« drži s pruskimi valpeti nemške Leykamove družbe, je to njegova stvar in le dokazuje hinavsko zavratnost tistega »Naroda«, ki niti za svoje liberalne pristaše v Vevčah dozdaj ni še starega pol solda nabral. Prosimo zavedne Slovence, naj da-rove za stavkujoče v Vevčah pošiljajo na naslov: L. Tomažič, Katoliška tiskarna v Ljubljani. Železničar. Oddaljenost bivališča od službenega mesta. Leta 1909. je izšla tozadevna določba, ki je prepuščala krajevnim načelnikom, da so imeli dovoliti uslužbencem, da stanujejo izven službenega kraja. Nedavno pa je izšla okrožnica, ki določa, da smejo uslužbenci pri centralnih uradih (direkcijah itd.) stanovati le tako daleč zunaj, da morejo priti z osebnim vlakom vsaj v eni uri na svoje mesto. Bivališče sme biti le v krajih ob državnih železnicah. Da bo v tem oziru povsod enotno urejeno, imajo sedaj predstojništva tudi pri uslužbencih v izvrševalni (eksekutiv-ni) službi paziti na to, da se pri vsaki izpremembi bivališča uredijo razmere tako, da bodo odgovarjale tem določbam. V nasprotnem slučaju smejo prepovedati izpremembo bivališča. One uslužbence, ki so dobili na podlagi navedene določbe iz leta 1909. dovoljenje stanovati tako daleč zunaj, da to ne odgovarja novim predpisom (to se pravi, da ne morejo dospeti na svoje službeno mesto v eni uri z osebnim vlakom, ali pa da kraj, v katerem prebivajo, ne leži ob državni železnici), morajo predstojništva obvestiti o teh novih predpisih in jih opozoriti, da imajo pri prvi priložnosti, oziroma kadar se bodo prvič zopet selili, dobiti stanovanje v takem kraju, da bo to odgovarjalo tem novim predpisom. —a— Okno v svet. Tepenje kot kazeu v poboljševalni-cah. Nedavno se je poročalo, da so za gotova hudodelstva na Angleškem zopet uvedli kazen s palicami. Veliko londonskih hudodelcev je zato iz Londona na Francosko pobegnilo, ker so se palice bali. Ob tej priliki bo zanimalo tudi naše bralce malo znano dejstvo, d.a obstoja tudi po avstrijskih prisilnih delavnicah in poboljševalni-cah kazen tepenja z usnjato šibo za gotove disciplinarne prestopke. Te dni so radi te kazni nastala nesporazum-Ijenja med notranjim ministrstvom in nekaterimi deželnimi odbori; ministr- stvo je obetalo zavodom, ki so večinoma last deželnih odborov, podpore, a zahtevalo je, da naj v hišnih redih črtajo tepenje kot disciplinarno kazen. Ponudbo ministrstva so pa vodstva zavodov večinoma odklonila, češ, da brez kazni tepenja reda med prisiljenci ne morejo vzdržati. Podpor zato ministrstvo ni nakazalo. Smrt po alkoholu. V Favoriterci na Dunaju so doma pili J. Brunner, J. Haumer in Franc Nespor s tremi otroci Brunnerja veliko piva in žganja. Vseh šest je pa obolelo na znakih za-stnipljenja in so jih v bolnišnico prepeljali, kjer sta Haumer in 141etna Brunnerjeva hčerka čez nekaj ur umrla na zastrupljenju po alkoholu. Izdajatelj: Fran Ullreich,Dunaj. — Odgovorni urednik Mihael Moškerc. — Tisk „Katoliške tiskarne“. Le tedaj doseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, če voli cenjena gospodinja kot kavni pridatek najzanesljivejšo vrsto! Najbolje storite, če uporabljate izdelek, ki se je izkazal že desetletja kot najbolji, „pravega : Franckaiz tovarne Zagreb, vendar pa izrečno le onega s kavnim mlinčkom kot tovarniško znamko. Tovarne za asbestlkriil „ZEHIT“ družba z om. zav. Mor. Žumberk dobavljajo najboljši in najcenejši hroDshi materijal Zastopnik: ZÄJEC & HORN, Ljubljana, Dunajska cesta 73 I mm Ljubljano it« lil UL lil, Prešernova ulica priporoča svojo veliko zalogo čevljev do-:: mačega izdelka :: S S ä ~~7/ // w //~ \\ 7/ 'K 7/ w~r Solidno izdelane dežnike m solnžnike priporoča po najnižjih cenah L. Mikusch. Ä'Ä ~7/ ^ 7/ ^ //-V.V~" V/ W ■ u 5 I Sogata zaloga žensk’ti ročnih del in zraven spadajočih potrebščin. F. Meršol Treovina z modnim in drobnim biaoom. Velika izber vezenin, čipk, rokavio, nogavio, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnic, volne, bombaža, sukanca itd. (?cedt sKanje in vezenje monogramov in Bn vsakovrstnih drug h risb. Pozor, slovenska delavska društva! Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini Janko Česnik (Pri Cesniku) LJUBLJIMH Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila. Postrežba poštena in zanesljiva. Razširjane id delavstvom llaše glasilo ,Našo Moč‘. — 16 13 — Za tukaj naštete in slične zavode veljajo obširne posebne postave, katerih tukaj ne moremo navajati. 1) železniška in paroplovstvena podjetja; Imenovana podjetja ne spadajo med obrte. Ce so železnice zasebne, smatrajo se za del glavnega podjetja; če so pa javne in imajo zakonito koncesijo, spadajo k trgovinskim podjetjem, ne k obrtnim. Izraz »železniško podjetje« obsega vse, kar spada k železnične-mu obratu in je določeno za njene potrebščine, torej tudi vsi pomožni zavodi za, obrat podjetja. Ako torej železniško podjetje za razsvet-javo svojih postajnih naprav in svojih vagonov in sicer izključno v ta namen izdeluje potrebno svetilno snov v lastnih obratovališčih, potem so ta obratovališča pomožni zavodi za železniški obrat in se na napravo takih zavodov ne morejo nanašati določbe obrtnega reda. (Upr. sod., 25. junija 1901, št. 426.) Z e lezniškiprenašalci prtljage, ki nei spadajo pod o. r., niso upravičeni, da bi strankam nosili prtljago iz kolodvora na njihovo stanovanje ali na kak drug kraj izven kolodvora. V tem smislu se je izrazilo osrednje vodstvo. (Min. za notr. stvari sporazumno s trg. min., 22. oktobra 1891, št. 19.579.) m) pomorskim zakon im podvrženo ladjeplovsivo po morju in pomorsko ribarstvo; Ribarjenje po morju v oddaljenosti ene milje od obale je pridržano obrežnemu prebivalstvu; dalje naprej pa je dovoljeno vsakomur. — Za ladjeplovstvo in brodarjenje po rekah veljajo posebni zakoni. n) podjetja za stalno prevažanje (br idišča) na rekah, jezerih prekopih itd.; dalje plovna in brodarska podjetja; Za osnovanje obrtnih zasebnih prevaževalnic po zasebnih in javnih vodah je potrebno oblastveno dovoljenje; enako dovoljenje se zahteva pri prevaževalnicah ob plovnih vodah, četudi se prevaže-vanje ne vrši po obrtno. (Zakon o vodnem vprašanju z dne 3 0. m a j a 1 8 6 9, § 7.) Pobiranje pristojbin se dovoljuje navad-no za pet let; splošno pa veljajo v tem oziru v različnih deželah različne določbe. o) podjetja za javne zabave in razstave vseh vrst; Semkaj spadajo gledišča, pevske dvorane, potujoče igralske družbe, plesalci po vrveh, gimnastični umetniki, lastniki raznih panoram i. dr. Za dovoljenje godcem-prosjakom je pristojno okrajno glavarstvo. J Za kinematografska podjetja podeljuje licenco politično deželno oblastvo. Z ukazom ministrstva za notranje stvari z dne 18. sep- obrtnike; le tedaj, če izdelujejo skulpture po lastnih načrtih, jih je šteti za umetnike v zmislu čl. V., točke c) razglasnega patenta k obrtnemu redu. (Trg. min. 5. febr. 1887, št. 49.643.) d) mezdno delo najpriprostejše vrste (dninarsko delo i. t. d.) Semkaj je prištevati osebe, ki so najete po navadi le za malo časa in ki zaradi tega ne stoje v trajnem službenem razmerju s svojim delodajalcem (n. pr. dninarji, težaki, kmečki delavci, razni najemniki itd.) e) pridobitni opravki ,ki spadajo med domača postranska opravila in katere izvršujejo navadni udje lastnega gospodarstva. Zakon te domače industrije se šteje za obrt. V obče se smatra za domačo obrtnijo tist obrtno proizvajalno delo, katero izvršujejo ljudje po krajevni navadi v svojih stanovanjih bodisi kot glavno bodisi kot stransko opravilo, toda izvršujejo na tak način, da te osebe pri svojem delu —če se ne pečajo z njim kot z osebnim delom — nimajo v službi obrtnih pomožnih delavcev (pomočnikov, vajencev), ampak rabijo samo domače ljudi. (Ukaz trg. min. 16. sep-sembra 1883, št. 26.701.) — Izključno uporabljanje družinskih udov in domačih ljudi pri izdelovanju kakega prometnega predmeta je znak domače industrije. Bistven znak pa je, da se celi sloji prebivalstva poleg svojega pravega opravila pečajo z izdelovanjem kakega rabnega predmeta. (Razsodba upr. sod. 20. apr. 1898, št. 2118.) f) opravila odvetnikov, notarjev in trgovinskih posredovavcev (senzal za menice, blago in ladije, borzni agenti), inženirjev in drugih oseb, katere nastavi oblastvo za določena opravila in jim naloži posebne dolžnosti; dalje vsa podjetja za posredovanje opravil v drugih kakor v trgovinskih opravilih. Po zakonu z dne 6. julija 1868 (drž. zak. št. 96) ni potrebno za izvrševanje odvetništva posebnega oblastvenega dovoljenja, ampak treba je le dokazati vse zakonite potrebščine in vknjiženje v imenik odvetnikov. Počitek ob nedeljah in praznikih v odvetniških in notarskih pisarnah ureja ukaz pravosodnega ministrstva z dne 30. junija 1911, drž. zak. št. 129, ki predpisuje, da mora ob nedeljah počivati delo v pisarnah odvetnikov in notarjev. Dovoljenih je pa nekaj izjem, zlasti če pridejo na vrsto nujna in neodložljiva dela, vendar pa se smejo tudi v teh izjemnih slučajih pisarniški nastavljenci uporabljati ob nedeljah kvečemu dve dopoldanski uri in jim je za to kot nadomestek dati kak drug dan v tednu pol dne prostega časa. Ob praznikih je dati nastavljencem toliko prostega časa, da se morejo udeležiti dopoldanske službe božje. Gričar & Heine Ljubljana, Piešeinnvaidita9 priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospođe, dečke in otroke. Hovosti v konfekciji za dame. Sladnl fal-zajtrkl ir-il 50% prihranita in okusen zajtrk, južina! doselili ! žejo oni, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, pijejo slađni čaj, Ako se ga uporablja pri dojenčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. Je za polovico cenejši. Dr.pl.Trnköczyjev sladni čaj ima ime Sladin m Mnnl te vedno boli priljubljen. Povsod >/4 kg zavoj 60 vm. MUL! Tudi pri trgovcih. Po pošti pošlje najmanj 5 zavojev lekarnar Trnköczy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem otrok zredil s sladnim čajem. G avne zaloge na Dunaju: ie-Viüvnitiin! käme Trnköczy: Schönbrunnerstiasse štev. 100, bUrdVJB! Josefstädterstrasse štev. Zf), Radetzkyplatz štev.4. V Gradcu: Sackstrasse štev.4. Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne, slabe. Za resničnost tega naznanila jamči B tukaj navedenih tvrdk Trnköczyjevih, istotako ugodne sodbe zaupanja vredn.h oseb. ffZaini/ti ~*y t/kjri&riJco ISMateri telijo dvbrv, po ceni in ~ gusnealfivo-potevuli nn/se obrnejo rSi/nonJ^c/finele/Ztt 'v JtjubQuni kolodvorske ulice20. Vka/kcHwsöuelAjttsniLu dtjo se brezplačno. FR. P. ZAJEC, &Ä ------Izprašani optik.------------- Zaiagatelj c. in kr. armade, c. in kr. vojne mornarice, c. kr. domobrancev itd. Največji optični zavod. Prvi specialist za očala in I ščipalnike, narejene strogo I n at a n -čno po naročilu j inzdravni-I ških predpisih. — Nadalje priporočam svojo veliko izbiro strokovnjaško pravilno i-vdelanih toplomerov, merov, daljnogledov vseh vrst, kakor Zeiss, Busch, Goerz itd. V a popravila izvršujem v s op lastni po najnovejšem sistemu z električnim obratom ureje i delavnici in je ogled iste mojim cenj. odjemalcem vsak cas dovoljen. Begata zaloaa najboljših ur, zlatnine in srebrnina.Zahtevajte cenik. zrako- Lekarna „Pri kroni“ Mr. Pü. l Boiiinc Ljubljana, Rimska cesta štev. 24. Priporočajo se sledeča zdravila: Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 v. Kaplj ce za želodec, izvrstno, krepil 10 in slast do jed' pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v. Kaoljice zoper želodčni krč, steklenica 50 v. Posipalni prašek, proti ognjivanju otrok in proti potenju nog, škatl ca 50 v. Blbje olje/stenlenica 1 krono in 2 kroni. Salicilni kolodij, za odstranitev kuijih očes in trde kože, steklenica 70 v. „Sladin“ za oiroke, škatla 60 v. Tinktura za želodec, o vajalno in želodec krepilno sredstvo, steklen ca 20 v. Trpotcev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steklenica 1 krono. Zeleznato vino, steklenica 2 kroni 60 v in 4 krone 80 v. tJiiiiiiiiiiimiiimiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiimmiiiiiimuj: 1 Zdravniško priporočeno zdravilno sredstvo: = 1 BIOGLOBIN 1 Kri tvoreča pijača izvrstnega okusa. Odlično krepilno sredstvo za mlade in stare. V steklenicah po K 3'50 in K 2-— v vsaki lekarni. — Glavna zaloga za Kranjsko: EdiM isi raapmsiša iiaifaiaftaaräjgaS Samo 5 dnil r PPi iz Hawre v New-York francoska prek-morska družba. Veljavne vozne liste jSifkarte) za francosko linijo iz Havre v New-York in listke za ovratek iz Hmerike v staro domovino, po najnižji ceni in brezplačna po- ® jasnila daje samo potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št, 18 v hiši „Kmetske posojilnice“ Največja in najstarejša tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov Mnogokrat odlikovana. Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na štedilna ognjišča in peči preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago. isi S** im MihSLH 'KS; priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih voznih koles in šivalnih strojev = za rodbino in obrt. = i ö R. Sušnik | Ö I lekarna „Pri zlatem jelenu“ | Ljubljana, Marijin trg. | m & .H 's M 8- 3S J3 S EU B .S, 01 BS ja s 01 s m N m i Za Hranilne Dinge jamči dežela Kranjska. {Sl Najboljša, najsigurnejša prilika za itedenjel Denarni promet 1.1911. čez 82 mililonoo K. Stanje ulog čez 22 mlfijonoo K. Lastna gianilo H 704.939*27. MM PKOJIUM registrovana zadruga z neomejeno zavezo Miklošičeva cesta štev. 6 pritličje v lastni hiši nasproti hotela „Union“ za frančiškansko cerkvijo prejema £0T hranilne uloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne ter jih obrestuje po “ 31 Sl 4 14 10 brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih 100 kron čistih 4°Sö na leto. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hraniinične položnice na razpolago. rian Povše, komercialni svetnik, vodja, graščak drž. in dež poslanec, predsednik; Josip šiška, stolni kanonik, podpredsednik; odborniki: Anton Belec, P°ses“ik, podjetnik in trgovec v Št.Vidu nad Ljubljano; Dr. Josip Dermastja ; Anton aobi, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici; Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani; Mafija Kolar, stolni dekan v Ljubljani; Ivan Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice in hišni posestnik v Ljubljani; Fran Leskovic, hišni posestnik in blagajnik „Ljudske posojilnice“; Ivan Pollak ml., tovarnar ; Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Gregor Šlibar, župnik v Rudniku. ^ Za hranilne ižfsgs laasio gježela Kranjska. — 14 — Za zavode javnih agentov (spisovalci pisem in vlog, pisarne za pojasnila in drugo) je merodajen dekret dvorne pisarne z dne 16. aprila 1833. . Za avtorizirane privatne tehnike velja naredba drž. min. z dne 11. dec. 1860, št. 36.413, dalje naredba min za notr. stvari z dne 8. nov. 1886 in ukaz istega ministrstva z istega dne, št 8152. Le-ti tehniki, ki so od vlade zapriseženi, se dele v štiri vrste: a) s t a v b i n s k i i n ž e n i r j i , o z i r o m a s t a v b i n s k i in ku l- t n r n i inženirji (za cestne, vodne, mostne in železniške stavbe in za visoke stavbe, ki stoje s prej imenovanimi deli v neposredni zvezi, dalje za kulturno-tehnična dela vseh vrst); b) arhitekti (za vse visoke stavbe in zlasti za stavbinsko-umetmske naprave); c) inženirji zaizdelovanje strojev; d) z e m 1 je m e i c i, oziroma zemljemerski in kulturni tehniki. — Pravico podeljuje politično deželno oblastvo. Pojem »zasebno« posredovanje za službe« se mora, ker gre za izjemno določbo, strogo tolmačiti in se sme nanašati samo na slu-čaie pri katerih pride v poštev posredovanje za posamezne, določne službe med določenimi osebami; ne sme se pa raztegniti na slučaje, ki po juridični rabi ne veljajo kot posredovanje (informacijske pisarne). (Upr. sod. 15. febr. 1885, št. 2884.) - Po ukazu drz mm. z dne 28. februarja 1863, št. 2306, se zahteva za zasebno posredovanje za službe koncesija, katero podeljuje politično deželno oblastvo. Glede informacijskih pisarn glej § 15. o. r., točka 22. Sporočanje naslovov je svoboden obrt in ne posredovanje kupčij. (Odlok trg. min. 13. novembra 1905, št. 55.903). Zavod za plakatiranje je svoboden obrt (upr. sod. 1<-. oktobra 1905, št. 3824). , g) izvrševanje zdravništva (zdravniki, ranocelniki, zobozdravniki, zdravniki za oči, porodni pomočniki in babice itd.), podjetja zdravilnic vsaka vrste, vštevši porodne zavode in blaznice, zavode za kopanja in pitje zdravilnih voda, lekarništvo, živin ^zdravništvo z rezanjem živine vred; , „ , Kopališča, ki nimajo namena zdraviti, spadajo med obrte. O trgovini zmineralno vodo glej točko 14., § 15. o. r Ranocelniška pravica se vsled zakona z dne 1 /. februarja 1873. več ne podeljuje. Z ranocelništvom se sme pečati sedaj samo tisti, ki je dobil to pravico pred 1876. letoim 1 „ Za dosego lekarniške pravice (za obči promet določene, lavne lekarnice) se vsled zakona z dne 18. decembra 1906 (drz. zak. št. 5 ex 1907) zahteva koncesija, ki jo podeljuje deželno politično .3 -I ^ lzrVov*virk ITT TTrul OTktfWimi ^00*011 (l OTTI. — 15 — lekarne zdravnikov in živinozdravnikov, vendar morajo tudi le-ti dobiti posebno dovoljenje v ta namen. Izjemoma se sme pra\ica, imeti lekarno, podeliti tudi javnim zdravilnim in ljudomilim zavodom, delavskim bolniškim blagajnam in zvezam takih bolniških Glede zobnih tehnikov glej točko 26., § 15 o. r. Rezarji smejo, če so se dobro izučili v svoji stroki in prestali izkušnje, svobodno se pečati s svojim opravilom ter poučevati vajence. O prestani izkušnji jim okrajno glavarstvo na njih zahtevo izroči izpričevalo. Posestniki živine pa niso prisiljeni posluževati se samo rezarjev z izpričevalom. — K živinozdravništvu spada tudi ple-menitev živine. Zasebni žrebci se smejo uporabljati za ubrejenje. (Min. odlok 24. aprila 1855 in 25. februarja 1860.) Zastran zasebnih bikov veljajo v raznih deželah posebni predpisi; v obce pa veija načelo, da jei vsakomur pod izpolnjevanjem zakonitih predpisov dovoljeno rabiti bike in jih uporabljati proti odplačilu. h) pridobitna opravila zasebnega poučevanja m vzgoje m to zadevajočimi 1.ud’kogolski zakon z 14. maja 1869^ (§§ 70 — 73) dovoljuje, da še smejo s privoljenjem deželnega šolskega oblastva nod gotovimi pogoji ustanavljati zasebne učilnice za otroke, ki so še dolžni obiskovati šolo. — Za druge zasebne šole daje koncesijo politično (ne šolsko) deželno oblastvo (n. pr. za učilnice za izdelovanj, merjenje oblek; slikarske, jahalne, plesne šole i. dr.). i) obrtna dela javnih humanitarnih, učnih, kazenskih ah poboljševalnih zavodov; „ Kaznilnice se smejo pecati z raznimi obrtmjskimi deli, m na ta način vzraste pravemu obrtniku več ali manj občutna konkurenca. — Po instrukciji (navodilu) z dne 23. maja 1891 za ravnatelje kaznilnic raztezajo obrtni nadzorniki svoj delokrog tudi na kaznilnice ležeče v njih uradnem okraju. § 2. te instrukcije zahteva, ua moralo obrtni nadzorniki nadzirati ne samo delo v kaznilnicah, ampak paziti tudi na zdravstvene razmere. Dalje je obrtnim nadzornikom dovoljeno, ne samo kaznjence, ki se pečajo z obrtnim delom, ampak tudi delovodje in paznike zaslišati in izprašati o delu. Po s . tega navodila je določeno, da spadajo kazmlniški delavci, ako se rabijo pri kakem obrtnem delu zunaj kaznilnice, pod obrtni zakon, ne zahteva pa se zanje delovni red v smislu § 88., a) o. r., m is o velja glede delovnih zaznamkov (§§ 88. in 96. o. r.) in glede delavskih knjižic. kreditnih zavodov, bank, zastavljalnic, zavaroval- . T, 3 „ „L, %a EiranüBie uloge jamči dežela Kranjska