-
a 19

Narod.« in S'“d£±,S
K"jiv‘rr/r
x R i t si-
Ust izhaja ob sobotah. Posamezna številka 25 lirT*^ zaostale	Ninina: celoletna M
polletna 600, trimesečna 550. mesečna 90 lir. Oglasi:
GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE TRŽAŠKEGA OZEMLJA
' eto IX. štev. 8 (437)
TRST - SOBOTA, 23. FEBRUARJA 1957
Posamezna štev. 25 lir
UREDN.*-__ .. „
■

PRAVA,
Odgovorni urcdmk, RUDOLF BLAŽIČ (Bi.gi) zaloMšlv«, .Del,- «A. Up, R.v, d. Torrebi.nc, 12
l, Dalj
f. Bral
Stališče komunistov
. Radi
eni a ni lij a rajec) Hvka.
lo
lo deželne avtonomije
b„ k Govor odv. Pogassija na seji ubeai mestnega občinskega sveta v',"'kil Komunistična skupina svetovalcev ro K'predložila svojo resolucijo
\ Rod 593. I
C.aški občinski s vel se je lotil vprašanja deželne av-r v^x0ltiije. V torek se je disku-
1 o tem vprašanju začela T p ^l°žena je bila ludi resolu-•J b ki so jo sprejele v posebni
-----fisiji vse stranke, razen na-
• navčki Se je vzdržala, ker ima vanskie deželne avtonomije svoje i godljlede.
^zasq 8^° gleda Komunistična )Sti in l‘j° TO na ustanovitev de-a za f *n na avtonomijo v okviru a n ek tele. je razložil na torkovi 7- open občinskega sveta odv. Po-lusserai. v uvodu je govornik opo-opei eil svetnvalee na stališče ko-
etijski^llSlov*’ 80 Sa iznesli v l naš l'nskem svetu leta 1955, na-ilajše:v Posebnih občinskih komi-avljin^^1’ ki so imele nalogo, da isbà P^ijo vprašanje deželne avto-ki zfc^ùje. Že takoj po objavi Lon-eit zan§kega sporazuma je Komu-
Buttér"8 Partiia T0 zahtevala’
I se ustanovi tržaško avtono-I 30 G‘10 °zc'nlje s teritorialnim 18. Bri*"'11' ki naj bi imel upravne um - ,Zakonodajne pravice in naj - 19.15' ga izvolili na podlagi vse-1. Znosne volilne pravice in pro-venskjčnega sistema. Zakonodajno
Iz^nasi so dali generalnemu vlad-M želi " komisarju dr. Paiamari
.mu
j, a š>redsedniškim odlokom od Zdrav|?]’ra 1956. sklicujoč se na bljenJNe pravice ZVIJ. V istem [ Otta. ku se govori tudi o poseb-epotn.m statutu, ki ga londonski v 3 d*razum predvideva za Trst ® ki ga je takratni ministrski 5? p/’^ednik Scelba nazval «te-talni Tjni dokument». univf'1 pa drugi razlogi, ki na-- 22.tujejo potrebo po ustanovitvi ikih sfcnonmega tržaškega ozemlja, .g’ ** se je vedno zavzemal za s ■ jo avtonomijo, tudi po vda. nizein'*”' *zJavi iz leta 1832. Dobil Solaiv tem smislu deželni svet. rana 6,,spodarskcga vidika je Trst line: <itczan s Srednjo Evropo, kar e r’*.Ill,azujejti tudi najnovejši sta-knjiiicni p0(|atki. V zadnjem le-jj® naša luka dobila po mo-enjaJ 'z inozemstva 1.151.000 ton .lice - ^a’ ^enova Pa samo 204.000 21 V’ P° kopnem pa 319.000 Trstu*’ Benova le 36.000 ton. 2vnoSt£°Vornik je nato v kratkem Doni®a( posebni statut, ki žago-rmoolflja obrambo človeka na pod-j splošne listine o pravici do
-----'. "de, govora, sestajanja, vero
rQ/^'edi, nedotakljivosti doma. IkJVZ ’ šolske vzgoje. Prepoveda-
____, j® vsakršna diskriminacija,
^”|°vljena je enakost vseh 1 .** ** ‘valcev, vstop v privatne in * „'ne službe. Posebne važnosti ”b - jamstvo za pravice Slovencev ii- ®nakosti, do uporabe mate.
ob lega jezika do kulture, šole ■svetni • To s0 £e zagotovljene pra-. ’ k> jih ne sme nihče pre-n. ob >• Nanje se je treba ozirati sestavi teritorialnega ali dedi 2fl-‘. ega statuta, kot se je na-''do za Južno Tirolsko.
iftinT in"*6.8 tega Pa avtonomija X In Cn’ zmanjšali težko državno ’J""' b0rSlVo nad krajevnimi u-ami. To nadzorstvo ome-praviee občin in pokrajin. °6oniija pomeni tudi mo. / rešitve gospodarskih vpra-| ||1 '■* bodisi z vključitvijo pro-""ne v deželni statut bodisi "ločitvijo carinskih oprosti-t’(|	1 se dogaja na Siciliji in
e8m, za olajšanje listarla-nja novih industrijskih in r8kih Podjetij, j. Pa bi parlament preučil ti^ 'i* us*anovitve dežele Fur-P(ja. uhjska Benečija, kot jo 3r V "Va člen 116 ustave, bi —" lržaško področje v ok-lfpenTre'5itVe dobiti zaradi na.
■No zatg,ov 7širš0 av,<;:
liter a katero bi se morali
II'
za tržaško področje s širokimi zakonodajnimi pravicami, vklju-čivši one bivše ZVU, tako da se omejile temeljne pravice državljanov področja, ki jih
predvideva posebni statut v prilogi Memoranduma ;
zato, ker se smatra, da se mora Tržaško ozemlje ustanoviti kot avtonomna teritorialna enota in ga /nora upravljati teritorialni svet s širokimi zako-nodajnimi zraven upravnih pravic, izvoljen od prebivalstva na podlagi splošne volilne pravice na prò porcili način, da bo lahko uresničil demokratično ureditev, ki naj med drugim za-
ltu"°, sklicevati
&lc °nri°nske spomenice. Na ^ačin
se
na posebni
t
na
Ìqj ""'n bi se lahko v tem ti aj*u Pridružila tudi v ce-|jj ™elno goriška pokrajina, ebjv !° zahtevalo tamkajšnje i bj 8 stv°. Brez nadaljnjega Ti-^n°ra*° obveljati, da mo-Že]p Postati glavno mesto jo ’ ^er to rešitev nareku-(jt,|2god°vinski, gospodarski
L:81 razlogi-
klju..f"v°r je odv. Rogassi e r * 8 predložitvijo našled-
eaior ,er ie uveljavitev la 1' Uma ° sPorazumu g/e.
Eugenio Curiel


1p
K
Ud i	«/tuiuittmu gic*
°^tolJ0n^0nS^e d0g0V0re od \novihra 1954 privedla do u-e vladnega komisariata
Jutri, v nedeljo 24. februarja poteka 12. obletnica junaške smrti Tržačana tovariša Eugenia C urici a. odlikovanega z zlato kolajno. umorjenega od fašistov malo pred osvoboditvijo 24. februarja 1945 v Milanu.
Da častno počastita spomin tega svetlega in plemenitega lika vodje italijanske mladine v borbi proti fašizmu, za mir in svobodo, bosta Centralni komite Zveze komunistične mladine Trsta in Izvršni komite Komunistične partije položila vence na spominsko ploščo na rojstni hiši v ul. Segantini 4 in na ploščo, ki je njemu posvečena, v Spominskem parku pri Sv. J ustil.
Položitev vencev bo jutri, v nedeljo ob 11 v ul. Segantini in ob 11,15 v Spominskem parku.
gotovi avtonomijo krajevnih u-stanov in istočasno učinkovito prispeva k tako zaželeni gospodarski prenovitvi področja;
zato, ker v primeru, da bi se vprašanje avtonomije moralo rešiti s strani parlamenta v okviru dežele F urloni ja-Julisku Benečija, predvidene od člena 116 ustave, bi se moral potrditi poseben položaj Tržaškega ozemlja v okviru omenjene dežele z dodelitvijo najširše avtonomije temu področju, ozirajoč se na zgoraj navedene pravice;
sklejta: da naj se zahteva ustanovitev avtonomne teritorialne ustanove s teritorialnim svetom z najširšimi zakonodajnimi in upravnimi pravicami, kot je zgoraj navedeno.
Če hi pa parlament sklenil, da se ustanovi dežela Furlanija-Julijska Benečija, naj se da Tržaškemu ozemlju najširša teritorialna avtonomija na podlagi posebnega statuta in naj se Trst določi hot glavno mesto deželen.
Demokristjani se glede proste cone umikajo
p reri nedavnim siri o poročali, da so v komisiji za prosto cono, ki jo je ustanovil tržaški občinski svet, dosegli sporazum glede točke, s katero se zahteva od vlade, naj Tržaško ozemlje postavi izven carinske črte republike in naj ustanovi prosto cono. Ob tisti priliki so se proti tej formulaciji izrekli fašisti, monarhisti in liberalci po. leg Barluliju, ki je ostal na tem svojem stališču osampljen v svoji lastni skupini.
V torek se je občinska komisija za prosto cono zopet sestavila, da nadaljuje diskusijo o sestavi ostalih členov zakonske, ga osnutka, ki bi ga morali predložiti vladi. Tedaj jc vodja demokrisljanske skupine Caspa-ro dejal, da je njegova stranka za takšno prosto cono, kot sta goriška in aotska, ali pa malo boljšo, da pa je proti njeni integralnosti, kot se je do sedaj zahtevalo.
Ko so predstavniki tistih skupin, ki se zavzemajo za integralno prosto cono, slišali bc-
Dve nasprotni stališči v dveh tednih
Prazniki ob razdelitvi izkaznic
fjjF ad nje sekcije prirejajo svoje pražnikc oh priliki razdeljevanja novih partijskih izkaznic. V soboto je bil v Ljudskem domu v ul. Madonnina praznik razdeljevanja izkaznic celice Tovarne strojev. Ob tej priliki sla govorila tov. Desanti kot voditelj celice in tov. Sema v imenu Centralnega komiteja KP TO. Za časa veselice sta dva tovariša zaprosila za vstop v partijske vrste-
Danes zvečer ob 20. bo v Ljudskem domu v ul. Madonnina praznik razdeljevanja izkaznic sekcije «Curiel». Prav tako danes bo razdelila izkaznice svojim članom celica «Pi-soni»; praznik ho v dvorani kulturnega krožka «Pisoni».
Seja CK KP
Danes popoldne ob 18 bo na sedežu v ul. Capitolina 3 seja
Za umik vseh čet iz tujih dežel
Q ekretar KP SZ Nik ita Hroščev je izjavil ameriškemu novinarju Alsopu od «New York Herald Tribune», da bi se morale sovjetske in ameriške čete umakniti iz vseh dežel, kjer so nastanjene. Sovjetske čete bi se morale umakniti iz vseh tistih evropskih dežel,
Decentralizacija industrije v Sovjetski zvezi
kjer se sedaj nahajajo na podlagi veljavnih pogodb, čete zahodnih dežel iz tujih dežel, a-meriške pa iz Evrope in Azije.
Poljski Sejem zaseda
V sredo se je prvič sestal novi poljski Sejem, ki je izbral za svojega predsednika podtajnika kmečke stranke Wiceka. Za predsednika državnega sveta (državnega poglavarja) je bil ponovno izvoljen tov. Za-wadski. Sejem je ponudil mandat za sestavo nove vlade dosedanjemu ministrskemu predsed. niku Cyrankjewiezu. Ob otvo-ritvi zasedanja so vsi govorniki poudarili, da bo Poljska nadaljevala svojo pot v socializem v bratski skupnosti z ostalimi socialističnimi deželami.
Delegacija KPF pojde v FLRJ
Na nedavni seji Centralnega komiteja KP Francije so med drugim sklenili, da bo aprila
odšla v Jugoslavijo delegacija francoske partije, ki bo imela nalogo, da vzpostavi normalne odnose z Zvezo komunistov Jugoslavije.
Izrael se noče umakniti
Položaj na Bližnjem vzhodu postaja zopet zapleten, ker Izrael noče umakniti svojih čet s področja Caze in Akabe. Predsednik ZDA je ponovno pozval IzraeL naj spoštuje sklepe OZN. Egiptovska vlada zahteva od OZN ostre sankcije proti dr. žavi, ki je prva začela napad na Egipt.
Obenem bi se morala odpraviti vsa strateška oporišča
Tov. Hruščev je izjavil tudi, da je Sovjetska zveza za normaliziranje odnosov z ZDA in si želi sestanka štirih velikih.
Ob koncu prejšnjega tedna se je veliko govorilo o imenovanju novega zunanjega ministra v osebi Andreja Gromvka in o premestitvi dosedanjega mini. sira Šcpilova na mesto sekretarja CK KP SZ. Zahodno časopisje si je bistrilo um z najrazličnejšimi domnevami.
Če pa bi bili malo bolje preučili resolucijo CK KP SZ o decentralizaciji industrije, bi bili časnikarji verjetno prišli do zaključka, da je Šepilov dobil spet svoje mesto v CK, ki ga je moral zapustiti zaradi preobremenitve v izvrševanju poslov zunanjega ministra, zato da se lahko posveti uresničenju enega izmed najvažnejših, sklepov, ki izhajajo z XX. kongresa. Resolucija namreč predvideva odpravo vsedržavne centralizacije industrije po panogah in ustanovitev številnih industrijskih centrov, ki bodo do-bro sredstvo v odpravi birokra. tizma, v sodelovanju različnih industrijskih panog in v pritegovanju širših delavskih množic k upravljanju podjetij in gospodarstva na splošno.
Centralnega komiteja Komunistične partije.
Včlanjevanje
ZKM
V soboto so Mudi mladinci ZKM imeli dva praznika, na katerih so razdelili nove izkaznice nekaterim svojim aktivom. Prvi praznik je bil na sedežu krožka «Tomažič», kjer so se sestali komunistični mladinci središča mesta, ladjedelnice Sv. Marka in Tržaškega arzenala. Mladinci ladjedelnice Sv. Marka so v svoji kampanji za obnavljanje izkaznic izpolnili svo. jo nalogo za 130 odst., mladinci središča mesta in Arzenala pa 100 odst.
Na tem prazniku je spregovoril tov. Vidali, ki je v kratkem orisal pot tržaškega delav-skega gibanja, omenil stavko leta 1902 in tedanje delavske žrtve in nakazal perspektive za bodočnost.
Na prazniku magdalenskih mladincev, ki so se sestali v dvorani PD «Čebulec», je bil prisoten tov. Pescatori, ki je prinesel pozdrav tajništva ZKM. Magdalenski mladinci so stood. stolno izpolnili svojo nalogo.
Malajci
bežijo
na Kitajsko
Od novembra 1950 so britanske oblasti na polotoku Malaja izgnale iz dežele 19.000 prebivalcev, ki so se zatekli na ozem. Ije LR Kitajske.
V Moskvi je umrl prvi podpredsednik državne gospodarske komisije ZSSR V. A. Moli. šev, ki je imel neozdravljivo krvno bolezen.
sede demokristjanskega predstavnika, so od njega zahtevali, naj pojasni svojo misel. Svet. Gasparo je dejal, da je njegova stranka proti popolnosti tržaške proste cone, češ da je gospodarstvo dežel, s katerimi je Trst zemljepisno najtesneje povezan, nacionalizirano, kar naj bi predstavljalo resno nevarnost za mesto in deželo.
De mokriš tj a nsk a stranka je torej napravila korak nazaj, ki ga za sedaj ni nihče pričakoval, ker se je vendarle upalo, da je nad ožjimi interesi v tej stranki zmagala volja večine ujedenega članstva, ki je prav tako zainteresirano k gospodarskemu dvigu našega mesta.
Zgleda pa, da je postal v zadnjem času pritisk na pristaše proste cone med demokristjani tak, da so morali napraviti korak nazaj in tako pokazali pravi obraz te stranke, ki v resnici ne more zastopati niti teženj svojih lastnih volivcev.
To «novo» stališče demokristjanov pa postaja jasnejše, če ga vzporedimo z najnovejšimi vestmi iz Rima. Iz zanesljivih virov se jezvedclo, da vlada misli odbiti vsakršno tržaško zahtevo po prosti coni. Vlada ni le proti intergralni prosti coni, temveč tudi proti taki ureditvi* kot jo ima Gorica. Vlada ni niti pripravljena na sp rej e tei tistih zahtev, ki so jih postavile nekatere gospodarske kategorije v zameno za prosto cono. Vladni krogi menijo, da bi bil vsak izredni ukrep v smislu proste cone ali v smislu zahtev gospodarskih krogov našega mesta « škodljiv» za Trst in za de/c)Q.
Vse to nam še enkrat potrjuje, da je vlada popolnoma gluha na zahteve in potrebe našega področja. Na vsak predlog, ki je prišel iz našega mesta, pa naj je bil tudi najneznatnej-šega značaja, je vlada vedno odgovorila z zavlačevanjem, s praznimi obljubami in končno z zavrnitvijo. Res je, torej, da ji je bilo mar za Trst samo v letih, ko je lahko v njegovem imenu mobilizirala okrog sebe množice ljudi in jih trgala izpod vpliva ljudskih strank. Sedaj pa, ko je bilo ozemeljsko vprašanje rešeno in ko hi se moralo stanje na našem področju popolnoma normalizirati, se vlada niti ne zmeni, kaj se v Trstu dogaja. Zgleda, da hoče vso težo svoje dosedanje politike in vso težo Mussolinijeve pustolovščine zvrniti na ramena Tržačanov, ki si vendarle želijo znosnejšega življenja.
Odgovornost za to stanje ne pada samo na vlado kot tako. Pada tudi in predvsem na stranke, ki jo sestavljajo. Če pomislimo, da se je k temu manevru vlade pridružila tudi tržaška demokristjanska podružnica,' moramo pač zaključiti, da sc tržaški deinokristjanski krogi tudi sedaj kot vedno pridružujejo tisti politiki, ki hi hotela onemogočiti v korist drugih mest razvoj Trsta kot trgovskega in industrijskega središča.
Brez dvoma bo sedanje stališče demokristjanov proti prosti coni prepričalo naše prebivalstvo, da je treba odločno nadaljevati borbo proti nasprotnikom tržaških koristi in da je treba tudi proti volji voditeljev nekaterih strank ustanoviti široko, enotno fronto vseh slojev
brez razlike za zmago upravičenih zahtev, katerih uresničenje lahko nudi našemu mestu možnost obnove in proevita.
Rezultati razgovorov
med ZSSR in LR Bolgarijo
V. sredo so se zaključili v Mo. skvi razgovori med vladnimi in partijskimi delegacijami ZSSR in LR Bolgarije. Oh zaključku so objavili meddržavno in med-partijsko deklaracijo. ZSSR je odobrila LR Bolgariji kredit 200 milijonov rubljev za industrijski razvoj Bolgarije. Pred letom dni je ZSSR nakazala Bolgariji posojilo 300 milijonov rubljev za razvoj kmetijstva.
Blokovski evropski trg šestih
V Parizu so na seji ministrskih predsednikov «male Evrope» (Zah. Nemčije, Francije, Italije, Belgije, Nizozemske. Luksemburga) sprejeli sklep o ustanovitvi skupnega evropske, ga trga in evropske atomske a-gencije. Ta sklep, ki ga prikazujejo kot korak dalje k združitve Evrope, je zelo nevaren, ker lahko pomeni še večjo poglobitev blokovske razdelitve celine.
Resolucija
partijskega plenuma v Miljah
Ki a svojem plenumu od 12. februarja so IN miljski komunisti sprejeli naslednjo resolucijo :
Zbrani na plenumu dne 12. februarja, da diskutirajo o ideološki in politični razpravi v mednarodnem delavskem in komunističnem gibanju, komunisti miljske sekcije po poročilu tovariša Vidalija
odobravamo oceno, ki sta jo podala madžarska socialistična delavska partija in mednarodno komunistično gibanje o protirevolucionarnem poskusu na Madžarskem, ki je propadel zahvaljujoč se pomoči Sovjetske zveze, madžarskim tovarišem in želimo madžarskemu ljudstvu, da ponovno začne z uspehom gradnjo socializma pod vodstvom socialistične delavske partije in z bratsko pomočjo socialističnih dežel;
pozdravljamo znova utrjeno enotnost socialističnih dežel na čelu s Sovjetsko zvezo na podlagi osnovnih marksistično-leninističnih načel, katerih je proletarski internacionalizem eden izmed temeljev;
poudarjamo pravilnost borbe, za katero se tudi mi obvezujemo, v obrambo čistosti naše marksistično-leninistične ideologije proti besni antikomunistični kampanji buržoazije in proti vsakršnemu revizionističnemu poskusu;
podčrtujemo svojo zvestobo načelu mednarodne solidarnosti delavskega razreda na podlagi proletarskega inlernacionalizma, ki se tu pri nas izraža v okrepitvi bratske enotnosti med Slovenci in Italijani, podlagi vsake pridobitve in vsake borbe na političnem in gospodarskem področju ter na področju obrambe demokratičnih in narodnih pravic našega prebivalstva; obvezujemo se, da bomo utrdili to enotnost, braneč jo pred vsakim atentatom in budno pazeč na vsakršno nacionalistično tendenco, v prepričanju, da je to naša glavna dolžnost komunistov, Slovencev in Italijanov, kot sestavnega dela velike in zmagovite vojske mednarodnega proletariata na čelu s prvo socialistično državo, Sovjetsko zvezo.
Slične resolucije so sprejeli plenumi na Školjetu, v Trebčah, Nabrežini in Tomažič.
Uradna uporaba
slovenščine na Koroškem
Kdaj bodo tudi pri nas izdali podoben odlok?
\ vstrijsko vrhovno sodišče je izdalo odlok o uradni upo-rabi slovenščine, oz. • hrvaščine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem, kjer živi slovensko, hrvatsko ali pa* mešano prebivalstvo. Odlok določa, da bodo smeli člani narodne manjšine v Avstriji uporabljati v neposrednih stikih z oblastjo svoj materini jezik brez uporabe tolmača.
Odlok je bil izdan na podlagi 7. člena državne pogodbe z Avstrijo in državne ustave. Že sedaj so avstrijski državljani slovenske ali hrvatske narodnosti imeli v teoriji to pravico, a je niso mogli v praksi izvajati. Zahtevalo se je namreč, da morajo državljani druge narodnosti poznati tudi nemški jezik ali pa vsaj poskrbeti za prevod svojih vlog in svojih besed.
Preden se bo ta odlok začel praktično izvajati, bo poteklo nekaj časa, ker se bodo naciona-
listično usmerjeni elementi morali s težavo temu privaditi, poleg tega pa bodo morale oblasti poskrbeti za namestitev zadostnega števila ljudi, ki se bodo lahko sporazumeli s stran-kami slovenske ali hrvatske narodnosti. Vsekakor pa je ta odlok pozitiven in bo rodil lepe rezultate za jugoslovansko narodno manjšino na Avstrijskem, ki se ho lahko bolje raz-vijala, ker bo odpadlo eno izmed sredstev za potujčevanje.
Poudariti je treba, da je ta odlok sad borbe jugoslovanske narodne manjšine, prizadevanj Sovjetske zveze, ki je vztrajala, da se v državno pogodbo vnese navedeni 7. člen, in Jugoslavije.
Kdaj ho izdan tudi v treh pokrajinah Italije, kjer živijo Slovenci, takšen odlok? To se sprašuje slovenska narodna manjšina, ko je zvedela za ta odlok avstrijskega vrhovnega sodišča Italijanska vlada h imorala posnemati severno sosedo in
Stališče KPI o kongresu PSI
odstvo KPI jc ta teden objavilo posebno izjavo o socialističnem kongresu v Benetkah. Predvsem se v tej izjavi ugotavlja, da so v zaključni socialistični resoluciji načela, ki so v veliki meri izdelek in skupna last delavskega razreda, italijanskih delavcev in več kot dvajsetletnih skupnih izkušenj. Ne glede na razna stališča, ki so lastna vsaki stranki, je re-solucija ta skupni moment upoštevala in je upoštevala tu-di načela, ki so izšla iz sklepov Vlil. kongresa KPI.
Izjava pravi, da obstajajo v Italiji objektivni in deloma tudi subjektivni pogoji za prenovitev, ki naj privede Italijo
v socializem. Pravi se tudi, da je pozitiven vsak napor za združitev s socialdemokracijo, kar naj odpomore k dosedanji razdvojenosti in naj pripomore k prihodu delavskih sil na oblast. Istočasno pa je treba raztegniti že doseženo enotnost, ne pa na. daljevati staro razdvojenost ali sme oslabiti akcijske enotno-med komunisti in socialisti ni odpravila in ne more odpraviti avtonomije, niti ne razlik med obema strankama. To pa ne sme oslabiti akicijske enotnosti, ki mora stremeti k uresniče-vanju interesov delavskega razreda. Zato zaskrbi j a jo poskusi za poglabljanje razlik in vna. sanje razdora med obema stran-
kama, kar bi prav gotovo oslabilo akcijo delavskega razreda pod pretvezo nekih «demokratičnih jamstev» na podlagi protikomunizma.
Pri tem je treba paziti na napore reakcionarnih in konservativnih sil, ki bi hotele razdvajati in ne združevati delovne sile, ker vedo, da je enotnost največja nevarnost za kapitalistične pozicije.
Kar se tiče madžarskih dogodkov in procesa obnavljanja komunističnega gibanja na pod. lagi sklepov XX. kongresa KP SZ, bo prihodnost dokazala, kdo je napravil pravilno analizo. Za sedaj pa vodstvo KPI odklanja vsakršno primerjanje
socialističnega s kapitalističnim svetom, ki razpada.. Nevarno je popuščati antikomunizmu ali antisovjetizmu ( v prepričanju, da je to koristno stvari socializma. Prav tako je to nevarno borbi za odpravo blokov.
Izjava pravi dalje, da ni ne demokratične ne socialistične alternative brez množičnih borb, ki morajo biti podlaga dela vsake delavske partije. Razširiti in okrepiti je treba enotnost delavskega razreda in ne se samo spuščati k negativnim ocenam frontizma. Na koncu izjava pozdravlja novo vodstvo PSI in si želi nadaljevanja skupnih naporov za delo, demokracijo in socializem.
uveljaviti podobne določbe mirovne pogodbe in posebnega statuta. V tem primeru bi se lahko reklo, da je v resnici slovenski narodni manjšini v Italiji bolje zagotovljen narodni razvoj.
Nemška vojska z atomsko oborožitvijo
Britanska vlada je že pred časom sporočila, da bo umaknila iz Zah. Nemčije dve diviziji in da namerava demobilizirati 65.000 vojakov zato, da lahko zmanjša vojaške izdatke. Zato je Adenauer sklenil, da 1)0 okrepil zahodnonemške oborožene sile z najmodernejšim orožjem, t. j. tudi z atomskimi taktičnimi izstrelki.
V Indiji skupne liste
komunistov in socialistov
V Indiji je v teku živahna volilna kampanja, ki se ho zaključila z izvolitvijo centralnega in krajevnih parlamentov. Glavne stranke, ki se bijejo za večino glasov, so kongresna, so. cialistična in komunistična stranka. Skoraj po vsej Indiji so socialisti in komunisti sklenili zavezništva. V nekaterih krajih, kot n. pr. v Vengali, so postavili skupne kandidate.
POLITIKA IN GOSPODARSTVO
Kako j
e mogoče izboljšati širjenje
našega tiska
Nujna potreba stalne kontrole
Ali pomagajo sekcije in Celice raznasalcem ?
jyjLslim, tla je skoro odveč zadrževati se na dolgo o važnosti širjenja našega tiska. Za vsakega tovariša bi moralo pač biti očivid-no, da z večjim delom na tem 'področju pridemo do možnosti, da se približamo širšim slojem prebivalstva in da s povečanjem razprodaje podpremo naši glav-! m glasiti «Delo» in «Lavoratore».
Imamo pa položaje, ki jih je treba spremeniti, da se ta naloga lahko uresniči. iako imamo primer sekcije v Nabrežini, kjer se proda določeno število «Uela», zanemarja pa se delokrog med italijanskim prebivalstvom glede na sirjenje «Lavoratura», čeprav obstoja gotovo število bralcev «Unità». Tudi v ilolini gre širjenje «Tlela» precej dobro, ni se pa ničesar napravilo za «Lavoratore», čeprav so skupine italijanskih bralcev. V Miljah pa je treba urediti širjenje, ker je prodaja «Dela», «Lavoratora» in « Unità» v zadnjih mesecih padla.
Hočem pa se zadržati še o drugi plati tega dela, to je o potrebi stalne kontrole nad doseženimi rezultati. Le malo je sekcij, ki vršijo to zelo važno nalogo. Kakšna konkretna pomoč se nudi raznašalcu, da bi se mu pomagalo in ga razbremenilo v njegovem delu ? Pogostoma je prepuščen sam sebi, nalaga se mu še drugo delo ali pa se prepušča, da postane širjenje tiska skoro spontana pobuda, ki se obdrži na površju vse, dokler se raznašalee ne u-trudi.
Sicer pa je širjenje naših listov brez dvoma najboljša in najbolj učinkovita oblika za razširitev vpliva naše partije, za ustvaritev čedalje širšega kroga
prijateljev. za uspešno razkrinkanje sovražnika uničenje laži že v kali in populariziranje zahtev, ki so osnova začrtanih borb. Gre torej v bistvu za uspešno delo, ki bo lahko samo obrodilo dobre sadove".
Zato je po mojem mnenju stalno preučevanje širjenja tiska največje važnosti, istotako kot aktivi-zacija vseh sekcij v tej smeri.
DUŠAN BAUČER
Anglija drago plačuje pustolovščine v Egiptu
Anglija drago plačuje svojo pustolovščino v Egiptu. Sueški prekop bo sioer kmalu popolnoma očiščen, toda posledice napada na Egipt so v obeh državah napadalkah še vedno vidne in kaže, da ne bodo tako hitro izginile.
Posebno občuteno je n. pr. primanjkovanje goriva. V Angliji se bencin že nekaj mesecev prodaja na črni borzi. Ben-
cin je na črni borzi dvakrat dražji kot racioniran. Našli so se tudi že taki, ki znajo dobro ponarejati kupone za bencin in jih seveda prodajajo. Bencin prihaja na črno borzo tudi iz garaž, kjer niso ob začetku ra-cioniranja izvršili kontrole. Najdejo pa se tudi lastniki avtomobilov, ki vozila bijo, nakazani bencin dajajo na črni borzi.
Tržaške žene
se pripravljajo na 8. marec
y vseli mestnih okrajih in v vaseh našega podeželja se vodijo priprave za proslavo mednarodnega dneva žena. Krajevne skupine žena, včlanjene v Z-vezi demokratičnih zena se sestajajo, razpravljajo o pobudah, da bo ta velika zenska manifestacija tudi letos dobro uspela. Tudi letos ne bodo žene pozabile na podaritev, vejice mimoze materam in ženam paulih za svobodo, kot ne bodo pozabile obiskati bolnike, upokojence in na podaritev mimoze učiteljicam s strani učencev, organizirati recitacije, plesne veselice, nastope baletov in družinske večere.
krajnih krožkih in v vaseh priložnostne veselice.
V nedeljo 10. marca bo v eni izmed večjih dvoran v mestu centralna manifestacija Zveze demokratičnih žena. Na manifestaciji bo prisotna prof. Ada Marchesini Gobetti, ki je že bila dobrodošli gost tržaškega demokratičnega gibanja.
sporazum
med SZ in FLRJ
Povsod so " priprave v polnem teku. lvrožki Zveze demokratičnih žena hočejo za 8. marec izpolniti obvezo za razdelitev pristopnic organizacije med žene in hočejo do tega dne doseči cilj, ki so si ga zadali.
ne ra-
pa pro-
Organizirano bo tudi izredno širjenje revije Noi Donne in že sedaj je večje število okrajev in vasi naročilo potrebno število izvodov za to akcijo. V dneli 8. in 9. marca bodo v o-
Počastitev žrtev februarske stavke 1902
Kolikokrat se je za resno preučitev vprašanja tiska čakalo, da je posegel vmes Center za širjenje tiska, da se je nato iznesel ta ali drugi problem 't Ali se je napravila zadostna analiza, če se v določenem delokrogu lahko še izbolj ša širjenje listov? Ali se je kontroliralo, koliko izvodov se dvigne v kiosku časopisov zato, da ne ostajajo neprodani izvodi? Pre dno se je začelo z raznašanjem lista, se je morda pogledalo, ali prinaša kak članek, ki zanima prebivalstvo določenega okraja, ali pa vsaj del slednjega? Ali so se dovolj propagan-dirale intervencije naših svetovalcev v občinskem in pokrajinskem svetu glede na ta ali drugi problem, ki se tiče določenega okraja? Ali se kontrolira redno plačevanje, listov? Se kontrolira, da ne ostane preveč neposrednih izvodov ? Ali se je pregledalo in vzelo v poštev diskusijo, ki jo ima raznašalee z bralci ! Se mu je pomagalo, da bo znal pravilno diskutirati ? Ali poznamo dobro probleme, ki jih sproti iznese prebivalstvo določenega okraja in kako naj se ti problemi rešijo ?
Ce gledamo na širjenje tiska iz tega vidika in delovanja, se bodo na ta način sami vključili problemi partijskega življenja in njene povezave z množicami. Če se delo za širjenje tiska ne opravi dobro, se pogostoma ne mora poznati problemov, ki se pojavijo v okraju.
V Moskvi je bil 9. I. m. podpisan dodatni protokol k sporazumu o sodelovanju med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo za razvoj jedrnih raziskovanj in miroljubne uporabe atomske energije. Sporazum pa je bil sklenjen in podpisan v Beogradu 2&. januarja 1956. Dodatni protokol, predvideva raztegnitev sodelovanja med obema državama na tem področju.
To je Tazjasnjevalno delcP
ki ga namerava vršiti
NSZ v Trstu
JT z «Risorgimento Socialista», glasila NSZ povzemamo izvleček intervencije Dušana Furlana kot delegata krajevne NSZ na kongresu organizacije v Ri mu. Objavljena je bila v št. 6 od 8. t.m.
n
Številke
jasno govore o 5. petletki
Samo v Ruski federalni republiki so v teku V. petletke zgradili kar 4819 šol. V te šoje so namestili 1.912.000 šolarjev. V isti dobi in v isti republiki so zgradili 580.1 zavode za 677 tisoč šolarjev.
Brezposelnost v Avstriji in Zah. Nemčiji
Iz uradnih podatkov izhaja, da je bilo v Avstriji v januarju letos 219.128 brezposelnih. V primeru s", prejšnjim mesecem se je število brezposelnih zvišalo za 35,2 odstotkov.
Zahodna Nemčija pa je imela v januarju 1,470.416 brezposel. nih in sicer kar 338.000 več kot v decembru 1956.
«Furlan iz Trsta intervenira za preučitev tistega dela, ki v reza h govori o problemih ZSSR. F o njegovem mnenju «manjka točnejša marksistična * analiza procesa na gospodarskem, socialnem in nato političnem po d roč ju, ki je rodil sistem in nato ideologijo in politiko stalinizma». Furlan nato pravi, da je marksistična analiza procesov, ki so rodili stalinizem s sistemon, ki nosi njegovo obeležje, in ki so povzročili sedanja protislovja, skrajno važna za politično in ideološko vz-gojp socialističnih pripadnikov. Predlaga nato, da bi motale teze to vprašanje vsaj površno naznačiti. «Če se povrnem k tezam, se mi zdi, da bi morali poudariti, da ni bila oktobrska revolucija le prva socialistična revolucija, ki je odprla novo obdobje v svetovni zgodovini in zato tudi v zgodovini socializma, marveč da nam je odkrila vrsto zakonov o gospodarskem, social-nem in političnem razvoju družbe, v kateri proizvodna sredstva niso več last kapitalistov. Pred oktobrsko revolucijo so lahko marksisti ter delavsko in socialistično gibanje samo približno in z veliko negotovostjo predvidevali, kakšni bodo objektivni razvojni zakoni družbe, ki gradi socializem. Centralistična sta. linovska usmeritev v gradnji države in gospodarstva je pri opredelitvi nalog stranke ter drugih socialnih in političnih organov pripravila sistem do tega, da je bil vedno manj ob-čutljiv za te zakone ter jih je celo zavestno zanikal. To je neizbežno privedlo do ideologije in prakse, po kateri je o--snovni nosilec socialističnih od-nosov in gradnje socialističnega gospodarstva država, ne pa delavstvo. Znano je, da objektivni zakoni po ljudeh, po delavcih. Ko so se nasprotja med nadstavbo, med stalinsko
► O govoru Dušana Furlana na kongresu NSZ v Rimu
smo jih opazili nasproti državam Vzhodne Evrope in tedaj imamo v teh državah kopijo sovjetskega režima v vseh njegovih posebnostih. Če je nosilec socializma država, tedaj ga je seveda treba izvažati v druge države s pomočjo vseh mogočih sredstev. Tedaj tudi nastane pojem, da so socialistične sile v drugih državah samo po-možne sile svetovne socialistične revolucije, katere glavna udarna sila je v sovjetski državi itd. Kaj veljajo potem na-vi on a Ina pot v socializem in objektivni zakoni socialističnega razvoja v posameznih državah itd.?»
Stališče tukajšnjih voditeljev NSZ
Objavljamo gornji izvleček (govor je v celoti objavil «Primorski dnevnik» v torek), ker njega izhaja stališče krajevnih voditeljev NSZ. •
Kot znano, se krajevna NSZ ni vključila v PSI. Ta sklep je bil predmet sporočila, ki ga je dala NSZ v Trstu tisku. V tem sporočilu se je ugotavljalo da se je čeprav se odobrava pristop gibanja «neodvisnih socialistov» v PSI, obvestil kongres, da tega pristopa v Trstu ne bo, to pa zaradi posebnih pogojev in položaja krajevne razvrstitve levice tei da bo NSZ v Trstu nadaljevala s svojim «objasnje-valnim delom», zaradi katerega je nastala.
Pri tem pa je treba ugotoviti, da so teze, ki jih je zago-delujejo 1 var j al Furlan iste, kot jih ima-li"d*4i j0 voditelji Zveze komunistov Jugoslavije, tako, da bi se lahko reklo, da J c Furlan za-
stvu negiranje sovjetske izkušnje, osporavanje vloge ZSSR v mednarodnem komunističnem gibanju in samih načel proletarskega intcrnacionalizma.
Govor Furlana na kongresu NSZ na katerega lahko odgovorimo na isti način, kot odgovarjajo na «teorije» ZKJ mednarodno komunistično gibanje, velike komunistične partije kot KP SZ, KP Kitajske, Francije itd. — kaže, da se je v Trstu NSZ posvetila «obja-sn j e va n j u», na osnovi tez jugoslovanskih voditeljev. Dejstvo, da ostane NSZ v Trstu še dalje kot neodvisno gibanje in ne pristopi v PSI (kjer bi sicer ne bila dobrodošla), kot se je zgodilo v nacionalnem merilu, torej ni pripisati ideološkim razlogom ali razliki v politični oceni. Nasprotno, voditelji tržaške NSZ so se predstavili v Rimu, kot smo videli, kot najbolj strogi pristaši borbe proti «stalinizmu».
kongres PSI. KP1 naj znašla na križpotju : ali izbere novo pot, ki jo je zal XX. kongres KP SZ I vrne «ofenzivo stalinizma pa se vda osamitvi.
f
Krajevni voditelji se v vsem strinjajo z nacionalno organizacijo NSZ. Sicer pa sta bila itak dva izmed teh na zadnjem kongresu izvoljena v Centralni komite, eden pa je bil potrjen kot član nacionalnega vodstva gibanja, ki ima kot prvo nalogo prehod v PSI.
Razlogi
priložnostne
taktike
Očividno hoče tudi Lai| kot njegov kolega na kod vršiti « ob jasn jevalrlo del to v upanju, da so «naj poti tisti, ki ne verujejo ' in sposobnosti ljudskih m ki so v vrstah KPI in tei krog slednje», ker ml/ ru> ski dogodki so «nastali p*:	rw
radi tega, ker sla zalet množic in sila socialist* 0 razvoja nezadržna in se pČ°sl1el dej uveljavita».	^ndn
V bistvu, za Laurenti ja i r^a Krivdi! Sl
ga krivi komunisti.
bo tudi, če bi se morala l\
kruh
f me
protikomu^
k0t J6 P'W,,,
to ■
tev uresničiti a nem smislu, dejstvu, da bo «KPi še pod pritiskom starih med^, nih vezi in mentalitete ^p/0}. notranjih birokratov», čeQ ^ ne najde svoje poti, se novi in se ne prilagodi, L„ens joč na «sedanjih pozicijat.e^
Kot vidimo, ima NSZ — avtor članka in tA,j" { padov je eden izmed njefl%štV( diteljev — zelo čudne pofc,vn, KPI, sedanjih političnih i je(o sih v Italiji, o pomenu mla šavanja v zadeve drugih kUpne iu drugih dežel, to je o ir0vat lu, na katero se tudi voàjv0r ZKJ, ki stoje višje od Dvojic;,. i' u ria nov in Laurea lijev, V« irt ko vztrajnostjo sklicu jej ojenske
Mnenja smo, da je treb/'r'"'-zadržanje napram KPI s rav
ni krajevne NSZ, preko voditeljev in njenega tisk{ °’_ T
politiko in zakoni socialističnega | stopal na kongresu ZKJ. razvoja v državi odkrito poka. zala. tedaj je sistem pod Stalinovim vodstvom vedno bolj dobival značilnosti despotizma. Ko se la politika, le zamisli, ta ideologija usmerijo navzven, tedaj smo priča odnosom, ki
Mladinski kriminal v New Yorku
Tudi letos se je tržaški proletariat spomnil prvih delavskih žrtev, ki so padle pred 55 leti v tem mesecu pod avstrijskimi svinčenkami. V nedelj0 Jfl delegacija nove Delavske zbornice CGIL položila venec na nagrobni kamen na pokopališču pri Sv. Ani. Kot znano, se je stavka 1902, ki je bila organizirana v znak solidarnosti s kurjači Tržaškega Lloyda, zaključila z veliko delavsko demonstracijo, v teku katere je padlo 14 delavcev raznih narodnosti, nekaj desetin pa je bilo ranjenih. Tržaško delovno ljudstvo bo ohranilo v večnem spominu svoje delavske ki so padle v borbi za uveljavitev delavskih pravic.
žrtve,
Komisar policije v New Torku Kennedy je dal v javnost podatke, ki kažejo velik porast kriminala mladoletnikov v tem mestu. Zločini, ki so jih zagrešili mladinci v starosti do 16 let so lansko leto presegli za 32,5% število iz leta 1955, do. čim je porasla za 12,7% kri. minaliteta mladoletnikov od 16 do 20 leta.
Leta 1956 je policija aretirala v New Yorku zaradi raznih zakonskih prestopkov točno 8.714 mladincev do 16 leta in nad 13.000 od 16 do 20 leta starosti.
Časopis «New York Times»
poroča, da je bilo lansko leto izvršenih 12% težkih zločinov več kot prejšnje leto.
Kriza v Čileju
Kot poroča list «El Siglo» so v Čileju življenjski stroški narasli od leta 1928 dalje za 109 krat. Kruh je lansko leto po-dražil za 50%, najemnine so dvakrat višje od prejšnjega leta. Povišale so se seveda tudi cene drugih osnovnih življenj, skih potrebščin, predvsem živil.
Organizacijska resolucija CK
Objavljamo v celoti be sedilo resolucije, ki jo je odobril Centralni komite naše partije na enem med zadnjih sestankov: entrain! komite, ki se je sestal 26. januarja, 2. in 4. februarja pod predsedstvom tovarišev Valen tinisa, Calabrie in Seme, po obširni razpravi o organizacijskem poročilu tov. De. stradija, ugotavlja, da so, zaradi vedno bolj odkrite reakcionarne politike, gospodarske razmere delovnih ljudi in prebivalstva v Trstu vedno slabše. Vlada je brezbrižna spričo važnejših problemov našega me-, sta, ki preživlja krizo, katera prizadene poleg delavskega razreda tudi srednje sloje proiz. vajalcev, male gospodarske poslovne kategorije, uradnike, državne nameščence itd. in to tudi zaradi stalnega naraščanja draginje. Vse to sc ne odraža samo na področju borbe delavskega razreda, marveč na vseh področjih mestnega življenja. Zato je danes tem lažje
uresničili široko politiko zavez, ništev v borbi za obnovo našega gospodarstva, na čelu z delavskim razredom, skupno z velikimi množicami italijanskega ljudstva za dosego demokratične vlade delovnih razredov.
Stalno pridobivati nove sile
Centralni komite je z zadoščenjem ugotovil, da je partija, kljub silni in surovi protikomu. nistični kampanji, sproženi zaradi madžarskih dogodkov, trdno obdržala svojo politično, ideološko in organizacijsko e-notnost. Dejstvo, da se obnavljanje izkaznic zaključuje stoodstotno in da‘je dalo pridobivanje novih članov pozitivne rezultate, čeprav se še ne izvaja na organizirani podlagi, dokazuje veljavnost te ugotovitve in
potrjuje, da je 'partija enoten blok, ki ga reakcija ni mogla razbiti, kljub svoji besni ofenzivi.
Ko ugotavlja Centralni komite gornja pozitivna dejstva, nakazuje obenem potrebo, da se popravijo napake in pomanj-ljivosti, ostanki sektaštva in o-portunizma, v nekaterih primerih pomanjkanja notranje demokracije v kakem organu partije. Ugotavljajoč možnosti razvoja naše partije, poziva Centralni komite predvsem vse tovariše, naj okrepijo kampanjo za pridobivanje novih sil in naj zato delujejo med vsemi socialnimi sloji, predvsem v vrstah delavskega razreda in v družinkih krogih. Tovariši naj skrbijo za sekcije in celice na podeželju, aktivizirajo naj po. litično življenje celic v tovarnah, ki jih je treba okrepiti kot temeljni organ partije na delovišču. Tovariši, ki so člani teh celic morajo biti aktivni v svojih sekcijah kot pomožni člani, da bodo na la na-
čin lahko zainteresirali vso partijo o položaju in borbah v tovarnah.
Centralni komite opozarja tovariše na krepitev ‘ celic in sekcij, kar jo osnovna naloga komunistov. Edino partija, ki je dobro organizirana in pravilno usmerjena, je v resnici lahko na čelu množic.
za okrepitev
Nuditi
pomoč
ZKM
Centralni komite podčrtuje potrebo, da se partija osredotoči na borbe gospodarskega značaja na našem področju, za delo in svoboščine v tovarnah, za zahteve raznih socialnih slojev (uradniki, obrtniki, mali in srednji industrijci, kmetje itd.), proti draginji, v okviru splošne akcije, da bo vlada končno izdelala organični na-črt za gospodarsko obnovo Trsta in tako izpolnila dane obljube, za obrambo narodnih pra-
vic Slovencev, miru.
Centralni komite opozarja vse člane in vse organe partije na potrebo, da nudijo svojo pomoč ZKM, bodisi v centru kot v sekcijah, da bo slednja lahko uspešneje razvijala svojo politiko med mladinskimi množicami.
Centralni komite še posebno apelira na tovariše, da se obvežejo za vedno širše raznašanje našega tiska, to je «Lavoratora», «Dela» in «l’Unità».
Zavedajoč se, nadalje, važnosti organizacijskih vprašanj, Centralni komite priporoča tovarišem, naj stalno skrbijo za dobro delovanje partijskih organov, od vrha do baze ter poziva voditelje v centru, sekcijah in celicah ter vse aktiviste, naj izvajajo gornja navodila, ki so bila sestavljena na podlagi živahne, plodne in zanimive diskusije s prispevkom članov Centralnega komiteja.
Naprej, za večjo in močnejšo Komunistično partijo Trsta!
Gre v resnici za ločitev komunistov v «staliniste» in «ne-staliniste», za masovne napade proti ZSSR na osnovi izrazoslovja kot «birokratski kolektivizem», «despotizem» itd. za 'oceno kontrarevolucije na Mad. žarskem.
Kar se tiče kontrarevolucije na Madžarskem, je Furlan de. jul (popolnoma pozabljajoč na priprave s strani notranje reak. cije in mednarodnega imperializma ) da «se je zahteva po neodvisnosti povezala s tradicionalno borbo poljskega in madžarskega ljudstva za neodvisnost, toda je daleč presegala pomen nacionalnih zahtev», ker «se je pridružila zahtevam po globoki reviziji notranjega sistema v smeri socialistične demokratizacije».
Tudi Furlan je, sledeč vrhovnim voditeljem ZKJ, primerjal borbo «madžarskega delovnega ljudstva» s «prejšnjo kritiko jugoslovanskih socialistov» in trdil, da gre za nekaj, kar «je zraslo iz potrebe po socialističnem razvoju v sami Sovjetski zvezi in v drugih državah, kamor se je presadilo stalinistični sistem».
Grobe potvorbe stvarnosti
Dejstvo, da ostanejo neodvisno gibanje je za krajevne voditelje Ni^Z torej očividno pripisati razlogom priložnostne taktike, vzrokom izrabljanja sredstva za nadaljevanje tega, kar imenujejo «ob jasn je v alilo delo», kar pa ni nič drugega kot delo propagande in razširjanja «jugoslovanske poti» na tem ozemlju, s cilji, ki so vse prej kot pa objasnjevalni. Bolj so podobni tistim, ki so jih v preteklosti že vršili v Trstu.
Po mnenju delegata krajevne NSZ na kongresu, je treba «krizo v mednarodnem socialističnem gibanju» pripisati protislovjem med interesi gibanja in «stalinizmom», ki bi ga «nekateri komunistični voditelji» hoteli vzpostaviti. Komunisti v Italiji bi morali — kot pravi la intervencija —- prispevati k rešitvi tega spora skupno s pripadniki socialističnega gibanja in «tej nalogi se ne bodo morali izogniti».
To naj bi bila «pot, ki bi ji morali mi vsi slediti»
O tej poti govori tudi drugi voditelj krajevne NSZ, ravnatelj «Corriere di Trieste» Eugenio Laurenti. Po njegovem mnenju so bile vezi, ki jih je imela KPI v preteklosti s PSI «birokratske» in jili je na vso
soditi kot nedopustno, ko^ mislimo, da je treba «obj !° P°
vaino delo», ki voditelji 'NSZ v ti za to, pagando
so
Trstu
‘‘‘mi
si ga i/ -f° »en,
kar je to je ko «jugoslovanske
«jugoslovanske linije» nL tl področju, kljub in proti, lom ne vmeša vanj a.
kat
*rQza
fakozvano «objasnjjvafllQj razdvajalno delo in f,„a okrnitve. Zato prihaja le\ej0 do izraza osnovna naloga f nistov tega ozemlja, to ji ^udi
voga objasnjevanja stališč . S' zlik med nami in drugim." "
. «lup .
ditve enotnosti našega in proletarskega internaci» «s ma, ki se pri nas izraža t” ski enotnosti
med SloveT' ^ Italijani ; naloga obrambo, č čilnosti, ki jo mora imé'f *'1 inunistiČna partija, katerl^"‘0,f za osnovo načela marksizj^-' ninizma in je sestavni drl,. 1111 narodnega tn™«-:-.:: J	« « ‘
komunističnega^ "s
II ti
banje, na čelu s Sovjetsko
Sled]
Porast C;„
N-W,
industrije;;^« na Bolgarski;
Hrjkr<
tol>Uu
V Bolgariji je leta 1956>n' Pie: kupna industrijska proizV,0«t «j
narasla za 5,5 krat v pF^iko
letom 1939. V primeri r'11",
letom pa je proizvodnja
srečo dokončno pretrgal zadnji kov.
industrije narasla lansko" '«» .
za 10 krat. V prvih štirih1«'« h druge bolgarske petletke \e’ sr
realne plače delavcev in v1*
kov povišale za nad 40

je
tel«
----------:—-------------Jh,,.
ZA VSAKOGAR NEKA:«
^etko
Delegat krajevne NSZ jc go. voril, vedno sklicujoč se na «stalinistični sistem», o posku. sih, da bi ga obnovili ter označil kot «farso» počastitev Stalinovih posmrtnih ostankov na Rdečem trgu «s strani nekaterih komunističnih voditeljev» (očividno se namiguje na delegacije KP Kitajske, KP Češkoslovaške ter druge, ki so pred kratkim položile vence na Leninovo in Stalinovo grobnico v mavzoleju).
Predstavnik tržaških «neod. visnih socialistov» pripominja tudi, da morajo biti teze kongresa NSZ jasnejše ! Po njegovem mnenju je «centralistična stalinovska usmeritev v gradnji države in gospodar-
stva pri opredelitvi nalog stran, ke ter dnigih socialnih in političnih organov pripravila sistem do tega, da je bil vedno manj občutljiv za te zakone ter jih je celo zavestno zanikal». Zato je v ZSSR «sistem» dobil značilnosti «despotizma».
Te grobe potvorbe sovjetske stvarnosti, načel marksizma-le. ninizma, okrog katerih se utrju. je enotnost socialističnih dežel in komunističnih partij so v bi.
Krojač; «Seveda, plašč treba nekoliko skrajšati.»
ženske so pač zelo podvržene modi. Žena dobi zadnjo, ko. maj teden dni staro številko modne revije in pravi možu:
«Poglej. možiček, kako smešne klobuke so nosile ženske prej!»
V žlic velikim dohodkom Bal. zac nikoli ni imel denarja. Ne. koč, ko je komaj začel pisateljevati, ni mogel plačati najem, nine in zato so mu odpovedali stanovanje. Balzac se je razjezil in zagrozil gospodarju:
«Se žal vam ho, da ste mi stanovanje odpovedali. Nekega dne
bo na tej hiši vzidana
ska plošča.»	. ,
« 7 ako,y> je odgovoril Ce/^ lastnik zaničljivo, «z« toju[ že jaz poskrbel. Besedilo 4e minsko ploščo je že napifyol « Zares? » je vprašal pob pf Balzac. aKako s* pa glasijo «Sobo oddam v najev^o sprf odgovoril hišni lastnik. f‘e in c
Št(
pot
gotr
Osi
pre;
H««o i
Ribničan prodaja suho Sl’ebteg «Kako se vam godi?» gO Žcljr ša znanec.	'« pr,-
«Kakor kakšnemu hol^^Ptle odvrne žalostno Rihnu'0'««'« sr «Vsake tri ure po eno >llt‘ na
Pros
Čo
Škota je poslala žena 1 vino, da bi kupil miš0' L) Trgovec je Škotu pok1? cel ducat raznih :n isolo' ^ p) da Škotu so se zdele iT * drage.	»
«Toda, to je najceneje ’ S°* isolovka, kar jih je mog»c' prir" biti v našem mestu,» jo 1 na p1 sled vznejevoljen rekel °tt,0r.^ «Kaj bi pa še hoteli?»
«Kaj bi hotel? Da L «''«i , lovka ne bila predraga. N. °^Orn mate take, ki bi ubila jUtl preden bi pojedla slanin
KULTURA IN ZNAN OST
(PREŠERNOVI PROSLAVI
tia Opčinah
naj i : al
jo je
f SZ i'
inizma
in v
Podlonieriu
tli La' ia ko rio del t> « na ujejo ikili m in tei
ihjJ nnlrljn je Itila v Prosvet-tali pr. nem 'lomu na Opčinah zelo ilet ijifPetn Prešernova proslava, ka-cialistfr° sta skupno organizirali , se prosvetni društvi «Opčine» in Andrej Čok o. Prireditev je ot-ii ti j a ^ predstavnica PD «Opči-Krivdi1’ Stanka Hrovatinova, ki je irala t ^rat^eni pozdravnem nagot o-ikomuj1 me,l 'Irugini poudarila naje pri nP4 "^‘n nns 'ma današnja ,j . f°>lava poseben pomen, saj ij (o prva skupna proslava po — rkih in težkih letih ločenega .ji'Cunja ». Nadalje je govorni. "	C‘“ izrazila željo, naj bi se Open.
’ s<~. 2> katerim je pri srcu razvoj ’° j’ J°i’en$ke kulture, skupno za-z,cOa Zeli za to, da bi se prosvetni a kr riištvi, združili, da bi novo, ‘ *u *jinpno društvo postalo močno "ju riiitvo, ki bi na vseh področjih 111 ‘ P*.«,. delovalo. Z željo, da lenih i letošnja Prešernova proslava tenu m«!„ d0i,er začetek bodočega ragili kupnega delovanja, je Stanka je o Hrovatinova zaključila svoj nodi vojovor ter podala besedo prof. od DVosiču j.j je g0V0rji 0 ~ivlje. 'lijev, 'ju in Jela velikega sina slo-■njejo-^nske zemlje, Franceta Pre-: trebt^p"-
KPI s °ravi užitek je bil poslušati reko <l°l0r starega profesorja (upa a tiski’ 'G nam za besedo ustori» ,o kolIP~^° zameril!). Govor je kra-i «obj,n° Povezal s sedanjimi kultur-d ga 1 pritikami med tržaškimi tu del °Venci in nikakor ni mogel je ko'r'^n,‘ srčnega zadovoljstva tiske ,em- da je po tolikih letih je» m, a ,0 Prva skupna proslava, proti ° ka,eri so resn*čno prišle do !rtlZtl Prešernove besede:	nE-
iti ln°St’	sprava, k nam
,al nazaj se vrnejo, otrok, kar m . ,"l° Slava, vsi naj si v roke se-
T ">>•-»
doga i	___
to jf, Tudi prof. Sosič se je v svo-tališč j1 H°voru živo zavzel za to, rugiio.0 Prišlo čim prej do zdru-sa g'; e °beh prosvetnih društev, rnacL ° Ponovitve enega samega raža ' " glavnega prosvetnega dru-Slove^1 k‘ bi bilo v ponos Opeti-ramiliWt* Med-drugim je govornik a imZrf!Zf/ Ludi željo, na3 bi se do kater f .llodnje Prešernove proslave arksi2lf >l°vd pevski zbor «Zvon». ni dely <S ,m°’ da Je s tem izrazd tu’ ticnei* y'se sr*ne ielìe in ielìe etsko i-/ Za kulturno delovanje me-1 Opencev.
ugledi] je kulturni spored: °r<d Sosič je recitiral Prešer-> L . °Vegu Orglarja, Vijolica Hro-• • l(ilinova pa Nezakonsko mater; ' 1J	mladina je zaplesala tri
I L, tajske narodne plese, fol-Sk(°rna lupina z Brega je na-°pilu s hrvatskimi in srbski-i 195<|r' plesi in za zaključek še s pie-proiz' ^ «Židana mare/a». Vsi so se v ^kovali z izvajanjem, kljub néri	dn je openski oder pre-
ninja | *G/l za tovrstne sporede. Po-a riško >no živahnost so dale tem pie-
W>„
stirihK tudi prekrasne belokranj-letke . e’ srbske in tržaško-okoličan-in e narodne noše. Nastopil je 40 i harmonikar Bruno Brdon, 1 ìe tako kot mladi plesalci 0 navdušil številno občin-
Mv0.
Na
proslavi
\.AXl združena
voril za toL(
sta sodelovala ,	—. ..*t;.1(( pevska zbora
°Van» iz Padrič, kt go rodi ^/k-o Grgič, in «Primorec»
no sM»Trehč’ ki gu Vodi prof' KìUm r' Vsak zbor je zelo ubrano
tel po štiri pesmi.
^eloten program je zelo ugodilo tja številnemu občinstvu, kur napiliol k°!rddo med drugim tudi l pob p0trajno odobravanje, glasijo r°stornn openska dvorana .	^ premajhna, da bi bila lah-
1(1 V11 ^ sPrejela vse občinstvo, doma. 1	°n°> /ci je prihitelo iz so-
tdl 1 1 vas*’ Marsikdo se je mo-slu^°ljiti s tem, da je po-,	° spored na hodniku Pro-
,uho 'etnr.ga doma
lu Opencev jo, da bi kma-j, tu/>r'^° do clruge skupne kul-i 'Adi/ Pnr,'ditie. In to je tudi 'n“ :\, 'Uti Sr,'nn želja. To željo izpol. “ pro p" »*o poklicani predvsem u Affini društvi «Opčine» in
1 Čok».
=na »'	MILIVOJ DOLANC
miie' b
poA«- roslava e t-.<-v ^odlonjerju
ene j*1	s°boto je prosvetno društvo
nog°č pfjr "^l'ezda» v Podlonjerju » je Or,	(epo proslavo Prešer-
el d- atVor.^DPten kulturni večer je ?»	/1 //, j	društveni predsednik
n bi 'ten, ^rpic, ki je po pozdravna. & ndb0l. 'lu%ovori1 prečital izjavo Ua f1)?a	^ ^ naslovljeno Ministru
;	' fltO «zonn____!.. D-
min0'1
vzgojo, Paolu Rossiju
v zvezi s predlogom o uzakoni- I tvi slovenskih šol. V izjavi se poudarja, da je ta predlog pro-1 ti načelom vsebovanim v repu- ' bliski ustavi, kakor tudi v Ion- 1 donski spomenici in. v deklam-ril! o človeških pravicah, ter se zahteva, naj se izglasi tak za- j Apre, ki ho resnično koristil Slo-vencem t n bo jamčil obstoj m razvoj slovenskih šol.
Pred nabito polno dvorano je spregovoril za SHLP njen pod-predsednik Franc Gombač, ki je v svojem govoru poudaril važnost in lepoto Prešernovih poezij, pesnikovo borbo za pravice in za lepše dni slovenskega naroda ter bratstvo z drugimi narodi. Govoril je tudi o potrebi kulturne združitve Sloven. cev ter enotne in široke akcije za uzakonitev slovenskih šol pri nas.
aS tem je dejal govornik — bomo najbolje počastili Pre. šema ».
Kot gost je nastopil združeni pevski zbor iz Lonjerja, ki je pod vodstvom pevovodje Ju-sta Lovrenčiča lepo odpel nekaj pesmi. Sledile so Prešernove recitaci je.
Gruč ja Jakomin, ki smo jo že ob drugih prilikah ocenili kot zelo talentirano recitatorko, je prav lepo podala «Povodnega moža»; Fjster Vidonis « Krst pri Savici d in Bruna /ul jan <cNezakonsko mater». Slednja je skupno z. Nevo Kranjec po-dala «Od železne ceste», Pavel Kranjec in F.ster Vidonis sta še recit irala pesem a Nuna in kanarček m. Nastopila je tudi mladinka Orlova s Katinare z re-
Dvoje ljubezni je gojil Concetto Marchesi
v svojem plodnem^življenju
V nedeljo je bila na Opčinah Prešernova proslava, ki sta jo priredili prosvetni društvi «Opčine» in « A. Čok». Pester in zanimiv spored je privabil veliko število' občinstva, ki je do zadnjega kotička, napolnilo dvorano in se moralo celo zadovoljiti s hodnikom, da je lahko prisostvovalo prireditvi. Letošnje Prešernove proslave so bile večjega obsega, kar vzbuja upanje, da se bo kulturno delovanje Slovencev na Tržaškem še v večjem obsegu razvilo na podlagi skupnega delovanja kulturnih organizacij. ki zasledujejo cilj širjenja ljudske prosvete. Na sliki : pogled na dvorano Prosvetnega doma na Opčinah za časa Prešernove proslave.
/N jehomai»	« Odhajam» :
^ to je bila poslednja beseda, ki jo jv izrekel Concetto Marchesi na svoji smrtni postelji. preden je v 70. letu sta-ros ti zapustil svet. katerega j«' osvetlil s svojo znanostjo in s svojim borbenim političnim za. nosom.
Da bi se poslovil, je uporabil starogrško besedo. To je bil poslednji dokaz vroče ljubezni, ki jo je gojil Marchesi do klasične kul ture, do grščine, predvsem pa do latinščine, katere je bil neprekosljiv mojster v razčlenjevanju njenih najvidnejših predstavnikov v dobi njenega največjega cvetenja.
Univerzitetni profesor Ranuc. ciò Bianchi Bandinelli je napisal takoj po smrti Marchesi-ja, da bo ime tega velikega sodobnega latinista nerazdružlji-vo povezano z imeni Senece in Tacitusa. To drži, ker je Marchesi znal v svojem dolgoletnem delu objasniti Scneco in Tacita ne samo iz filološkega in ozko tehničnega vidika, kot so do se.
"Veverica” vzbuja navdušenje Moskovčanov
to je bila njegova poslednja beseda
Marchesija : biti velikan, isto. njegove dosledne pripadnosti
► “ Oichomai - “ Odhajam “ :
ga. zgodovinskega vidika, osvetljujoč njuno delo z vseh strani.
Marchesi ni pustil v nemar nobenega izmed velikih latinskih piscev, mislecev, zgodovinarjev, pesnikov. On je tisti, ki je • «odkril» pozabljenega «božanskega Lue reci j a» — kot ga je sam imenoval — in ga po. stavil s svojim čustvenim, obenem pa odločno znanstvenim delom na pravo mesto, tako da so ga lahko v vsej njegovi veliki lepoti spoznali najrazličnej.
Ši ljudje :	od univerzitetnih
profesorjev do delovnih ljudi.
Spominjamo se, kako je Coneet. to Marchesi predaval o «božan. skem Lucreciju» v Trstu in Miljah pred polno dvorano poslušalcev, katerih je bila velika večina delovnih ljudi. Mislili smo, da bodo delovni ljudje razočarani, da ne bodo razumeli tako nehvaležne teme, da bodo zdolgočaseni zaradi predavanja, ki je segalo v globino tematike tistega Lucrecija, ki ga je do. sedaj le sam Marchesi dobro, do podrobnosti preučil. Doživeli smo presenečenje. Marchesi je znal pritegniti s svojo besedo, s svojini globokim razumom, s svojo preprostostjo, ki je značilnost velikih umov, vse poslušalce od profesorjev in izobražencev do tiste večine poslušalcev. ki je bila delavskega stanu.
To je bila . veličina Concetta
časno pa enak med enakimi z naj preprostejšim ljudstvom. Ob vsaki priliki je poudarjal, da jv ponosen, ker ga delovni ljudje ne odrivajo od sebe, ker ga razumejo, ga ljubijo kot svo-joga.
Zvestoba stvari socializma^
Vse svoje življenje je znal nepristransko deliti med znanostjo . in delovnimi ljudmi. Ljubil je znanost, svojo latinščino, svoje latinske pisce, svojo klasično kulturo. Kdor se je dotikal te njegove ljubezni, je bil bičan z mladeniškim zanosom, kdor je skušal iz nevednosti ali polemike zanikati vrednote klasične kulture, vred. note latinščine v izoblikovanju univerzalne kulture, v izoblikovanju izobraženega človeka, je postal njegov osebni sovražnika, je bil podvržen njegovemu za-smchovalnemu odgovoru.
Prav tako kdor se je dotikal njegove politične ideje, njegove globoke in neomajne zvestobe stvari socializma in komunizma,
*3
Letošnjo proizvodnjo sovjetske avtomobilske industrije so obogatili z novimi modeli
oskovčani so z zadovoljstvom sprejeli pojav no-... v j .	... .	, , /ega sovjetskega ljudskega av-
eitacijo «Vrbi». Aljoša Čok pa ,uuullji!a <(Bjclk<l)>. Sovjetska
je pogumno kot vedno recitiral «Soldaško».
Nato so z raznimi komadi nastopili še gojenci glasbene .šole, in sicer Neva in Pavel Kranjec ter Aljoša Pok. Dekliški tercet* Zuljanova-Kranjčeva in Vido-niseva je odpel ob spremi jeva-n ju harmonike nekaj slovenskih in hrvatskih pesmi.
Večer je zaključila tov.ca He. lena Mlač, ki je vodila prireditev, s pozivom naj nihče ne stoji ob strani ter naj vsakda, ki mu je pri srcu slovenska kultura, po svojih močeh prispeva, da bo še več takih prosvetnih večerov.
au lomohi Iška industrija je v zadnjih letih ustvarila nove tipe avtomobilov, ki bodo izpopolnili število že obstoječih in zamenjali že zastarele.
Novi avtomobili so bili tisi var jeni na podlagi dolgoletnih izkušenj sovjetske avtomobilske industrije in novosti na inozemskem trgu. Sovjetski konstruktorji so z novimi tipi zasledovali eilj dinamičnosti in ekonomičnosti.
Letos sta se pojavila na sovjetskem trgu dva nova tipa avtomobilov: mali.štirisedežni «Mo-skvič 102» in petsedežni «M-2J »
Vsako sekundo se rodi po en Kitajec
Po uradnih statistikah se vsa. ko sekundo rodi po en Kitajec. Že sedaj šteje Kitajska 630 milijonov prebivalcev. V nasled. njih 23 letih se bo število kitajskega prebivalstva povzpelo na milijardo ljudi. Vsako leto število novorojenih presega število umrlih kar za 17 milijonov (to pomeni, da kitajsko prebivalstvo narašča vsako leto za eno Jugoslavijo ! ). Že sedaj go-spodarski in politični krogi Kitajske preučujejo možnost novih virov za preživljanje te velikanske množice ljudi, ki ji ni primera na svetu. Pomisliti je treba, da so takoj po koncu druge svetovne vojne računali, da Kitajska šteje 470 milijonov prebivalcev.
Filmske vesti
«Zagreb-film» namerava letos posneti film o življenju in delu narodnega heroja Ive-Loie Ribarja. Film ho prikazal tudi dogodke iz predvojne dejavnosti študentovskih organizacij, SKOJ in mladinske organizacije.	■ * *
Čeprav je pozno prejela vabilo, se ho Jugoslavija udeležila filmskega festivala v Can-nesu, ki bo od 2. do 17. maja. Posebna komisija bo izbrala en celovečerni in en dokumentarni film, s katerima se bo Jugoslavija predstavila na tem mednarodnem festivalu.
* * *
Predstavnik češkoslovaških filmskih podjetij so še sporazumeli z jugoslovanskimi zastop. niki o skupnem sodelovanju na področju dokumentarnih filmov. Za sedaj bo jugoslovanski
režiser Puriša Djordjevič snemal v barvah in cinemaskopu film o Pragi, Čeh Drahoslav Holub pa film o Beogradu. Če-škoslovaŠko-jugoslovansko sode. lo vanj e na področju dokumentarnih filmov bo verjetno le začetek širšega sodelovanja za koprodukcijsko snemanje dru. gib filmov.
(Volga). Oba modela bosta zamenjala dosedanje avtomobile «Moskvič» iri «Pobjeda». Oba nova modela sta v vseh ozirih precej boljša od prejšnjih-
Avtomobilska industrija bo proizvedla avtomobile za turizem, navadne tovornike, tovornike s prikolicami, avtobuse, posebne tovornike za vsakršno uporabo itd. Vsi modeli avtomobilov so izdelani na podlagi prejšnjih izkušenj in imajo mnogo močnejše .motorje. Konstruktorji so pri projektiranju predvsem pazili, da usposobijo motorje in karoserijo za velike daljave, za ju/ne in severne kraje dežele. Zaradi tega je bila posvečena velika pažnja napravam za ogrevanje in ohlajevanje, za spremembo udobnih sedežev v postelje. Vsi avtomobili so opremljeni brez razlike z radijskim sprejemnikom.
Krmarjenje pri teli novih avtomobilih je zelo olajšano, ker so uvedli nov sistem za avtomatično prestavo brzine.
Na podlagi « Moskviča 410» bodo letos začeli izdelavo novega turističnega avtomobila, ki bo opremljeni s pogonom vseh štirih koles. Tak način pogona je zelo udoben za podeželske ceste.
Omenili je treba še nov model avtomobila «ZIL-111» (Moskva), ki pa je še vedno v preizkušnji. Ta sedemsedežni a v» lomobil je znatno različnejši od prejšnjega «ZIL-110». Doseže
lahko brzino 150 km na uro, opremljen je z avtomatično prestavo, s hidroelektrično napravo za odpiranje in zapiranje stekel, z radijskim sprejemnikom in drugimi napravami za udobnejšo vožnjo. Avtomobil je opremljen tudi z napravo za stalno nadzorstvo nad temperaturo in zračno vlago, in z depuratorjem zraka.
Sovjetski konstruktorji sc ha-vijo tudi z izdelovanjem tovornikov vseli vrst : z nosilnostjo pol tone, ene tone in poldruge tone. V Minsku se izdelujejo tovorniki z nosilnostjo 40 ton ki so zelo primerni za veliki gradnje. V veliki množini iz delujejo tudi nove tipe avto husov za manjše in večje da Ijave, posebne tovornike za po trebe živilske in tekstilne in d ust rije, naftonosilce itd.
Kar se tiče avtomobilov, je prav gotovo štirisedežni avto mohil « Bjelka» največja vost. « B jelk a» bo lahko kratkem postala avtomobil, ki si ga bodo privoščili delovni ljudje za svoje turistične in po. >1 ovne potrebe.
Nov sovjetski avtomobil
Naj večji radioteleskop
Astronomski observatorij v Pulkovu pri Leningradu je dobil največji radioteleskop sveta. Novi radioteleskop ima anteno na pahljačo, ki je visoka 120 metrov in je opremljena z 90 zrcali. Radioteleskop bo pred. vsem služil za preučevanje izžarevanj lune, nebuloz in planetov.
Sovjetska avtomobilska industrija si je v zadnjem času zadala nalogo, da modernizira svoje modele in poveča njihovo ekonomičnost. Do sedaj je sovjetska avtomobilska industrija izdelovala le večje avtomobile, ki so jih rabili za posebne geografske prilike dežele. Letos pa so začeli izdelovali tudi manjše modele, ki bodo razširjeni predvsem med delovnimi ljudmi za njihove vsakdanje potrebe. Med novejšimi modeli je že danes najbolj popularen štirisedežni ljudski avtomobil «Bjelka» (Veverica). Zi je- zgrajen z najmodernejšimi kriterji. Na sliki: «Bjelka» po moskovskih ulicah. Novi model je dolg 3.35 m. prazen tehta 736.5 kg. doseže hitrost 100 km/h in porabi 5,7 1. bencina na 100 km. Motor je sistemiran zadaj, ima štiri brzine, 19 L kubičnih cent. in 20 konjskih sil.
Komunistični partiji, njegove ljubezni do delovnih ljudi, do izkoriščancev, do italijanskih delavcev in kmetov, do južnjaške brezpravne raje, ki jo je že v svoji rani mladosti dobro spoznal na Siciliji, kjer se je rodil, ta se je izpostavil njegovi pikri in skeleči kritiki, ki ni prizanašala nikomur.
Ti dve ljubezni sta bili vodilo Mareliesijevega življenja. Nobeni se ni v svojem dolgem življenju izneveril. Zato so ga cenili tovariši in prijatelji, nasprotniki in sovražniki.
Odločen borec proti fašizmu
Za časa fašizma je Marchesi dokazal s svojo doslednostjo in odločnostjo, kako se mora zadržati človek, ki noče kloniti pred trinoštvom. Javno, odkrito, brez pridržkov je izpovedoval svoje ideje. Bil je že tako znan doma in v svetu, da se ga fašizem ni upal dotakniti, da ne • bi završalo po vsem svetu, da se ne bi proti trinoštvu dvignil še večji val odpora in mrž-nje. In ko je novembra 1913 ob otvoritvi akademskega leta na padovanski univerzi. spregovoril med izzivanjem skupinice fašistov o vrednotah svobode in demokracije, o vlogi, ki jo morajo igrati izobraženci ramo oh rami z delovnimi ljudmi za rešitev Italije, in ko je nekaj dni pozneje naslovil na študente poziv na hoj proti nacifašizmu. so ga poslušali ne samo študentje padovanske univerze, temveč študentje Severne Italije, mladi delavci in kmetje okupirane dežele in formirali tiste bataljone, ki jih je v svojem pozivu obujal in ki se toliko prispevali k Osvoboditvi izpod nacifašizma in oprali fašistično sramoto z obličja italijanske dežele.
Njegovo delo na političnem polju se je nadaljevalo tudi po vojni. Nikoli ni odnehal od svojih prizadevanj za pridobivanje najrazličnejših ljudi k ideji socialnega napredka in socialne osvoboditve.
01) njegovi smrti se je videlo, kako ga je vsa Italija cenila, kako ni v njem cenila le humanističnega učenjaka, pač pa tu-di politika, ki je znal biti vse svoje življenje dosleden svoji ideji, svojemu gibanju, svoji stranki.
Življenje Concetta Marchesija naj bo za vzgled sedanjim in poznejšim rodovom, naj služi predvsem mladini kot svetel primer moralne čistosti, miselne doslednosti, navdihujoče humanosti.
TRI STAN BERNARD
SPIRITISTI
Vt
družbi so go vorili o dveh slovi lili spiritistili in aposled so me pri neki zelo imenitni večerji seznanili s tema dvema gospodoma. Ob tej priliki so silno veliko govorili o sugestiji, spiritizmu in o vseli okultnih vedah.
Eden izmed teh gospodov je bil zdravnik, drugi medij.
Ko smo odšli v salon za kajenje, je zdravnik pristopil k meni in potihoma dejal:
«Se želite sami prepričati? Potem povabite mojega medija jutri ob sedmih na večerjo v restavracijo Vuisin.»
Komaj je to izgovoril, je že prišel z drobnimi in negotovimi koraki medij in dejal, motreč me srepo :
«Vi ste me povabili jutri ob sedmih na večerjo k Vuisinu.»
Gledal me je z izbuljenimi očmi. Njegov pogled je bil tako strašen, da sem, gnan od neke nevidne sile, odvrnil :
«Da!»
«Tudi jaz pridem,» je pripomnil zdravnik, «in vam pokažem čudne reči.»
Naslednji dan sem ob sedmih prišel na dogovorjeni kraj, kjer sem že našel oba gospoda spiritista. Medij je bil nekam bled in bil je videti
• utrujen.
«Nobenega teka nima,» mi pravi zdravnik, «in to me močno skrbi. Veliko bi moral jesti, ker se silno utrudi. Prisiljen bom jesti, več kot običajno, da bi mu bil v zgled.»
Potlej mi je sestavil cel seznam posel)nili jedi, ki, kot mi je pojasnil, najmočneje vplivajo na ustvarjanje fluida. Jedila so bila taka: morski rak na ameriški način, filet, zalit s staro črnino, jerebice, ruska solata in druge poslastice.
«Zlasti,» je poudaril, «sc moramo izogibati kuhanemu krompirju in navadni govedini!»
Takoj sem vse to naročil in vzradoščeno opazil, da je imel zdravnik prav. Spričo izrednega zgleda, ki ga je dajal, se nama je posrečilo pripraviti medija do tega, da je poskusil o el vsake jedi po malo.
Ko so nam že postregli s sadjem, je zdravnik vstal, me povabil v stran in mi dejal :
«Zdaj boste videli nekaj sila zanimivega. Samo prej natočite eno ali dve steklenici starega bordojca.»
Prinesli so vino. Steklenica je stala dvajset frankov.
Zdravnik si je natočil kozarec, zatem natočil tudi mediju in velel:
«To je kis. Pij ! »
Medij je na dtjšek iznil kozarec žlahtnega bor-
dojca in se strašno namrdnil.
Kake štirikrat je zdravnik ponovil ta poskus, vedno z istim uspehom, se pravi, medij se je vsakokrat namrdnil.
«Lahko bi napravil tudi nasproten poskus,» mi je dopovedoval zdravnik. «Če bi mu ponudil kis in mu dejal, da je stari bordojeC, bi ga popil z na j večjim zadovoljstvom. Toda tega si ne upam tvegati, ker ima strašno slab želodec.»
Prinesli so nam likerje in medij je pod zdravnikovo hipnozo na moč zanimivo mešal pojme med seboj. \ anilijev liker je smatral za curacao, šampanjec je pil, misleč, da okuša benediktinca, o rumenem chartreuse pa je menil, da je zelene barve, in spet vse v obratnem smislu. Še več, nekajkrat je mislil, da je moj kozarec njegov, pa je pil zdaj iz mojega zdaj iz svojega. Zatem je trdil, da se dva, trije, naposled pa vsi stoli sučejo, ne, ne samo stoli, marveč vsa dvorana, blagajna, blagajničarka, pa tudi strop.
Ko smo odšli, so duhovi zdravnika in medija tako prevzeli, da nista videla zidu. v katerega sta butnila. Od zidu pa so ju spet drugi nemirni duhovi pognali v cestno svetilko.
Od tistega večera neomajno verujem v spiritizem.
Nova
Tretjakovska
galerija
Na oliali reke Moskve pri centralnem parku kulture in počitka «Gorki» so že določili kraj, kjer bodo zgradili novo poslopje za Tretjakovsko državno galerijo. 1’oleg galerije bodo zgradili tudi paviljon za raz. stave sovjetskih likovnih umetnikov. Poslopji bosta dokončani leta 1961. Nova galerija bo ime. la 150 dvoran, katerih prostornina bo štirikrat večja od stare zgradbe. \ novi galeriji bo pro-stoja za 8 do 10.000 obiskovalcev, razen tega bodo nameščene tudi restavratorske delavnice, knjižnica in pisarne.
Stara ruska umetnost, ki je sedaj v Tretjakovski galeriji za-stopala s 168 deli, bo v novi zgradbi imela na razpolago o-sem dvoran za 600 del. Prav ta. ko bodo dodelili več prostora vsem drugim oddelkom.
PREJELI SMO:
AGERPRESS, Bullctin dTn-formatipn, leto VIII., štev 3-4 od 6. februarja 1957, Bukarešta.
RE VIL DE LA POL1TIQUE INTERNATIONALE, revija Zveze novinarjev Jugoslavije, leto Vlil. štev. 163 od 16. januarja 1957, Beograd.
DOMACI PROBLEMI IN VESTI
Krivična obsodba
župana tov. Dušana Lovrihe
Obsojen na 1 mesec zapora prijavo dolinskega župnika
Sodnik zavrnil priče obrambe
Proti sodbi vložen priziv
na
V
sredo je bila pred okrajnim sodiščem razprava pro. ti dolinskemu županu tov. Dušanu Lovrihi, ki je moral sesti na zatožno klop zaradi dogodka, kateri se je pripetil 24. oktobra lanskega leta v dolinski župni cerkvi. Tov. Lovriha je bil na osnovi prijave, ki jo je vložil župnik g. Štuhec, obtožen, da je motil verski pogrebni obred v cerkvi.
Tov. Dušan Lovriha je bil obsojen na mesec dni zapora. Obramba je takoj vložila priziv. (Je nočemo vzeti resno in stvarno v pretres ves dogodek, ki je bil od vsega začetka prekomerno in z določenimi cilji napihnjen, in če vzamemo poleg lega še v poštev to, kar so izpovedale priče, ki so dejanski? postavile stvar v povsem drugačno luč, je bila po našem mnenju obsodba krivična. Do procesa sploh ne bi bilo smelo priti, ker bi se bila zadeva lab. ko uredila izven sodnih dvoran, kol meni pretežna večina dolinskih občanov. Eoleg tega pa je tudi na procesu prišlo jasno do izraza, ua tov. Lovriha ni motil verskega obreda in ni niti najmanj žalil cerkve, njenih predstavnikov in ne verskega čuta.
Po končanem obredu je župnik pred krsto spregovoril o pokojnemu Josipu Čuku, dolgo, letnem pevcu v cerkvenem in nato tudi v zboru društva «Vodnik». Nato je posegel tov. Lovriha, ki je podglasno vprašal župnika, ali bi oba zbora skupaj lahko zapela v počastitev spomina pokojnika, ker je bila to tudi njegova poslednja volja in želja družine. Nato je tudi župan spregovoril par priložnostnih besed v počastitev pokojnika. Toda v hipu se je župnik zelo razburil in zakričal ; «Sedaj pokažite temu antikristu, da znaste tudi vi peti». S temi besedami se je župnik obrnil do cerkvenega zbora, ki so ga sestavljali otroci in redovnice.
Po dogodku je g. Štuhec vložil prijavo krajevnim karabinjerjem, v kateri se med drugim pravi: «Po tem hudem incidentu, ki so redki v katoliški in demokristjanski Italiji, ne bi hotel izgubljati časa s procesom proti županu, ker vem da bodo oblasti vzpostavile red in pravico, kakor same najbolje vedo». Merodajne oblasti so nato župana — v veliki naglici — za mesec dni razrešile funkcij.
Na razpravi je tov. Lovriha povedal, kako se je v resnici odvijala vsa stvar. Povedal je med drugim, da je zbor «Vodnik» pel tudi v cerkvi še do pred letom dni ; nato pa je župnik po nalogu višjih cerkvenih oblasti, organiziral svoj zbor.
Župnik g. Štuhec je povedal, da je v cerkvi brez uspeha posvaril I.ovriho. Župan, da je večkrat uporabil besedo «zahte. vam» in to naj bi bilo razburilo prisotne.
Po izpovedi obremenilne pri-če, redovnice Tereze Erjavec pa izgleda zadeva drugače. Povedala je, da je slišala le župnika in tudi razumela, ko je glasno rekejl, da «največjemu ateistu ni dovoljeno govoriti v cerkvi». 0 razburjenju zaradi županovega govora bi morala pričati neka Ana Prašelj. Toda ta je znala samo povedati, da je živčna in zato ji je tudi v cerkvi postalo slabo.
Sodnik je zaslišal vse obre. menilne priče, medtem ko je gladko odbil priče, ki jih je predlagala obramba:
Tov. Lovriho sta branila odvetnika Terpin in Tiberini. Javni tožilec je zahteval obsodbo na 6 mesecev zapora.
Odv. Terpin je izrazil svoje začudenje, ker je sodnik odbil nastop razbremenilnih prič. Dejal je nadalje, da bi oba zbo-ra skupaj zapela samo liturgične in ne drugih pesmi in orne. nil, da so v župnikovi izjavi netočnosti in celo laži. Župan dejansko ni mogel motiti obreda, ker je bi slednji že končan Razburjenje v cerkvi, če je o tem sploh mogoče govoriti, je nastalo prav zaradi kričanja župnika. In zaradi tega se mora sedaj dolinski župan zagova-
rjati pred sodiščem. Povedal je tudi, da so v občini zbrali nad tisoč podpisov solidarnosti z županom.
Odv. Tiberini pa je dokazal, da govori duhovnikov in komemoracije ne spadajo med obrede, kar pa velja n. pr. pri porokah. Navedel je tudi primer, ko so alpinci pri pogrebu slo-
vitega plezalca Comicija spontano zapeli v cerkvi žalno pesem, kar ni nikogar motilo, kot bi ne motilo, ko bi spontano zapeli dolinski pevci v počastitev pokojnika. Motilo bi tem manj, ker je bil obred dejansko že končan:
Vse to torej kaže, da se je hotelo s prijavo zadeti tov. Lovriho kot komunističnega župana. Sicer pa je dovolj, da vzamemo v roke nekaj številk « Katoliškega glasa» in preberemo, v kakšnem tonu je takrat pisal proti tov. Lovrihi in ne bo težko uganiti, s kakšnim zadoščenjem bo pisal o izidu procesa.
Partijska obvestila
Sestanek komunistk
V petek 1. marca bo v dvorani Ljudskega doma v ul. Madonnina 19 važna skupščina komunistk.
Poročilo o delovanju partije za zahteve ženskih množic bo
podala tov. J ole Deferri. Predsedoval bo tov. Vittorio Vidali.
Na skupščini bodo komunistke obravnavale probleme, ki živo zanimajo tržaške žene, posebno glede na gospodarski položaj in doprinos, ki ga mora dati partija in komunistke za manifestacije 8. marca.
Zaradi tega je važno, da se skupščine udeležijo vse tovarišice in tovariši, ki so odgovorni za mešane celice in sekcije, da bodo dali doprinos svojih izkušenj in postavili v ospredje sposobnosti naše partije v borbi za emancipacijo žene v okviru obnove človeške družbe, demokratičnega razvoja in gospodarske obnove Trsta.
Sekcijski plenumi
V	sredo 27. t. m. ob 20. uri bo na sedežu pri «Rumeni hiši» v Barkovljah plenum barkov-Ijanske sekcije za diskusijo o debati, ki se vrši v mednarodnem komunističnem gibanju.
V	sredo 27. t. m. ob 20. uri bo v dvorani Ljudskega doma v ul. Madonnina 19 plenarno zasedanje sekcije «Curici». Na dnevnem redu je sedanja politično ideološka diskusija v mednarodnem komunističnem gibanju. Poroča tov. Vittorio Vidali.
Sekcija v Skednju bo imela svoj plenum, na katerem se bo razpravljalo o istem vprašanju, v soboto 2. marca. Plenum bo v dvorani v ul. T. Vecellio 6.
Občinska seja v Dolini
V četrtek 28. t. m. bo v Dolini redna občinska seja. Poleg občinskega proračuna za jelo 1957 so na dnevnem redu še številna druga občinska vprašanja.
Seja začne ob 18.30 in je javna.
»PESEM S CESTE"
V KRIz-U
Dramska skupina prosvetnega društva «Opčine» bo gostovala v nedeljo,. 24. februarja ob 16. uri v ljudskem domu «Padlih za svobodo» v Križu in sicer na povabilo tamkajšnjega prosvetnega društva «Vesna». Nastopila bo s Šurekovo Iride-jansko igro s petjem in godbo « Pesem s ceste», ki je že dosegla veliko odobravanje na Opčinah, v Trebčah in na Konto-velu.
• Križani vabijo domačine in okoličane da se v velikem številu udeleže prireditve.
Opozorilo
Obveščajo sc vsi tovariši, da je bil neki Trento Danieli pok Enrica, znan kot «Romanin», ki trdi da je rojen leta 1921 v Tivoli (Rim), bivajoč v Trstu od 1917 in se predstavlja kol gradbeni izvedenec ali tudi kot zidarski pomočnik, po zaslugi budnosti tovarišev razkrinkan kot nezanesljiv element v službi razrednega sovražnika, zakrin, kani vohun, ki deluje proti interesom delavskega razreda in partije. Zato ga partija izpostavlja zaničevanju vseh tovari-sev in jih poziva, naj pretrgajo vsak odnos z njim. Opozorilo z njegovo sliko bo poslano vsem federacijam KP1 v Italijanski republiki.
nn	v' | e
1rzaski
občinski svet o avtonomiji
Urnik
avtobusov
rjVržaški občinski svet je začel v torek razpravo o vprašanju deželne avtonomije. Na seji je v diskusijo poseglo več svetovalcev. Daljši izvleček govora vodje naše skupine tov. Rogassi j a in resolucijo, ki jo je predložil, objavljamo na prvi strani.
Razprava se je sukala okrog resolucije, ki jo je sestavila komisija za deželno avtonomijo in jo nato potrdila komisija načelnikov skupin. V tej komisiji se je predstavnik naše skupine pri glasovanju vzdržal.
Prvi je spregovoril demokristjanski svetovalec Coslovich, ki je tudi. obrazložil predloženo resolucijo. Med drugim je opozoril na pomanjkljivosti v osnutku statuta bodoče avtonomne dežele, ki ga je sestavila videmska DC. Za Cosloviehem je spregovoril svetovalec UP dr. Pineherle, ki je dal prednost teritorialni avtonomiji, ker je gospodarski in narodnostni list roj tega področja drugačen od Furlanije. V zaključku je predlagal, naj bi se prebivalstvo
izreklo za ločeno ali skupno deželno avtonomijo z referendumom. Svetovalka Gruber-Bencova se je skoro v celoti strinjala s stališčem dr. Pin-cherla in izjavila, da bo glasovala za resolucijo, toda z rezervami.
Pozitivni rezultati
slovenske šole doseženi v pokrajinskem svetu
za
VT ponedeljek si ' la razprava
je zaključi-i letošnjem pokrajinskem proračunu. Na govore svetovalcev so odgovo-rili predsednik pokrajine in od. horniki. Predsednik pokrajine prof. Gregorelti je svoj govor skoraj v celoti posvetil vprašanjem, ki jih je postavil svet Šiškovič v teku razprave. Pred. vsem je dejal, da se je sam pre. pričal, da trditve tov. Šiškoviča o stanju v Realni gimnaziji in Trgovski akademiji s slovenskim učnim jezikom odgovarja, jo resnici. Dejal je, da se je vsled tega že pozanimal pri Ge. neralnem komisariatu zato, da bi se určsničila zahteva po do. delitvi dostojnejšega sedeža Realni gimnaziji, za sedaj pa da se bo pokrajina trudila za dodelitev 5 novih prostorov v ul. Lazzaretto Vecchio ; da bo v proračunu nakazanih Tl namesto predvidenih 10 milijonov lir za obe slovenski šol,:, da bodo
Odobren
proračun občine Devin - Nabrežina
v
petek prejšnjega tedna je devinsko-nabrežinski občin, ski. svet zaključil razpravo o proračunu za tekoče leto in ga nato tudi odobril.
V proračun so bile vnesene nekatere malenkostne spremembe. Odobren je bil nato z večino glasov. Pri glasovanju se je vzdržal svetovalec Caselli (lista Torre). Občinski svet je na isti seji obravnaval tudi zahtevo občinske babice, da se ji priznajo prevozni stroški v višini 16.000 lir. Njena zahteva je bila odbita z večino glasov.
Kot smo že zadnjič omenili, izkazuje letošnji občinski proračun okrog 5U^ milijonov lir primanjkljaja, ki ga bo morala kriti država, v kolikor bo seveda merodajna oblast vzela v poštev vse postavke izdatkov, ki so vsekakor docela utemeljeni.
Največji dohodek občine je trošarina, ki je predvidena za 20,150.129 lir. V primeri z rentabilnostjo kamnolomov, ki jih imajo v najemu razni zasebniki, je predvidena letna na-jemnina vsekakor zelo nizka. Za vse občinske kamnolome bo občina namreč inkasirala približno dva in pol milijona lir.
V izdatkih je predvideno nad 9 milijonov za plače občin, skim nameščencem, za pokojninski sklad pa nad 7 milijonov. Za javno razsvetljavo bo šlo približno dva in pol milijona, za kraški vodovod okrog 1,700.000 lir, za šolske sluge
in osebje otroških vrtcev pa približno 14 milijonov, za kurjavo v šolah in vrtcih 3,775.000, za asfaltiranje cest 1,400.000, za o-premo novega vrtca v Nabrežini in nove šole v Sesljanu 3,600.000 lir itd.
Občinski svet se je sestal tudi včeraj. O poteku seje bomo poročali v prihodnji številki.
♦ Prof. Gregor etti priznal utemeljenost intervencije svetovalca tov. Šiskovica
nakazani tudi izredni izdatki za znanstvene kabinete in didaktična sredstva, ki jih obe šoli potrebujeta. Glede SNG pa je dejal, da bo v teku finančnega leta pokrajina preučila možnost podpore tej zaslužni ustanovi.
Razni drugi odborniki so se v svojih odgovorili predvsem dotikali vprašanj, ki so jih iznesli komunistični svetovalci. Predvsem so napadali svet.. Sar-torija (KP), ki je iznesel več kritik proti proračunu. Videlo se je, da je tov. Sartori s svojim govorom zadel v živo nekatere odbornike, ki ne bi bili radi tarča kritik.
Po odgovorih odbornikov, so svetovalci zopet imeli pravico do besede. Tov. Šiškovič je dejal, da vzame na znanje, da je bil del zahtev, ki jih je bil iznesel v svojem govoru, sprejet, čeprav si je želel, da bi bili sprejeli vse zahteve, tudi zato, ker je moral sam predsednik Gregorelti priznati, da so zahteve odgovarjale dejanskemu stanju. Poudaril je, da se strinja z gradnjo novega poslopja, da je pa za sedaj treba urgirati povečanje števila prostorov za Realno gimnazijo. Opozoril je, da slovenski šoli nista privilegirani, kot je hotel reči predsednik, temveč -cla potrebujeta to, kar nimata, ker 25 let ni bilo slovenskih šol, ki niso mogle dobivati tega, kar so v teh letih dobivale italijanske šole.
Tov. Weiss je v imenu komu nisi iene skupine podal gla-
sovalno izjavo, v kateri je bilo poudarjeno, da se bodo komunistični svetovalci vzdržali glasovanja. Proračun je bil nato odobren s 13 glasovi. Devet svetovalcev se je vzdržalo.
Otroški
popoldan
priredi prosvetno društvo «Marušič» z Rocola v soboto, 2. marca ob 18. uri na sedežu v Ljudskem domu, in sicer v počastitev slovenskega pesnika Franceta Prešerna.
Po kratkem nagovoru, bodo domači otroci in mladinci recitirali pesnikova dela, na kar bo sledilo predvajanje zanimivih filmov.
Odbor prosvetnega društva vabi vse otroke z Rocola naj se udeleže ob spremstvu staršev.
GLEDALIŠČE
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
V soboto 23. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 24. t. m, ob 16.30 na
KONTOVELU - John Patrick: VROČA KRI.
V soboto 23. t. m. ob 20.30 v
v dvorani na stadionu «Prvi maj», Vrdels-ka cesta 7 , III. GLEDALIŠKI PONEDELJEK.
četrtek 28. t. m. ob 17.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj» „ premiera mladinske igre SREBRNA LILIJA -Spisal Hans Fitz.
Socialist dr. Teiner je zastopal tezo, da je treba ustanoviti tako avtonomno deželo, ki ne bo v nasprotju z ustavo. Tudi dr. Teiner se je izjavil za resolucijo. Sledili sta še intervenciji republikanca Geppija in li. beralca Morpurga. Zadnji je spregovoril socialdemokrat prof. Lonza.
Bazovica - Padriče - Gropada Trebče
(Odhodi s postaje na trgu Libertà in Largo ti. Vecchia) Ob delavnikih:	7.30,	815,
9.30,	10.15, 11, 12, 13.10, 14, 15, Iti, 16.50, 17.30, 18, 18.50, 19.50, 20.40, 22.40.
Ob praznikih: 7.25, 8.30, 10, ll", 12.30 13.10. 13.50, 14.30, 15,
15.30,	16, 16.30, 17, 17.30, 18,
18.30,	19, 19.45, 20.30, 22.30, 24.
Blok Fernette
Odhodi s postaje na trgu Libertà)
Ob delavnikih:	7.30,	10.15,
13.10, 15, 18.
Ob praznikih 7.25, 10, 13.10, 14.30, 18, 20.30.
V teku seje sta svetovalca tov. Braun in Basti ani (DC) počastila spomin Concetta Marche-sija. pridružili so se vsi svetovalci, razen misovcev, ki so med splošnim neodobravanjem zapustili dvorano.
Občni
zbor
Kmetijske
zadruge
Blok Pesek
(odhodi s postaje na trgu Libertà)
Ob delavnikih:	7.45,	13.10,
17.30.
Ob praznikih: 11.30, 17.30.
Kozina - Herpelje
Odhod s postaje na trgu Libertà ob 7. uri. Odhod s Her-pelj ob 9. Vožnje ob sredah in sobotah v vsakem 2. in 4. tednu v mesecu.
KMETIJSKA NABAVNA PRODAJNA ZADRUGA
z. z o. j. v Trstu
vabi na redni letni občni zbor zadruge, ki bo jutri, v nedeljo 24. februarja 1957 ob 9. uri v ulici Zonta št. 2, I. z naslednjim dnevnim redom :
1.	izvolitev delovnega predsedstva ;
2.	poročilo upravnega odbora ;
3.	poročilo nadzornega odbora ;
4.	predložitev, diskusija in odobritev obračuna, ki se je zaključil 31. 12. 1956;
5.	izvolitev novega upravnega odbora in nadzornega odbora ;
6.	razno.
Ali bo upravna komisija ACEGAT
popustila ?
/A bčinski odbor je torej pozval upravno komisijo Ace-gat, naj začne pogajanja s sindikalnimi predstavniki glede na znani spor z nameščenci podjetja. To je sporočil župan v redo na sestanku predstavnikom obeh strokovnih sindikatov. Sestanka so se udeležili tu-di podžupan, odbornik Gridelli in občinski tajnik dr. Fazzini. V tein smislu je občina v četrtek poslala pismo upravni komisiji.
Sv. KRIŽU;
v nedeljo 24. t. m. ob 16.30 na OPČINAH - Renato ILelli:
NA NOČNIH POTEH.
V ponedeljek 25. t. m. oh 20.30
O rezultatu sestanka so sindikalni zastopniki poročali isti dan popoldne nameščencem podjetja, ki so se zbrali v velikem številu v prostorih men-ze v ul. Broletto. Oba sindikata si na podlagi prejetih po. oblastil pridržujeta pravico, da bosta začela akcijo v kate-
Resolucija Centralnega komiteja ZKM
p ri analizi položaja tržaške mladine je treba ugotoviti pozitivna dejstva kot povečanje števila zaposlenih mladincev (od 6.853 v oktobru 1955 na 9.303 v oktobru 1956), priznanje nekaterih pravic z zakonom o vajeništvu povečanje števila tečajev za kvalifikacijo in za strokovno preusposobitev. Gornja izboljšanja so sad enotnih borb, ki jih je vodila tržaška mladina, kot jih je vodila v vseh teh letih mladina vse Italije.
Toda še mnogo je mladinskih problemov, ki čakajo na rešitev in te hočemo nakazati posebno tistim, ki v občinskem in pokrajinskem svetu ter na drugih forumih razpravljajo o gospodarskih in socialnih problemih našega ozemlja.
Število mladincev in mia-dink do 21 leta, ki iščejo prvo zaposlitev, se še vedno suče okrog 6.000 enot. Prav posebno težak je položaj stotine diplomirancev in doktorjev. Zaposleni pa so podvrženi vsakovr-
stnim diskriminacijam, ki jih izvajajo delodajalci v cilju o-inejevanja pravic mladincev in zahteve za večjo rentabilnost na delu. V primeru deklet privede to večkrat do nadizkori-ščanja in pravcate kriminalne korupcije. Nerešen je še vedno problem stanovanja za novo-poročence (od 17.000 prošenj za stanovanje jih je približno 6.000, ki so jih vložili novo-poročenci). To je eden izmed razlogov padca števila porok in dejstva, da v Trstu število umrlih preseže vsako leto število rojstev. Tako se Trst postopno stara.
Najbolj tragična posledica tega položaja se izraža v izšel j e-vanju mladinskega elementa. Samo 1956 je odšlo 1496 mladincev v starosti od 25 do 34 let in 20% od celotnega števila izseljenih je mladincev pod 16 leti.
Vzroke tega gorja, ki tare vse kategorije mladincev in mladink skoro vseh socialnih
slojev, je treba poiskati v gospodarski krizi, ki muči naše mesto, ker še ni prišlo do rešitve osnovnih problemov. Največjo odgovornost za tako stanje nosijo vlada in stranke, ki jo sestavljajo ; odgovornost nosijo veliki monopoli in veleposestniki, ki se protivijo vsakršni politiki obnove.
Zveza komunistične mladine Trsta se zaveda, da je iz tega položaja izhod mogoč. Izhod ob. stoja v gospodarski obnovi Tr. sta, ki se lahko uresniči, če se bo vlada končno odločila za u-stanovitev integralne proste cone, če bo imela organični načrt gospodarske oživitve našega me. sta, ki naj vključuje vse že dane obljube, vse ugodnosti, ki jih predvideva V anonijev načrt, predvsem pa vzpostavitev vseh tradicionalnih tržaških pomorskih prog ter ukrepe, da bo naša luka lahko zopet vršila svojo funkcijo.
Izhod iz tega položaja je v borbi za izvajanje republikanske ustave, je v uresničitvi u-
strojnih reform, ki so v njej zapopadenc, in edino te so lab-ko začetek procesa demokratične in socialne obnove vse dežele in torej tudi Trsta po italijanski poti v socializem.
Zavedajoč se, da je uresničitev teh zahtev odvisna od enotne borbe vsega prebivalstva, Zveza komunistične mladine to. pio apelira na vsa mladinska gibanja, da se začne skupna diskusija o teh problemih, da se poišče enotna platforma mladinske akcije, da se sestavi dokument, ki naj vsebuje zahteve mladine v splošnem okviru obnove Trsta.
Zveza komunistične mladine apelira na vso delovno mladino, Slovence in Italijane, naj se še nadalje enotno bori za obrambo svojih pravic, proti slehernemu nasilstvu delodajal. skega razreda in vsaki diskriminaciji.
Centralni komite Zveze komunistične mladine Trsta
rem koli trenutku, če bi se za to pokazala potreba. To stališče so nameščenci na omenjenem sestanku potrdili.
Kot vidimo, je prišla zadeva zopet na sindikalno področje Kakšen bo izid, je še enkrat odvisno od upravne komisije Acegat. Postavlja se sedaj vpra sanje, ali bo tudi spričo stali šča, ki ga je zavzel občinski odbor, ostala še vedno trmo glavo na svojih pozicijah. Če ne bo hotela niti tokrat upoštevati posredovanja občinskega odbo ra in ne bo popustila, je veda zaostritev spora neizbežna To so dali jasno razumeti vsi nameščenci podjetja. Za vse po sledice, ki jih bo moglo nosit prebivalstvo, bo tudi tokrat pa "dia odgovornost v celoti na u pravno komisijo.
Donijo - Boljunec - Dolina Prebeneg
(Odhodi postaje Largo Barriera Vecchia)
Ob delavnikih:	6.35,	7.25,
10.20*,	12.05,	13.05*,	16.3o,
17.05*, 18.05, 18.35, 19.20, 20.45,
22.35.
Ob praznikih:	9.05,	10.35,
12.35*, 14.36, 16.05, 17.05 18.15,
19.35,	20.40, 22.05.
N.B. *) Samo te vožnje gredo do Predenega, ostale se u-stavijo v Dolini.
*3omio - Ricmanje
(Odhodi s postaje Largo Barriera Vecchia)
Ob delavnikih: 7.35, 10.35,
12.20,	13.35, 18.05, 19.20.
Ob praznikih:	9.35,	14.05,
16.20,	19.35, 22.50.
Adamič - Mačkovlje
(Odhodi s postaje Largo Barriera Vecchia)
Ob delavnikih: 11, 13.30 Ob praznikih: 13. 22.30.
Osp - Mačkovlje
(Odhodi s postaje na trgu Liberta)
Ob delavnikih: 18.15.
Ob praznikih: 18.30. , Podionjer - Lonjer (Odhodi s. postaje Lai go Barriera Vecchia;
Ob delavnikih: 6.20, 6.40**, 7, 7.22*, 7.40, 8.07**, 8.25, 8.52,
9.02,	9.30**, 9.40, 10.15, 10.30*,
11.02,	11.20**, 11.40, 12.02, 12.20,
12.40,	13, 13.20**, 13.40, 14.15*, 14.45*, 15.16*, 15.45*, Iti, lti.20,
16.40,	17	17.20,	17.40**, 18,
18.30**,	18.50,	19.20**,	19.40,
20.05**, 20.30, 20.52, 21.10, 21.40, 22.15*. 20.45*. 23.20.
Ob praznikih: 8	8.31, 9.01,
9.31, 10.01, 10.31, 11.01, 11.42, 12, nato odhodi vsake četrt ure. N.B. *) odhod s trga Sv. Frančiška. — **) Vožnje do Lon jetija, ostale do Podlonjerja.
KINO
Prosek
Sobota, 23. febr.:	«Kraljevi
diamant» (II diamante del re). Barvni film Warner Bros.
Nedelja, 24. febr.: se ponovi.
Sreda, 27. febr.: «Hči regimenta» OLa figlia del reggimento).
Nabrežina
Danes, v soboto 23. fe. bruarja ob 21. uri v dvo. rani stadiona «Prvi maj»
II. ples
Glasbene matice
Igra , «Avsenikov kvintet» (gorenjski).
Vmes zabavni spored Ježka (Milčinski) in dru. gib.
Prodaja vstopnic in rezerviranje miz v Tržaški knjigarni, ul. S. Francesco 20, tel. 27-338 in dve uri pred začetkom pri blagajni dvorane.
Jutri, v nedeljo 24. februarja ob 18. uri v Avditoriju
Zabavni pustni popoldan
Sodelujejo :	«Avseni-
kov kvintet», pevski duet Sonja Hočevar in Marija Ahačič z narodnimi pesmimi ter Frane Milčin-ski-Ježek in Pavle Kovič.
Vabila so na razpola-go danes v Tržaški knjigarni, ul. S. Francesco 20, in jutri, v nedeljo v ul. Roma 15/11. od 15.30 do 17.30.
Sobota, 23. febr.: «Seminoie».
Film Universal.
Nedelja, 24. febr.: se ponovi. Sreda, 27. febr.: «Blazne stvari» (Cose da pazzi). Film Inalta.
Nabrežina - postaja
Sobota, 23. febr.: «Rdeča trobentica z juga» (La primula rossa del Sud). Barvni film Paramont.
Nedelja, 24. febr.: se ponovi.
I u-
jlfi'
-------------k;
ZA TEDEI DNI
Nedelja, 24. - Matija, Bo!
Ponedeljek. 25. - Valburga^ Torek. 26. - Marjeta, Sodk Sreda, 27. „ Gabrijel, Baldi* Certek. 28. Roman, Vesna.
MAREC	6
Petek, 1. . Albin, Zorko.j
Zgodovinski dnevi
C1
23. 1918 so sovjetske čete
Narvi in Pskovu pori „ nemško vojsko. - RO. [ dan Rdeče armade. A
26.	1943 je umrl primorski
nak-partizan Janko E VI mrl-Vojko.	]j
27.	1936 je umrl veliki sojt po( ski biolog J. P. PavloV ■
./ga i goveg
RAD I O K
ODDAJE
'tivnos
topo,
;ova goveg
SOBOTA: 12. Tuje na')bjavl in okusi - 13.30 Kmečka t
ba iz Ljubljane, vodi S Tamše - 15.15 Lepe op',1°ve/ arije - 16. Utrinki iz znal , i** in tehnike -	17.50 Bval*Vojeni
Koncert št. 2 v B-duru za*W vir in orkester - 18.30 Gl?Trst j
za naše malčke - 19.15 S$astvo
nek s poslušalkami «,
.bova
Franz Lehar: «Veseia v d« opereta v 3 dej. - 22.35 De z na( sy; Nokturni.	samt
prišl,
NEDELJA: 9. Kmetijska/
daj a - 11.30 Vera in naš r 12. Oddaja za najmlajše:	0vo
mira Fabjan: «Roeče rol* dru 13.30 Glasba po željah -ja iz Slovenski zbori . 18. Be<: ton ven: Koncert za violino U\, kester v D-duru - 20.30 v Tr: zetti: «Lucia di Lammermdbzita opera v 3 dej.	bližn
PONEDELJEK: Franck P/ 292 cel in njegov godalni orkra‘e di - 18. Mozart.:	Koncert V Tar
duru za klavir in orkestf inozi 18.32 Z začarane police - II Radijska univerza - 21. ? nost in tehnika - 22. Slovet- U1: balade - 21.15 Velika dela S SVtl nih mojstrov.	■ - s‘e !
'Ulije
TOREK: Glasba po željL/ *
18. Boccherini: Koncert za jse| in orkester v B-du-ru - k )tle Zdravniški vedež - 20.30 “Cva*t venski oktet - 21. Karel ^9r°čji ser: «Kaplan Klemen», dr*ev v 5 dej., igrajo člani Radi#»zita. ga odra.	zko |;
SREDA: 13.30 Lepe of/r Tca arije - 13.50 Gershwin: Dffudi rapsodija - 18.30 Pisani b^t se r čki - 19.15 Radijska univefu 2a-
21.	Obletnica tedna - 22.
in izpovedi italijanskih so1, v.. nih književnikov - 22.15 SK|(| /'J' be Johanna Straussa. ° ars*
v Ti
ČETRTEK: 12, Aipinizetu smučarstvo - 19.15 Sola { , P° dom - 21. Dramatizirana z- “ n ba: Viktor A. Krylov: «fl , nt ved snubač», nato Priljut6* aniJ ne melodije - 22. Nove kt6*- ka in izdaje.	£a Ti
PETEK: 12. Življenja iiJači|na sode - 13.30 Glasba po želj* kdji 18.30 Z začarane police _ lirska Radijska univerza - 21. Ufija nost in prireditve v Trskija.
22.	Iz svetovne književnost/
umetnosti - 22.15 Operne UL*., ture in arije.	ct'jsl
'ri;
Slovenci!
jevn U k,
lv) za
“Delo“ je vaš listera^ Zato je potrebnflakdtist
d
da ga širite in fha.uu'j
nančno
podpiralec
Urnik vlakov

ODHODI
3.35 A v Benetke (2.	r.);
1.10	A vx Videm (1. in 2. r); 5.25 A v Videm (1. in 2. r.); 5.32 A na Opčine (2. r.); 6.00 R v Benetke Milan (1. r.J; 6.20 D v Benetke - Rim - Turin - Zuerich (1. in 2. r.); 6.30 A v Videm (2. r.); 6.58 À na Opčine (1. in 2. r.); 7.15 A v Tržič (2. r., samo ob delavnikih); 8.20 DD v Videm - Trbiž (1. in 2. razred); 8.30 DD v Benetke . Rim - Milan - Pariz (1. in 2. r.); 8.43 D v Videm. Trbiž, Dunaj, Muen-chen (i. in 2. r.); 8.48 D na Opčine - Ljubljano (1. in 2. r); 9.45 A v Videm (1. in 2. r.) ;
10.10	A v Benetke (1. in 2. r.) ; r.);12.35 R v Benetke - Rim (1. 12.40 A v Videm (2. r.) 13.30 A v Benetke (2. r.); 13.45 A na Opčine (2. r.); 14.05 DD v Benetke - Rim - Calais - Pariz (1. in 2. r.); 14.25 A v Videm (1. in 2. r.); 15.48 DD na Reko - Ljubljano - Beograd - Istanbul . Atene (1. in 2. r.); 15.55 D v Benetke - Bari - Milan (1. in 2. r.); 16.15 A v Videm (1. in 2. r.); 16.47 A v Benetke (1. in 2. r.); 17.38 A v Videm (2. r.); 17.50 A v Ljubljano (1. in 2. r.); 18.33 A v Portogruaro (1. in 2. r.); 19.07 D v Videm Trbiž - Dunaj - Muenchen (1. in 2. r.); 19.27 A v Cervinjan (2. r.); 19.52 A, v Videm (2. r.); 20.05 A na Opčine (2. r.); 20.55 DD v Benetke - Milan - Venti-miglio (1. in 2. r.); 21.50 A v Videm (1. in 2. r.); 22.05 DD v Rim (1. in 2. r.); 23.35 D
na Rexo - Ljubljano Budimpešto (1. in 2.
ruj
* p
PgiK d
Me
PRIHODI Niču
0.10 DD iz Zuericha - p0 - Turina - Benetk; -.05 Viama; 5.30 D iz Budi»;, J ** šte - Zagreba - Reke - Of * (iz Budimpešte ob tol °b] četrtkih in sobotah); Sjec
lenja
A iz Cervmjana; 7.05 A Z j
čin; 7.25 A iz Vidma; 7.32 A. , Portogruara; 7.40 DD iz T'Mil na - Milana; 8.15 A iz VbPoVeš, 8.25 DD iz Rima; 8.32 Pl j L Vidma; 9.24 A iz Vidma; 9.4, • ’ iz Ventimiglie - Turina - J Sc netk; 9.48 D iz Muenchefl?0(lat Dunaja - Trbiža - Vidma;	.
A iz -Ljubljane . Opčin; H:- 111 D iz Vidma: 12.20 R iz ris6v
Vidma; 12.20 R iz netk - Rima; 13.30 DD iz lst>»VeČ bula - Aten - Beograda - h . , bijane - Reke; 13.57 A iz ... ‘al rij a - Rima - Milana - Be»1;'*1 p
15.10 A iz Vidma; 15.24 ‘*tvij, iz Calaisa - Pariza - Ril1!! pQ|
Benetk; 17.00 A iz Vi<T;
17.18 A z Opčin; 17.44 '/• g iz Trbiža . Vidma; 18.1lt<atije iz Tržiča (samo ob delA(a , kih) ; 19.02 A iz Portogrti1), ." ■ 19.10 R iz Ssaetk; 19.35 VJ h; Vidma; ra.42 h iz Milana; 'pfitJč D iz Ljubljane - vpein; 'L < . A iz Viuma; 21.26 DD iz P" za - Milana - Rima -21.45 A z Opčin; 22.25
Muenchena - Dunaja
Sk
ža - Vidma; 22.50 iz Bene^ks
_____,	VT*av
t8°Viu
osebni vlak, D =
, DD = brzi vlak, R ^ sebni motorni brzi v1 "k.
A vlak.