Dopisi. Sv. Trojica v Halozah. (Volitve.) Približujejo se volitve volilnih mož. Glejte naši nasprotniki se že pridno na delu. Agitujejo, kjer le morejo. Ker pa od na§e strani ni Dobene žive protiagitacije, se je skoro bati, da ne bodo vsi volilni možje za slovensko stranko. »Štajarc* že razpošilja razglase, da naj kmetje v fietrti kuriji volijo mesto odličnega gospoda dr. Miroslava Ploja, nekega, nam tukaj neznanega Francelna Vračkota, splošno (!) spoštovanega načelnika okrajnega zastopa. Ste ga videli, kako zna »Štajarc« hvaliti svojega pristaša! Pravi, da šele tedaj bodo kmetje imeli pravega zastopnika, kadar bode prvi štajarski kmet (namreč Vračko) v državnem zboru nastopil. 0 Ploju pa tako gorostasno laže, da je namreč njegova kandidatura nezaslišano razžaljenje kmečkega stanu. Pritrditi pa moramo, da kmečkemu stanu bode mogel bolj pomagati dvorni svetovalec, kakor pa posilinemški Vračko. V tem vidimo, da Štajarc hoče oslepariti kmečki stan, ter ga za svoj koš pridobiti. Zavedni volilni možje in tudi vi, kateri ste zaslepljeni naročniki onega lističa, nikar se ne dajte omamitt od posilinemških gospodičev, kateri poznajo samo fraze t. j. kateri imajo samo lepe besede za vas, ne pa dejanj, kajti njih glasilo ni vse za vero, slovensko zemljo in slovenski jezik, ampak njih geslo je: vse za naše žepe! Gornjasavinjska dolina. »Sl. Naroda« druže v pornografiji »Učiteljski TovariS,« naznanja po svojem t. 6. načelniku J. Terčaku, da bo v nedeljo ob 10. uri torej mei glavno službo božjo v novem šolskem poslopju zborovalo gornjegrajsko učiteljsko društvo. Zdaj pa Ljubenci veste, zakaj ste postavili novo Solo, da bodo v nji imeli jungovci službo božjo, vi kmetje pa v cerkvi. Ali }e jungovcem »pregmajn« s kmeti biti v cerkvi. Toda o tem drugokrat več! Zakaj vprašati se treba, kako je to prišlo? To je samo nadaljevanje učiteljskega socialdemokratiskega shoda na Ljubnem lanskega leta, ko je priporočal — tako piše učiteijski list »Popotnik< St. 16. str. 254 1899 — »gospod Praprotnik na zboru dne 6. julija 1. 1. v prijaznem trgu Rečici . . . v Trčakovi hiši«, da misli gosp. Horvatek, socialdemokratičen učitelj, zdaj odpuščen iz službe, priti semkaj. Pozor torej »prijazna Rečica« in slaven sv. Frančišek Ks., ki sta zaslovela širom Slovenije, odkar tu >hauptmanuje« in doli »agituje« zoper Zičkarja vsaki po svojem, kar imamo vsi pravico in je torej nikomur ne odrekajmo, ne ksaverijanskemu »feuerberhauptmanu« ne županstva rečiskega nadpoveljniku. In tudi ne šentjanskemu jungovskemu Korenu, in tudi ne našemu znancu iz gošče, ki Dretjo napeljuje na svojo — žago. Kadar volilnih mož volitve minejo, povemo prava imena, da spoznate Savinjčani in Zadrečani svoje ljudi, in tudi potem ravnamo, ker zdaj bomo spoznali pri volitvah kakšni in za koga so. Dobro si jih zapomnite! Velikanedelja dne 5. novembra 1900. V zadnjem listu ptujske »giftne nesnage« po domače >Štajerc« se nahajata dne notici od Velikenedelje, ki sta glede svoje vsebine na najvisji stopnji neumnosti. Toraj oglejino si dotične notice: V prvi se poroča, da sta logarja pri Velikinedelji nekega lovskega tata zasačila, potem pa pravi, žalostno je to, da se ubogega kmeta zavoljo »preklicanega zajca« za hudodelca naredi. — Toraj glejte sedaj kmetje, kako se ta ptujska krota hlini. Vprašajmo tedaj tega >Štajerca«, kdo pa je naredil te postave, da ima zajec večji zagovor, kakor, skoro bi rekel, človek sara ? — Ali morebiti slovenski poslanci? Ne, nikakor ne; ravno slovenski poslanci so bili vselej največji na« sprotniki teh »preklicanih zajcev« ter so zahtevali, da naj sme kmet zajca kot občega škodljivca na svojem zemljišču brez kazni streljati. Ker jih je bilo premalo proti večini nemških liberalcev, so seveda se svojo zahtevo propali. Kdo pa je potem naredil našim kmetom tako škodljive postave ? To so napravili nemški poslanci, toraj tisti poslanci, katere so volili in se za njih izvolitev narveč trudili sedanji najbolj vneti razširjalci »Štajerea«. Oj, ti preljubi >Štajerc«, kje si imel takrat svojo ljubezen do slovenskega kmeta, ko so tvoji patroni kakor en mož glasovali za nemške poslance, ki so potem skovali tako škodljive postave. Ravno gospodarji okoli »Štajerca« podpirajo raditega te prijatelje »zajcev«, da se potem po zimi lahko z lovom zabavajo. To se pravi toraj naše slovenske kmete za norca imeti, vendar to dolgo ne bo šlo. V drugi notici napada g. Skerleea, trgovca pri Sv. Tomažu, ker je on baj6 gosp. Skorza nekdanjega »Škvorca« pri sodniji ovadil, da »Štajerca« deli. Potem pa pravi: Gospod Skerlec ne privošči kmetom niti časnika, on je toraj kmečkega stanu sovražnik. Oglejmo si toraj korenito to laž; gosp. Skerlec še priporoča kmetom, da si naj časnike na pr. »Slov. Gospodarja« naročajo, ker je vsakemu rodoljubu na tem ležeče, da se na§ narod bolje izobrazi, bolje ko bode omikan naš kmet, tem manj bodo imeli kmetski prijatelji a la Škvorc nanj upljiva. Kakšen prijatelj kmetzm 5pa je torai g. Škvorc, on ki si je na tisoče premoženia le od kmetov pridobil. Oglejmo si ga malo: Morda g. Škvorc kmetske pridelke drago plačuje ali njim na kak drug način pomaga;? Morda z denarjem? O kaj še! Ali morda skrbi za to, da bi naSi kmetie svoja vina prav drago prodali, vsaj v »Štajercu< ima vedno polno »adres«. O seveda, le pojte mu ga ponujat! Toraj gospod Škvorc, plačujte letoSnjo izvrstno i izabelino vino vsaj po 15 kr. liter, saj je vredno, s tem se bodete pokazali prijatelja našega kmeta. Če delite »Štajerca«, s tem je kmetu po hudirjevem malo pomagano, ker Se dosedaj s »Štajercem« niso dače plačevali. Toda za sedaj dovolj, vendar ako ne bodete za naprej mirovali, bomo prihodnjič prav na tanko vaSo ljubezen do kmetov razkrojili ter Vas pokazali vsakemu slovenskemu kmetu takšnega, kakorSni v resnici ste. — Sicer pa g. Skvorc, ako pri svoji trgovini prav velikanske dobičke delate, Vam nihCe ni nevošljiv, vendar pri tem ni umestno ravno našega kmeta, ki Vam ves ta hasek da, s >Štajercem« mučiti in krmiti. Toliko za danes. S.