(jjltSSlom J/f) NO. 66 Ameriška Domovina amcrican m sfnm fORCIGN iW W4HGUAGC OHLf National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, APRIL 5, 1965 SLOVENIAN WORHIH© N€WSPAP€& ŠTEV. LXIII VOL. LX1II Repsiiftanke iz m defete is zbsrsvsis Zborovanja so se udeležili vsi pomembnejši vodniki stranke, glavno bes'edo je imel vendar novi strankin načelnik Bliss. WASHINGTON, D.C. — Kakor hitro je minul mesec marec, Novi grobovi Anton Kocjancic V petek je preminul na svojem domu na 10422 Reno Ave. 77 let .stari Anton Kocjancic, rojen v Trstu, od koder je prišel v Ameriko pred 50 leti. Bil je mož 1. 1958 umrle Roze, oče Antona, Rose Zielski, stari oče, brat Janeza in Antonije Gerde-vič (oba v starem kraju). Bil je član Društva Danica št. 34 SDZ Ostareli Amerikanci bodo dobili svojega zagovornika v federal, upravi WASHINGTON, D.C. — Pred-jsednik Johnson je na zadnji ti-( stavniški dom je z 394:1 glasovi |skovni konferenci navajal par Johnson $mm s slev'Ikittnl WASHINGTON, D.C. — Pred- RDEČA LETALA SESTRELILA Z NAPADOM DVE AMERIŠKI Iz Clevelanda in okolice odobril zakonsko pooblastilo fe-zanimivih številk, ki naJ memo- ykeraj is prižlo do Drvega letalskega spopada med: K”s< " “.ThJLiPJE- , deralni upravi, da lahko organi-iljujejo njegovo sooia.no m p.o- ameriškimi in rdečimi letali nad Severnim sčerTiTret°nabUo pdto dvom- Vietnamom. Počasnejšim rdečim letalom vrste MIG 15 in MIG 17 se je z iznenadnim napadom posrečilo sestreliti dve moderni ameriški žira v federalnem tajništvu za!svetno politiko. Rekel je, da nas zdravje, prosveto in socijalno |vsak šolar v ljudskih šolah sta-politiko poseben oddelek, ki bo ne letno povprečno 450 dolarjev, skušal združiti vse akcije vprid 'zato znašajo stroški za vsakega ostarelim Amerikancem v pre- mladega zločinca $1,800 na le- je zbralo kakih 2,000 naj-1 [er Društva Na Jutrovem št. 1391 £^e^no celoto. odličnejših med odličnimi re-;SNPJ. Pogreb bo danes zjutraj Publikankami 1. aprila na 13. Lr, g.30 iz Ferfolia pogreb, zavo-repuiblikansko konferenco, da Ida v cerkev sv. Lovrenca ob de- doženejo, ikaj dela stranka po-1 ■^eg preobilice govorjenja. Konferenca pa ni bila prilika za zbi-Jaiije šal za 1. april, republikance so kar trdo prijemale svoje yoditelje, kako to, da stranka ^anje same neuspehe. Republikanci so se zavedali, da jih ne čakajo prijetne ure, pa vendar s° prišli na konferenco vsi, taki, ki spadajo v zgodovino republikanske stranke (Goldwater), ta- vetih, nato na Kalvarijo. John Blatnik Včeraj je umrl v Grile Veteranski bolnišnici 54 let stari John (p. d. Jim) Blatnik s 3560 E. 81 St., zaposlen kot pri Dove Die & Tool Co., mož Elizabethe, roj. Brousil, oče Josepha, Jercma, Raymonda, Johna, Franka in Edvarda, brat Franka (Chicago), Charlesa( (Sandusky), Frances Plute, Mae Fiala, pok. Alice Pot- Jo- i . ' '' mu Le, ivicie runa, p inv. -n-uvc A ki ji hočejo v naših dnevih pok_ Rose Skufca; pok Krojit! usouo (novi načelnik .;ephine MirtiC) pok_ Ralpha in strangle Bliss) in taki, ki upajo, Josepha^ Pogreb 5o v sredo bodo zopet priplavali na po- ;jutraj ob 8_3() iz Fortuna p0. greb. zavoda na 5316 Fleet Ave. v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo. P°' Vrsje (Nixon). Vsi so skušali republikankam dopovedati, da je ^°ba katastrof in tragedij za stranko minula in da jo čaka k°ljša bodočnost. Le Bliss je skušal govoriti ko-ikcr se da stvarno. Povedal je republikankam, da ne prinaša v Vodstvo nobenih čudodelnih pravil in da bo moral zahtevati požrtvovalnosti od vseh, re-Publikancev in republikank, pa tudi več smisla in vpoštevanja Uteresov, ki jih imajo mali vo-uvei. Strankina blagajna je skoraj prazna Lliss bo moral spraviti naj-Preje republikanske račune v Sredi januarja mu je ta-,"atni strankin blagajnik Mid-cudorf rekel, da bo v blagajni Cstalo okoli pol milijona dolar-'!yv> danes jih pa ni nikjer. Z 1^ kurjem je namreč razpolagal Ogrizen Goldvraterjev ,pri-, as Kilrov, ki je najprvo pora-* za razne račune znesek 40,000, Blissu pa pustil samo ^“tanek $140,000, kar komaj stuje 2a kritje enomesečne re-Je republikanskega glavnega odbora. bo moral torej nabrati n larjev James J. Rehor V soboto je umrl po dolgi bolezni James J. Rehor s 1080 E. 200 St., star 75 let, mož Ane, roj. Bloede, oče Kennetha, brat Franka, Lillian in Jessie. Pogreb bo danes ob 1.30 iz Želetovega pogreb. zavoda na E. 152 St. na Lakeview pokopališče. Louis Jerse V Eagle bolnišnici v Engle-woodu, Calif., je umrl v soboto 75 let stari Louis Jerse, ki je do pred 15 leti živel na 19702 Kil-deer Ave. v Clevelandu, pa se preselil nato v Kalifornijo k svoji hčerki. Pokojni je bil vdovec, rojen v Žužemberku, od koder je prišel i. 1903. Zapustil je sinova Louisa in Stanley!a, ki vodita cvetličarno Forget Me Not na Waterloo Rd. in E. 152 St., hčerki Stephanie Lynn in Chri-stino Koci (obe v Kalif.). Bil je brat Josepha, Johna, Antona in Feliksa, ki so vsi umrli pred no Slov. doma na Holmes Ave. podalo doživeto in prepričljivo Finžgarjevo “Razvalino življe-j nja.” Podrobno poročilo bo ob-! javljeno v četrtek. |to, v državnih ječah pa ti am, Ietaii F-105 ” srežno izS!nit! V me8K- Teh akcij je sedaj že toliko, jški za vsakega mladega-zločinca| SAJGON, Juž. Viet. — Ko je včeraj 60 ameriških lov-da jim nihče ne ve niti števila, i narastejo tudi do letnih 3,500 do-1 p_jQ5 bombardiralo Strateško važen most Povrhu bo pa ta oddelek imelj larjev. Vsaka družina, ki dobiva'mj}j južno od Hanoja, glavnega mesta Severnega Viet-še nalogo, da bo branil interese j pedporo iz javnih sredstev, sta-j nama) so se nenadno in nepričakovano pojavila iz megle ostarelih rojakov, nekako tako ne javno upravo povprečno i nacj njjmj l0Vska letala MIG-15 in MIG-17 Z oznakami Se- „ kot brani tajništvo za kmetij- $2,500 na leto. Predsednik je Kj vernega Vietnama in napadla ameriška letala. Dve sta bili jv času druge svetovne vojne v stvo interese za naše farmarje, j teh številk napravil pravilen za-j Zadeti in Sta skušali uiti proti morju. Truplo enega izmed j nacističnem koncentracijskem Žalostno sporočilo— G. Frank Urankar z Mohican Avenue je dobil sporočilo, da je v Zdolah pri Krškem umrl njegov svak Lojze Šoba, ki je bil Zakon je sedaj šel pred se- ključek: najcenejši boj Protl pji0l;0v so re§jlj jz morja. Rdeča letala SO se vrnila Še dva- nat. Upajo, da ga bo tudi senat j revščini je še zmeraj dobra šo-j krag v napacj. vendar obakrat brez uspeha. Ameriška letala hitro izglasoval. Za organizacijo j la. Dodati ji je seveda treba tu- So nagj0 odvrgla bombe in skušala zasledovati rdeča letala, oddelka je v načrtu predviden di primerno splošno vzgojo, karj tocja ta so se Spretno izgubila v meglo, iz katere SO nenadno znesek $17.5 milijonov, ki ga sme federacija porabiti tekom, dveh let za namene, ki so našteti v osnutku zakona. — Ajdo pridelujejo v 15 državah Unije. njim. Živi le še sestra Roza Zu-čančič (v Jugoslaviji). Bil je član Društva Napredek št. 132 ABZ in Društva Slov. dom št. 6 SDZ. Truplo pokojnika bo prepeljano v Cleveland, kjer bo pogreb iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. Čas in kraj še nista določena. John Winter (Vintar) Včeraj je umrl v Euclid Glen-ville bolnišnici 84 let stari John Winter s 424 E. 157 SL, mož Eli zabethe, roj. Antončič v Starem trgu, oče Josepha, Louisa, pok. Johna, pok. Franka in pok. Mary, stari in prastari oče. Pokojnik je bil doma v Naklem, od koder je prišel v Ameriko leta 1905. Zaposlen je bil do upokojitve leta 1942 pri American Steel & Wire Co. Bil je član Carniola Tent No. 1288 T. M., Društva sv. Vida št. 25 KSKJ in Društva Slovenec št. 1 SDZ. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v sredo ob 8.15 zjutraj v cerkev Marije Vne-bovzete ob devetih, nato na Kalvarijo. pa je stvar staršev. preje napadla. 300 posebnih poročil. Med prisotnimi časnikarji je bil gotovo marsikdo, ki ni veroval, da bi bili vsi senatorji in kongresniki prebrali vsaj naslove poročil in osnutkov. Predsednik se je tudi pohva-j ‘ Več napadaj0čih ameriških le- j &vvi, ki je bil popolnoma nepri-lil, da s Kongresom nima nobe- ^ ^ bilo sestreIjenih tudi od i čakovan. Ameriški lovci so kro-nih težav, akoravno mu je po- protiletalske obrambe na tleh. | šili v počasnem letu nad ciljem, slal v 10 tednih več kot 200 za- pimerjsko poveljstvo v Sajgonu ko so se pojavila rdeča letala konskih osnutkov in več kot ni navedlo števila izgubljenih le-; streljajoč iz vseh topov. | tal. Komunistična poročila pa go-j Gen. Moore je dejal, da je bil 1 vere o 37 sestreljenih ameriških j včerajšnji napad rdečih letal na letalih tekom zadnjih treh na- j ameriška letala nad Severnim padov na Severni Vietnam. Da- j Vietnamom prvi, odkar zo ZDA nes zjutraj so ameriška letala i začele 7. februarja bombardirati znova napadla vojaške cilje v! vojaške cilje v Severnem Viet-Severnem Vietnamu, vendar to- j namu z namero, da prisilijo Se-krat niso naletela na rdeča le-1 verni Vietnam k ustavitvi pod-tala. Istočasno kot ameriška le-!piranja revolucionarne vojne \ tala cilje v okolici Hanoja so Južnem Vietnamu. S tem je na-južnovietnamska letala napadla | stopilo novo razdobje v tej voj-in uničila Ho-Či-Minhov most in i ni, ki utegne dobiti postopno elektrarno v Thanh Hoa v bli-jdrug značaj in šiiši obseg. zini južne meje Severnega Viet- , ------o nama. Ameriška mornariška le-j pfggfsšgfšllk L 1L JsflUSCS! Humphrey bo verjetno obiskal jeseni Poljsko WASHINGTON, D.C. — Podpredsednik Hubert H. Humphrey bo v septembru nemara odšel na obisk na Poljsko in bo zastopal ZDA pri odprtju otroške bolnišnice v Krakovu, ki je bila zgrajena z ameriško podpo- Ko je bil leta 1959 na Poljskem podpredsednik ZDA R. Nixon, so ga povsod nad vse navdušeno sprejemali. Federalni stroški za Vietnam, hitro rastejo SAJGON, Viet. — Dolga leta tala so obstrelievala železniške j postaje in cilje na glavni cesti,; J® feS'JJ ki vodi s severa proti jugu. j WASHINGTON, D.C. — Sre- , , . , . , , • . . I di preteklega tedna je v naši Novo razdobje v letalski vejm j tolici zborcvaia Narodna Li- Maj. gen. Joseph H. Moore jed ameriških mest Njenega dejal, da so se severnovietnam-, zborovanja se .e udeležila veči-ska letala pojavila nepnčakova-1na naših mest p0 svojih zastop-no nekako sredi napada arneri-1 n^kib_ j0hnson ve, kako važne je naša misija v Sajgonu cenila s}uh letal na 600 čevljer ciolg|so mestne UpraVe v politiki. Za-stroške za Vietnam z zneskom i strateško važen most in elek-b je poslal na zborovanja ne milijon dolarjev na dan. Sedaj j trarno. Oba cilja sta bila zadeta j samo podpredsednika Hum-pa je že naračunala, da se bli-Un poškodovana v taki meri, dajphrpyjaj ampak tudi Celo vrsto žajo dvema milijonoma. Med sta začasno neuporabna tako: VQ.ddrdb federalnih uradnikov, stroški rastejo najhitrejše izdat- most kot elektrarna. Severno-!^ so zbranim mestnim očetom ki za vojne letalstvo, šele potem vietnamska letala so napadla v j tolmačili sedanjo federalno do-pa stroški za orožje in municijo. j treh valovin, uspešen je bil fejiyiačo in zunanjo politiko. Zadnji večer je Johnson po- taborišču Dachau. Zapustil je ženo Marico, sinova Aleksandra in Mirka ter druge sorodnike v Sloveniji in v Ameriki. Seja— Podr. št. 14 SŽZ ima jutri, v torek, ob sedmih zvečer sejo v SDD na Recher Avenue. Podr. št. 32 SŽZ ima jutri ob sedmih sejo v navadnih prostorih. Podr. št. 41 SŽZ ima jutri, v torek, ob 1:30 popoldne sejo v navadnih prostorih. V Slovenije— Včeraj je odletel na obisk v Slovenijo splošno poznani rojak g. Jože Grdina. Tam bo ostal kake tri mesece. Na obisk— Mrs. Josephine Trček s 1140 E. 176 St. je odpotovala na obisk k svoji hčeri Mrs. John Zaman Jr., 1336 Grace Ave., Clifton Forge, Vs.. ki se ji je po več letih rodila tretja hčerkica Suzana. Mr. in Mrs. John Zaman Sr. na Chardon Rd. sta s tem postala tretjič stari oče in stara mati, Mr. in Mrs. John Trček pa devetič. Čestitamo! Zadušnica—- Jutri, v torek, ob 6.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Ano Klančar za sedmino njene smrti. nad poldrug milijon do- sarmo za tekoče stroške. V Duesseldorfu so zborovali nemški krščanski demokratje kg Znanem januarskem sestan-SKvnega odbora republikan- _ stranke so mu pa obetali, da i se pravzaprav začele že lanske- ne mu j>0c|0 zanj nabrali bi laJ takratni $4 milijone! dobrotniki” na- krai° denar vsak sam zase: ^Hjresniki in senatorji za oba fonda, levičarski in desni-sv rePublikanci pa zopet za °Je blagajne. Bliss bo imel do-11 del ^isli ia, skrbi in jeze, da bo so- lonike navadil na finančno iSciPlinc Dve tretjini v ZDA ,Sv ^kROIT, Mich. — Na vsem ^ u je okoli 100 milijonov 65 0rj1^ vozil, od tega okoli Vp^^ijonov v Združenih drža-Povprečno na vsem svetu Vn6..^ 0S6b na en avtomobil, asi deželi pa le 3. vabil še župane iz 100 naj večjih mest na večerjo. Gostje so pa bili reveži, prišli so že pred DUESSELDORF, Nem. — Za- likujeta se obe stranki tudi v dan ji kancler dr. Erhard rad mej mogel zakrpati starih trenj osmo. ur0) toda sprejem je trajal hodna Nemčija se počasi pri-'svojih ciljih v zunanji politiki.'plaval med Ameriko in Franci-1med obema voditeljima v stran- do n ure Johnson jim ni nam-pravlia na septembrske parla-' Različna so samo pota, ki po jo. Je za Francijo, toda ne za! ki. To se bo do neke meje mo-‘reč samo sam razlagal politič-mentarne volitve. Priprave so 'njih hočeta doseči svoje name- vsako politično potezo generala | ralo pokazati tpdi pri volitvah. nega p0i0žaja, pomagali so De Gaulla, je za Ameriko, pa' vendarle ne odobrava vsega, kar dela ameriško državno tajništvo. 1 4.- - coctnvili evni "" * '. " | Vse te razlike so butnile na maje so izbrali vodi- kr3canS:klh d®na0 ratov’ nika'dan na sedanjem strankinem večji nacionalist. Na socialistič- G tj s bili le precej lačni, ” • K“ -- - - —• - ga novembra s kongresom nem-i Nemški socialni demokratje so ške sociailno-demokratske s oran- bRro opazilij da zunanja politike v Karlsruhe. Socialni demo- ba njihovih nasprotnikov, t. j.; Zate so pa socialni demokratje pri tem tudj vsj glavni federal-tako optimistični, kadar napove- ni tajniki. Radi tega so politič-dujejo svojo zmago pri njih. no-strckovni govori trajali do Druga značilnost kongresa je;p0Zne ure! nakar se je začela bilo nadaljevanje tekme, kdo bo večerja. . r .'i. hilo da izhenJ"1' sv°ie PoUti6ne.““' ,m dr. Adenauer. Dr. Adenauer jo voditelja kot da Jstavijo NemčijMahko^6 naflreč še 2mera> '>'edsadnik livni program. Njihova politika a,a do ze[iinjenja in ‘iSl se je namreč že tako daleč «*• 5eljave v Evropi in na t^odS L toekZrno kri makmla od Marksa m njegovih vsem svetu. To politično linijo ti2ira vs&. kar vidi na režimu naukov, da se v njihovi politični uporno zasiiedujejo že od kon- dr Erharda slabega. Posebno filozofiji poznajo samo se ostan-|gresa naprej. Ravno sedaj se|mu ni yšeč nihanje Erhardove ki njihovega nekdanjega mai- pripravl;jata njihova voditelja| . politike J Vendar ie ksističnega socializma. Kolikor -R dt • Rrler, da obiščeta §eiZU13 l ,J. ,. , . 1 u„,14 „„ „„ ___,^-n mu iv^ik.i.!lJrandt T L A UDdSyexa seUmel dr. Adenauer težko stali- javnost pričakuje, da bo stranka Rask bf; zopet pafoval WASHINGTON, D.C. — Službena potovanja državnega tajnika Ruska zanimajo praviloma samo politike in diplomate. Letos pa imajo nekaj pomena tudi za navadne ljudi. Dokler namreč predsednik Johnson dovoljuje svojemu tajniku, da lahko potuje po svetu, to lahko smatramo za znak, da v Beli hiši ne pričakujejo velikih mednarodnih kriz kaj šele izbruha svetovne vojne. Rusk bo šel začetkom tedna v Teheran na sejo znane o-brambne zveze CENTO. Naša dežela ni članica zveze, v njej so včlanjene samo Anglija, Turčija, Pakistan in Iran. Amerika je samo opazovalka, pa vendarle tesno povezana s to organizacijo. Rusk bo v Teheranu 7.-8. a- visela za predsedniško mizo ve~iso Zvedeli marsikaj, česar dru-hka karta, ki so bile na njej vn- ga-Q ne sjjgjj0 Zvedeli pa niso . sane nemške vznodne meje iz + ^ kar bj na-jpa-jše: koliko pod-j^ -i -n. r -i 1 • 1 1 1017 v r>iipc;c=fjdnrfn ip vise- . J , / , urila. Dne 9. aprila bo pa imel 1. 1937. V Duessseiaoriu je vise- in prispevkov jim bo fede- " . . .G !. . ,. 1 Tsn.rir.v.na Lpt-Iq tnrC' . a \ a , poslovni sestanek z našimi di- la na steni pedobna Karta, d,®^a; pa.Qija dala za mestne potrebe. meje so bile pomaknjene še boljjupajQ pa^ d^ bodo to zvedeli po proti vzhodu. KršcansKi demo- poR inx>b drugi priliki. V krat j e hočejo torej prehiteti so"; Tvvashingtonu je bil seveda tudi cialiste v zunanje-političnih ci-|naš clevelandski župan Lccher. Ijih. Namen je jasen. Nemška! _________________ bdi j so se odmaknili od tradici- ^a mesec predsednika Johnsona onalnega socializma, toliko bolj in ostale poiitične ljudi so se približali angleškim so-' cialistom na veliko jezo in nejevoljo raznih komunističnih strank, posebno jugoslovanske. Tako so postali stranka malega v Wa- shingtonu. V vrstah nemške krščansko-demokratske stranke ni več vzorne sloge. Je že ni od takrat, V j.. in° oblačno in toplejše. Naj-s-)a temperatura 54. človeka in ne samo delavcev in'ko je Adenauer začel hoditi po proletarcev. Ta njihov političen svojih potih, ki jih ni odobra-razvoj jih je močno približal vala večina njegovih pristašev, ideologiji nemških krščanskih Adenauer je za tesno zvezo z demokratov. Med praktično po-'generalom De Gaullom, šele po-litikoi obeh strank je zmeraj tem z Ameriko. Isto poudarja manj razlik, niti toliko, kot jih J tudi njegov glavni politični je na primer med republikanci prijatelj bavar ski politik in demokrati v Ameriki. Ne raz-}Strauss. Na diugi strani bi se- šče. General De Gaulle je namreč ravno zadnje dni zopet pokazal svoje rožičke. Je za zedinjeno- Evropo kot Adenauer, toda samo tako, kot odgovarja generalovim interesom, in do nje naj pride takrat, ko bo Francija že naprej plačana za koncesije, ki bi jih napravila v prid združeni Evropi. Dr. Erhard in njegovi prijatelji so to slabo stran dr. Adneauerja spretno izrabili, toda izogibali so se, da bi na kongresu prišlo do odkritega obračunavanja. Kongres ni to- svobodnih demokratov začela! razpadati. Obe ostali stranki bi radi dobili pristaše te stranke na svojo stran. Za tem pa tiči še druga nevarnost: stranka svo- bodnih demokratov, ki je pomenila tudi zatočišče nacistov in njihovih sopotnikov, bo propadla, toda nacionalizem raste zmeraj bolj med nemškim narodom. To je tisto, kar skrbi dalekovidne politične opazovalce znotraj in zunaj Nemčije. plomati po Evropi v Ženevi v Švici. Iz Ženeve se bo koncem tedna vrnil domov. Začetkom maja bo pa šel na seje' NATO in SE ATO v London. Porabil bo to priliko, da o-Kitajska zavarovala jbišče še Norveško in Finsko. atomska oporišča j Vrnil se bo v London in od tam WASHINGTON, D.C. — Ki- letel v Avstrijo na spominsko tajski komunisti so se že sprijaznili z dejstvom, da Amerika ve, kje na Kitajskem izdelujejo atomske bombe in kje delajo o-porišča zanje. Zato jim ne preostaja drugega kot da tovarne in oporišča zavarujejo z ruskimi proti letalskimi raketami. Zjezilo jih pa je, da ameriška informativna služba tako hitro zve, kdaj so bile postavljene posamezne rakete na oporiščih. slavnost, odkar je Avstrija 10 let samostojna država. Na tej slavnosti se bo sestal z zunanjimi ministri Anglije, Francije in Rusije. Šele potem pridejo na vrsto napovedana potovanja po južni Ameriki, program zanje pa še ni bil objavljen. Diplomacija ne misli torej, da bomo kmalu v resnih mednarodnih krizah. SMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 5, 1965 /liiEštiSHA mmswtm 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 ysISSElJGSSaSH: Cleveland, Ohio 44103 National and international Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Ž-o. Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 66 Mon., April 5, 1965 Dvajset let Titove ljudske šole Med prvimi stvarmi, ki so jih titovci želeli čim hitrejše uničiti, ko so pred 20 leti prevzeli oblast, so bile ljudske šole. So trdili, da je bilo v predvojni Jugoslaviji ljudsko šolstvo zanič in da ni dajalo mladini tiste osnovne vzgoje in tistega osnovnega znanja, ki je vsakemu človeku dandanes potrebno. Zato so hoteli organizirati novo ljudsko šolo, ki naj bi vzgojila “socijalističnega človeka”, ki bi bil zrel za jugoslovanski komunizem. Titovci pa niso imeli pravega pojma, kakšna naj bo nova ljudska šola, zato so morali eksperimentirati s prvim dnem. Eksperimentov je bilo toliko, da jih celo strokovnjaki težko naštejejo. Zato se moremo omejiti samo na opis sedanje ljudske šole, ki traja 8 let in je radi tega znana pod imenom “osemletka”. Ker bo opis porazen za titovce, se bomo držali podatkov, ki jih navaja ljubljansko DELO od 2. februarja, da nam ne bo kdo mogel očitati strankarstva. Edino, kar je bilo zadnjih 20 let stalno in sistematično v obravnavanju ljudske šole, je bilo “zanemarjanje in odrivanje šolskih problemov v praksi”. To je že rodilo sadove, ki jih vidimo na treh področjih: L) Kvaliteta in prizadevnost učnih moči je na dnu. Niso pa temu krive učne moči, enako kvalificirani odnosno izobraženi delavci v proizvodnji dobijo za svoje delo 200-250% več kot prosvetni delavci. To dejstvo ima dve zakoniti posledici: Prva je upadanje delavoljnosti učiteljstva do take mere. da pride celo do mržnje do lastnega dela ali pa do odhajanja v druge okolice ali pa do polnega padca kvalitete v delu. Druga posledica je hujša: podmladek prosvetne stroke je maloštevilen, uhaja na druga področja, narašča pa odstotek manj sposobnih, manj razboritih, manj nadarjenih. 2. ) Vzdrževanje šol že presega pojem kulturne sramote. Danes obstaja mnogo šol, katerih higijenske in sanitarne razmere komaj ustrezajo najzanikernejšim in naj-zaostalejšim pojmom pretleklih stoletij in ki stanje njihovih stavb ne bi vzdržalo kritike 19. stoletja. Danes stojimo pred nekaterimi šolami, ki so v takem stanju — pokvarjeni stropi, strehe, vodovodi, kanalizacija, greznice, podi, vrata, okna, peči, dimniki itd. — da bi bila rekonstrukcija podobna postavjanju nove stavbe. In na takih ljudskih šolah morajo delati učne moči že dve desetletji! 3. ) Odgovorni (t. j. komunisti) oblikujejo režim šolanja ne glede na stvarnost. Režim je vpeljal osemletko brez vsake priprave. Nihče se ni brigal, koliko šolskih prostorov bo treba imeti za novi sistem, kako morajo biti opremljeni, kje naj bodo odprte nove šole, odkod vzeti učne moči. Porazna bi bila primerjava, koliko prostora je prišlo na učenca 1. 1860 in koliko ga pride v 1. 1964. Usahnile so brezplačne malice, da ne govorimo o toplih kosilih. Kar je povojnih internatov še pri življenju, so brez ustreznega vzgojnega osobja. Za vprašanje manj nadarjenih otrok se nihče ne briga. Za take otroke je treba organizirati dodaten pouk, ne pa puščati jih, da po več let sede v istem razredu. Ravno tako je zgrešeno naziranje, da s slabimi ocenami rešimo vprašanje tistih otrok, ki ne dohajajo pouka. Slabe ocene ne dajejo znanja, ki ga mora vsakomur nuditi obvezno obiskovanje ljudske šole. Povrhu se mnogi otroci, ki so nagnjeni k lenuharjenju, slabih ocen nič več ne bojijo; saj imajo toliko vzgledov, kako se da po neuspešni osemletki materijalno zelo uspešno vključiti v delo in nato v “izobraževanje odraslih”. Ravno “izobraževanje odraslih” je večkrat prava potuha, ki ljudskošolskega učenca odvrača od napora, da bi se pridno učil. Pametnejše bi bilo, da bi se denar za “izobraževanje odraslih” porabil za zboljšanje poučevanja na ljudskih šolah. Pretežna večina učiteljstva vse to vidi, vse to razume in se boji — prihodnjosti. Pripoveduje “merodajnim” (t. j. komunistom), kakšne sadove bo rodila sedanja osemletka, toda redno naleti na gluha ušesa. Za odgovor dobiva obljube, pa se že iz obljub samih čuti, da so govorjene neiskreno in brez vsake vere v zboljšanje. Sicer pa se ni- treba pečati s vprašanjem, kaj bo v bodočnosti. Prvi sadovi so vidni že sedaj, poznejši ne bodo različni od sedanjih. “Ugotovljeno je zaskrbljujoče padanje delavske mladine med izobraženci. Na drugi strani pa zaskrbjujoče nizka raven izobrazbe med proizvodnimi kadri, med proizvajalci samimi.” Tako piše DELO. Daje kar lepo sliko o prosvetnih “pridobitvah narodno-osvobodilnega gibanja”, kot so jih titovci razvijali zadnjih 20 let. Dodati bi hoteli samo eno točko: učne programe. Kot smo rekli, smatrajo titovci osemletko tudi kot sredstvo, da vzgojijo učence v “socijalistične ljudi”, ki bi vneto živeli in delali po komunističnih naukih. Osemletka naj bi bila torej zanje tudi prva vadnica za komunističen naraščaj. To gotovo ni malo zahtevna naloga, ki jo je dobila osemletka. Pa to še ni vse. Sedanjo osemletko je režim zvaril iz prejšnje ljudske in nižje srednje šole. Bil je prisiljen, da doda osemletki še celo vrsto predmetov, ki spadajo dejansko že v srednješolsko stopnjo pouka. Tudi to je zelo zahtevna naloga. Vidi se že pottem, da bi morala vsaka osemletka imeti po pravilu dve vrsti učiteljev: razredne za nižje razrede, predmetne pa za višje. V osemletko so torej stlačili tvarino, ki naj jo otroci prebavljajo celih osem let. Ta tvarina je s časom postala zaradi previsoko postavljenih ciljev preobširna, da bi jo mogli stlačiti v pameten učni program. Ker niso odnehali, so preobložili učni program tako hudo, da ga učiteljstvo ne zmaguje, otroci pa ne dojemajo. So vsi skupaj preobremenjeni, učitelji s podajanjem snovi, otroci pa z učenjem. Treba bi bilo program skrčiti, toda na čigavo škodo? Predmetov, ki nudijo “socijalistično vzgojo”, ne smejo načelno omejevati, kaj šele črtati, predmetov iz srednje šole pa rudi ne kaže krčiti do popolnega nesmisla, kajti v tem slučaju bi se podrla vsa ideja o osemletki. Tako imamo sedaj v titovski osemletki sledeči položaj: učne moči razočarane, brez veselja do pravega dela, slabo kvalificirane; otroci prenatrpani v razredih, preobloženi z učenjem, s pičlimi učnimi pripomočki, izmučeni od dolge poti v in iz šole (seveda samo na deželi); šolska poslopja v razpadanju in pri še ne premajhnem številu. In javnost? Se je sprijaznila s takim tragičnim stanjem, samo še posamezne učne moči kričijo, so pa glas vpi- če bo seveda celjski stadion pra- ja ni udeležilo, ker so imeli po-j do v, kadarkoli je to že težko vočasno zgrajen). Slovenija bo misleke, da bi sedli za isto mizo zanesljivo ugotavljati; torej pozorišče svetovnih šport- z onimi, s katerimi se politično — in poudarja, da vse take in nih dogodkov najvišje stopnje, ne strinjajo, čeprav ni imel se- podobne politične akte ne gre Če se bosta Amerika in Kanada minar nobene zveze s politično, skrivati pred javnostjo, kot se tega hokejskega prvenstva ude- odnosno organizacijsko oprede- je to v tolikšni meri dogodilo s ležili, ni znano. Kanadi so letos Ijemostjo. Intervjuje političnih stanstedskim načrtom demokra-odrekli prošnjo, da bi smela pri- osebnosti so nadomestili članki, tične alternative.” rediti svetovne hokejske tekme ki iso jih za KLIC TRIGLAVA Občni zbor je tudi sprejel re-1. 1967 (dodelili so jih konku- napisale za to povabljene ose- solucijo, ki pravi, da “Sloven-renčni ponudnici Avstriji). Zdaj be. Poročila o vprašanju “srbi- ska Pravda izraža iskreno zado-se čujejo glasovi, da naj Kanada zacije Slovenije” v vprašanju e- voljstvo nad osebnimi stiki, ki vsaj za nekaj časa opusti ude- konomskega izkoriščanja Slove- so bili storjeni v domovini med ležbo radi več vzrokov. Eden nije s strani Beograda še nista katoliško in pravoslavno Cer-teh je, da se je Kanada udele- bili pripravljeni za ta občni kvijo; poudarja, da je to naj-žila skoro vseh svetovnih prven- zbor. Poudarjene so bile tudi boljša pot, ki vodi ne le do štev in olimpijskih iger in ne- težave pri sestavi takih poročil, krščanskega zedinjenja, ampak preslano potovala v druge drža- ker niso na razpolago vsi po- tudi do medsebojnega sožitja ve, predvsem Evrope in kot ve- trebni podatki in si je možno na južnoslovanskih narodov, kakr-ste bila eden največjih magne- podlagi posameznih vesti, odn. šneikoli politične oblike in usta-tov v te hitre in razburljive glasov ustvariti zelo enostran- nove so si ali si bodo ustvarili, igre. Iško mišljenje. 8 i V skladu z resolucijo o krepit- Zanimivo je obrniti list stati- vi sredstev javnega mnenja, je stike, kjer lahko ugotovimo, da bilo po številnih internih deba-je bilo v 44 letih 31 svetovnih tah potom tajniških okrožnic in in olimpijskih prvenstev in ka- strokovnih referatov odločeno, jočega v komunistični puščavi. To je vse skupaj sramota za dansko zastopstvo se je udeleži- da člani Slovenske Pravde z komunistično diktaturo, ne pa pridobitev narodno-osvobo- 1° tekem 28-krat. Dosegla je 13 lastnimi prispevki kupijo po-dilnega gibanja. Pri vsem tem nas je pa sam Tito celo prekosil v kritiki S svojo kratko in jedrnato kritično izjavo jugoslovanskim 10-krat del olimpijskega pro-'mu. Pravkar zaključeni zbor je pedagogom: “Reforma šolstva je šele pred vrati.” Le kaj je delal zadnjih 20 let? BESEDA IZ NARODA ■ M&ividsfei tsalinsarjl se se postavili saj bodo ostali sosedje in je predvsem v korist duhovnega in materialnega napredka vseh skupaj ali slehernega posameznega naroda, da vlada med njimi “božji mir”; — pričakuje, da bo tudi v jugoslovanski emigraciji čimpre-je prišlo do ekumenskih stikov in — pozdravlja prizadevanje grama.) Zadnjič je bila Kanada sprejel resolucijo, s katero je u- KLICA TRIGLAVA v gornjem svetovnih prvenstev. in 6 olimpijskih trebne stroje za tiskanje KLICA (Hokej je bil doslej TRIGLAVA po “offset” siste- svetovni prvak 1. 1961. Morda stanovil TISKOVNO ZADRU-ima prav, če trdi, da bi bil čas, GO KLICA TRIGLAVA “kot da bi se enkrat že res spodobilo, samostojno ustanovo v okviru da bi se svetovno prvenstvo od- Slovenske Pravde, katere člani smislu.” Na občnem zboru je bil izvoljen sledeči izvršni odbor: Gg. Pavle Borštnik, Vekoslav CLEVELAND, O. — Pretekli mesec, v nedeljo, 14. marca, so imeli v Slov. del. domu na Waterloo Rd. svoj dan balin-carji. Tamkajšnji balincarski klub, ki mu predseduje znani rojak Milan Jager, iz ljubljanskega šenpetra doma, je organiziral tekmovanje za spomladanski prehodni pokal. Fantje so se pomerili in v prvi skupini so* zmagali: Frank Zorman, George Marolt, Karl Dekleva in Martin Vogrin. Na sliki jih vidimo od leve na desno, kjer jim predsednik M. Jager (prvi od leve) izroča prehodni pokal. Drugo nagrado so dobili: Frank Udnal, Mark Vesel, John Mršnik in John Dekleva; tretjo pa: Joe Lipec, Tone Umek, John Klun in Joe Ferra. Vsem čestitke! AD SVETOVNO HOKEJSKO PRVENSTVO LETHBRIDGE, Alta. — Kotjsaj je za nastanitev in preskrbo znano je bilo odigrano letos na Finskem in pravzaprav ni prineslo* nikakih presenečenj. Pred-prvenstveni favorit Rusija je z zmagami na vseh tekmah ponovno svetovni hokejski prvak, drugo mesto je pripadlo letos igralo tam, kjer je zibelka tega bodo vsi oni člani Slovenske j Farkaš, Dušan Pleničar, dr. Ljubo Sire, Štefan Tomažič, Lojze Zupan in Boris Kresnik. Za glavnega nadzornika je bil izvoljen Tone Gradnik, a za njegovega namestnika Ivan Stanič. London, 3. marca 1985. Izvršni odbor Slovenske Pravda športa... Tudi Ameriki je šlo (Pravde, ki so ali še bodo pri-na Finskem slabo, kader ama-'spevali k nakupu strojev za ti-terskih igračev je reven, vse, skanje KLICA TRIGLAVA in kar v hokeju količkaj obeta, je katero bo vodila uprava iz volj e-vezano v profesionalne račune, na v ta namen od članov Za-mnogi pa, ki ostanejo amaterji, druge”. Slovenska Pravda je u-nimajo sredstev in podpor, da deležena pri Zadrugi s poseb-bi zmogli izkoristiti spretnosti nim posojilom, za katerega kritin sposobnosti kot najboljši v je je izvršni odbor ustanovil Evropi, kjer klube in reprezen- TISKOVNI SKLAD, kamor lah-tance finansira denarno in ča-'ko prispevajo vsi prijatelji Slo-sovno država in najvišji športni venske Pravde in KLICA TRI-forumi. Tam pomeni biti repre-.GLAVA. zentant izbrana čast in plačana Razprava na občnem zboru je dolžnost Pak “8!©wgn§i! prafda^ porala sfawenski pwnssti Cleveland, O. — Iz Londona na Angleškem smo dobili pred nekaj dnevi sledeče poročilo prošnjo za objavo. POROČILO ZA TISK Dne 1. marca 1965 je bil zaključen VI. redni občni zbor Slovenske Pravde, ki je potekal pismenim potom nekaj več kot eno leto. Prejšnji redni občni zbor je bil zakjučen v novem bru 1961. Med obema zboroma se je vršil tudi izredni občni zbor, ki je določil, da naj se vrši redni občni zbor najkasneje dve leti po zaključku zadnjega rednega zbora. Pravkar zaključeni zbor je u-mednarodnih udeležencev zgra-1 gotovil, da okrog ena tretjina dila malo olimpijsko vas’ prav.članov Slovenske Pravde deluje blizu zimskega stadiona. Ta je tudi v drugih organizacijah, od- odlični Češki (ki je v tekmi s Kanado to porazila s presentlji-vo visokim rezultatom 8:0), kateri je sledila Švedska in šele četrta je bila Kanada. Odmevi po svetovnem prvenstvu so raz-večina pa je soglasna, da lični. imel 10,000 sedežev, ki pa so bili kompletno razprodani pred pričetkom tekem (za vse tekme A grupe), samo nekaj stojišč je bilo na razpolago. Torej tudi finančen uspeh zadovoljiv, oziroma zagotovljen. Jugoslovanski izbranci so tekmovali v drugi, B skupini, z ne največjimi uspehi. Jedro in vese je evropski hokej približal j čino reprezentance so sestavlja-prcfesionalnernu tostran luže.lli Slovenci, ker sc Jesenice dr-Kdo ve, kdaj bo prišlo do prvih žavni prvak že nekaj let. Ker srečanj s kanadskimi ali amen- imaj0 sami preveč igralcev na škimi profesionali? Le nekaj ta-j Jesenicah, go pametno ustanovi-kih srečanj bi pokazalo pravil-ju še klub Kranjsko goro, kate-no in resnično moč evropske- rega moštvo sestavljajo takore-ga hokeja. koč rezervni, oz. odvisni igralci Jesenic. Tretji slovenski klub je Olimpija iz Ljubljane, ki pa je Finska — ena najbolj športno zavednih in športno razvitih dr- imela težave,; ker je bila brez žav sveta, z dolgo in pestro zgo- umetnega drsališča. V Tivoliju dovino vrhunskih športnih uspe-namreč grade veliko športno pa-hov (lahka atletika, smučanje, Lačo v sklopu Športnega parka itd.) je pripravila vse, kar je inž. Stanka Bloudka (slovenski bilo v njenih organi z at ornih mo- športni pionir in mecen), ki pa čeh, da bi bil uspeh letošnjih še ni bila dovršena. V njej se bo hokejskih srečanj med najbolj- namreč na spomlad vršilo svežimi dosežen. Kolik je bil na-1 lovno prvenstvo v namiznem te- nosno na lokalnem političnem polju v deželah bivanja. V preteklem obdobju je izšlo sedem številk internih “Razgovorov Slovenske Pravde”, ki so preučevali vprašanja slovenske manjšine in potujčevanja, vprašanja demokracije, agrarno vprašanje, “srbizacijo” Slovenije itd. Ukinjen je bil “Socialni Sklad 29. .oktobra” zaradi usah-nitve virov, njegovo funkcijo pa je prevzel izvršni odbor, ki je nadaljeval s socialnimi akcijami, kadar se je pokazala potreba. V skladu z resolucijami, sprejetimi na V. občnem zboru, je izvršni odbor nadaljeval z akcijo informiranja tuje javnosti o stanju v domovini in o življenju slovenske manjšine v Avstriji in Italiji, zlasti pa v zvezi s cei’-kvenim položajem na Koro- škem. Važno vlogo je igral KLIC TRIGLAVA, čigar poro-jdovanja čila in komentarje so tudi v pre- da se končno najde skupna for- spet potrdila odločnost Slovenske Pravde, da omogoča svobodno razpravo in izražanje mnenja o vseh vprašanjih, ki zanimajo politično misleče Slovence doma in v tujini in da v tem cilju daje v mejah možnosti na razpolago prostor v KLICU TRIGLAVA tako posameznikom kot organizacijam in skupinam ne glede na njinovo politično opredeljenost. Razprava je tudi potrdila dosedanji karakter Slovenske Pravde kot nestrankarske organizacije, ki združuje Slovence voljne pospeševati demokratične odnose v našem političnem, življenju in se boriti za javnost političnega delovanja, podvrženega kritiki in oceni javnega mnenja. Občni zbor je sprejel resolucijo, ki “priporoča izvršnemu odboru, naj prouči možnosti sodelovanja med vsemi demokratičnimi Slovenci zaradi zaščite slovenskih interesov, kjerkoli so ti o-groženi, in naj skuša pomirjevalno vplivati, če se med demokratičnimi Slovenci pojavijo spori, ki so posledica zaslepljenosti in prenagljenosti posameznikov”. Druga resolucija pravi, da “Slovenska Pravda pozdravlja vsako prizadevanje, ki naj privede do zbližan j a in sodelovanja med svobodnimi in demokratičnimi Slovenci in med njimi ter pripadniki ostalih jugoslovanskih narodov; smatra, da je bil stansted-ski sestanek marca meseca 1963 pozitiven korak v gornjem smislu, a poudarja, da ima vsak politični sporazum, zlasti v naših prilikah, le tolikšno moč, kolikor uživa podporo predvsem aktivnih in politično zavednih sil, in da je zato vsako nasilno omejevanje kroga sporazumevajo-čih škodljivo namenu samemu; — je mnenja, da sicer obču-vredno prizadevanje, /Z NAŠIH VRST ST« «W» 'tju ■■»»»■■ mys ^ St. Cloud, Minn. — Predragi! Tukaj Vam pošiljam naročnino še za eno leto za moj priljubljeni list. Ne vem, kako dolgo ga bom še lahko brala, ker moje oči počasi pešajo, želim Vam o-bilo uspeha in Vas najlepše pozdravljam! Mrs. Mary Triller * Sheboygan, Wis. — Cenjeno uredništvo! Pošiljamo Vam consko številko našega naslova in se Vam obenem prav lepo* zahvaljujemo za brezplačno pošiljanje Ameriške Domovine. Naj ljubi Bog obilo blagoslovi Vaše delo. Hvaležne Sestre frančiškanke * Kansas City, Kans. — Spoštovana gospa Debevec! Že večkrat sem Vam mislila pisati in se Vam zahvaliti za požrtovalnost in dobroto, ker nam tako redno in še brezplačno pošiljate Ameriško Domovino. Naj Vam Vsemogočni stotero poplača že v tem življenju, a še bogatejše V večnem. Na Vašo željo Vam pošiljam0 našo poštno consko številko. S hvaležnimi pozdravi Sisters of St. Francis * Chicago, 111. — Spoštovani! Tem potom pošiljam ček za $1^ za naročnino, en dolar je pa v dar listu. Hvala vsem sotrudni' kom za lepo branje! S spoštovanjem! Justina Holozan Indianapolis, Ind. — Spošt°' vana uprava! Na Vašo želj0 Vam pošiljam poštno* consk° številko. Obenem se Vam za' hvaljujem za lepo branje, ki nam prinaša Ameriška Domovi' na, pa tudi za njeno redno pošiljanje. Najboljše pozdrave cel°' kupnemu osobju, Frank Konečmk * Geneva, O. — Cenjeno ured' rodni ponos male Finske radi;nisu (ping-pengu), ki bo eden!Pravda priredila v Londonu se-svetovnega prvenstva, pove že največ jih športnih dogodkov to, da so bile za časa prvenstva j Ljubljano in Slovenijo, vse finske šole zaprte. Ne koti * teklem obdobju ponatiskovali|mula v svobodi, to ne bi smelo ništvo! Priloženo Vam pošilja111 številni emigrantski časopisi. V j iti predaleč in pozabiti, da se v naročnino za pol leta. Oprostite- Septembru 1983 tp .mnvpnAn .dnmmn'ni H i i, K 4 ..,4 .,. . Slovenska j domovini režimu kljub totalitarnemu ’ da nisem tega že preje storT čas in politični razvoj j Vzrok zamudi je moja bolezen, za i minar pod naslovom “Kakšno nista ustavila in da je zato sle-j sem namreč že pet tednov b°' politiko Zapada do Jugoslavije herni emigrantski politični na- lan. Počasi se mi zdravje vrača hočemo? , na katerega je bilo,črt na dolgo dobo politično* leiin sedaj grem že lahko mM° narodni praznik, ampak kar na-J Svetovno hokejsko prvenstvo; povabljeno okrog 50 Slovencev, J toliko vreden, kolikor odgovar- ven. Bodite vsi skupaj prav leVe rodni teden in pol. Finančno je se bo prihodnje leto odigravalo Srbov in Hrvatov. Precejšnjega razpoloženju narodovih sil v pozdravljeni! Finska vložila težke denarje, v Ljubljani (Celju in Jesenicah, število povabljenih ,se seminar-1 domovini, predvsem novih ro- Jerry Strojin AMERIŠKA bgmowa, r3 UPORNIKI POVEST Spisal Ivan Lah “Jaz sem mu dobro želel in Prav bi bilo, ko bi se bilo iz-^°> kot je mislil; morda bi itQeli res mi in naši otroci še kako korist,” je govoril Gorin. To je kovača razjezilo. ‘Kaj pa spet ti govoriš, ko ^ kar bežal, samo da si slišal kfte. pa o otrokih govoriš, ko Th nisi nikoli imel in jih ni-ne boš. Takemu skopuhu še otrok ne da.” ‘Glej, nikoli več ti ne pri-p6ljem kobilice podkovat,” je lekel Gorin razžaljen. “Gaj, ali ne,” je govoril ko-Vač. “če ne zberemo vkup Ostnikov in drugih takih stva-r'! Pa če ne gremo nad Tur-^k, da osvobodimo Andrejka, j^nio vredni, da nas nosi zem-ba.” “Kaj pravi?” so vprašali ob enem. Ali vidite, kako se bojite? je vaš pogum?” Ta pojdi,” je zavpil Bi- Šte; lak tak. ir> ‘‘pa pojdi, pa razbij Tur- s tvojo trdo bučo, ko si o mogočen.” Zakaj pa ti ne greš? Ali llisern rekel, da gremo vsi?” Jaz pa vem, cla si še pred Vrata ne upaš,” je vpil Bišter , vsi so se zasmejali. Kovač ^ nialo pomislil. ‘‘Kaj staviš?” S polhovko pojdeš.” _ Tako kot sem.” ( Stavim glavo, da ne greš.” Ti pojdeš pa gledat za me--°b” je rekel kovač. Gišter je utihnil. sil kol kri Keka j dni potem se je ogla- Gorin pri Jeromu. Teta °na in Marinka sta sedeli Peči, na zidku pa se je gre\ Sušeč. ga nisi videl, Sušeč,” Sfic. varjala je teta Polona. G, sem, sem.” Saj ni res, samo zdi se ti.” Aaaa?” se je začudil Su- ^Tjal ^idiš, kaj drugega se ti je 8. o, pa se ti zdi; če boš enkrat lagal, pa ne boš* več na naš zidek . . .” Saj ne bom.” ^ Marinka je molčala. Smrt ^ 6ta in vse) kar se je zgodilo ^ zadnjih dneh, je težko le-s 0 na njenem srcu; ljudje kazali za njo, češ, da je ala vas in spravila očeta "d zemljo. Vsi so molčali. * ačas je prišel Gorin. Po- ^JalJe v s0^° T0ka“ 2 Ka se grejete,” je rekel ^ Pozdrav. ( ^a, čas imamo.” dpi dasa dosti, saj smo do-pa mrzlo je postalo.” finalu bo zima tu.” /Kmalu, kmalu.” se vsedi malo.,, “a Č„ saj nisem truden; tudi a_ nimam., mimogrede sem °Til notri.” zd. k Kaj hočemo; tako je ‘G’ je rekla Polona. “Ta- Gi. tak°; nihče ne ve, kaj nas aka.’ Medno slabše. Pa kar na- p fclorna. Kdo bi si mislil?’ ^orm • Je sedel ( Kot bi bilo usojeno.” Mi aZ Sem Kotel še govoriti; a sva nekai v pogovoru,” bg^Tel Gorin, da bi prišel k kamor je hotel. „ ak°? Jaz ne vem . . .” ‘n dolg imamo ... Pa sva Mik zmenila; saj veste, ^di"0 '^e' ^ene mi je treba, pa km zdaj pa ne vem; aw hočete . ..” ^^arinka je molčala. M . boš počakal, saj se ( ki ji je pa nasedlo vendarle nekaj Mcnakovčanov. Pivovarna je pokazala razumevanje in dejansko napolnila vsem, iki so prišli tja, vrčke s pivom. Hruščeva niso čisto pognali iz javnosti PRAGA, CSR. — V nedavno izišlem “Kratkem enciklopedičnem slovarju” v Sovjetski zvezi je Nikita Hruščev omenjen kot “partijski funkcionar in državnik”, med tem ko v decembru lani v Moskvi izišli knjigi “Do-j ba socializma” njegovo- ime' sploh ni bilo omenjeno. Nikita Hruščev je še vedno tudi član Centralnega komiteta Komunistične partije, vrgli so ga le iz njegovega prezidija. Pameten pes Res lep dresurni uspeh je dosegel vrtnar in cvetličar iz Lizbone: njegov pes ovčarske pasme se vsako dopoldne sam pelje s tramvajem v predmestje, kjer ima gospodar vrt in velik rastlinjak, v katerem so poprej otroci med igro in tudi sicer delali škodo. Ves dan opravlja pes stražarske dolžnosti, v večernem mraku pa se s tramvajem vrača domov. Na ovratnici ima mesečno vozovnico. Noge in krmilo “Večina avtomobilistov, ki morajo redno in dolgo časa sedeti za krmilom, ima po nekaj letih desno nogo daljšo od leve,” se glasi ugotovitev ankete, ki je zajela 100,000 njujorških šoferjev. Specialist dr. Wendell je dejal: “Če bo šlo tako naprej, bodo morali naši vnuki za krmilom nositi že kar ortopedske čevlje.” dobijo delo Delo za žensko Iščemo žensko, da bi varovala dva otroka, stara 2 in 4 leta. Kličite 431-9859. (68) Gospodinjo iščejo Žensko, sposobno in voljno skrbeti za gospodinjstvo, iščejo v šentvidski okolici. Za informacije kličite HE 1-0628 ali se oglasite v uradu AD. (pon., sreda) MALI OGLAS! V najem—E. 58 St. — 4 sobe in kopalnico se odda v zidanem poslopju. §45. Kličite 881-7138. (66) Sebe se odda Tri lepe, čiste sobe s kopalnico se odda z vsemi udobnostmi, po želji tudi garaža, na 6723 St. Clair Ave. EN 1-9435. (70) Mizarstvo Popravila hiš—prenovitev stanovanj i n vsakovrstno barvanje. Proračun brezplačen. Vsa dela zavarovana. DOMINIK JANEZ 15S25 School Ave. Podnevi 541-7983 zv, po 6. uri 541-1553. Naprodaj Dvodružinska hiša, gorkota na vodo, vetrna okna, 3 garaže. V fari sv. Vida. Kličite 431-8523. (68) Lastnik prodaja šest-sobno hišo, ILj, akra zemlje, lep vrt, v Highland Heights. Kličite HI 2-4149. (5,6,12,13 apr.) PHjalšPs Pharraiaey IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN FOMOČI DRŽAVE OHIC ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTION'■ Ut anh <-! vv i * ' IZDELUJEMO in popravljamo j strehe, žlebove, dimnike, ve- . randne zastore, furneze, itd. FRANK KURE R.F.D. 1, Rt. 44, Ne'vbury, Ohio : tel. JOrdan 4-5583 AMERIŠKA DOMOVINA, PATRICK A. SHEEHAN: NODLAG ■ L Noč je bila mrzla, toda me- mesta ob Slanem jezeru, pre- ne je zapovrstjo tresel mraz in kuhala vročina tam v zasneženi Nevadi. Moja sreča je bila, da je ogenj dogoreval in metal le malo rdečih in temnih senc na najina obraza, sicer bi me moj nemir bil izdal. Odšel sem kar moči hitro in prebil to noč in marsikatero drugo, premišljujoč te čudne stvari in ugibaje, kako se bo to zame izteklo. Najbolj me je motilo, kdo je ta Dailey, o katerem je govoril Veliki Din. To gotovo ni moj stari oče, sicer bi moral zelo dolgo živeti. Toda kako je njegova skrivnostna zgodovina pro-niknila v ljudi? Takoj sem spoznal, da je z novo izgovarjavo bolje prikril svoje ime, kakor če bi ga bil popolnoma premenil; saj bi še jaz ne pomislil na svojo rodbino, če bi slišal ime Dailey! Toda vsled tega dogodka me je začelo skrbeti zame in za mojo bodočnost. Sklenil sem takoj odpotovati in oditi proti severu, dalje od ljudi, toda tudi dalje od velike, preteče nevarnosti, šel sem severno od Velikega hodil Idaho, prispel preko prelaza v gore ravno pod Fremont Peakom. slednjič obstal in si kupil posestvo ob Shos-honskem jezeru na skrajnem severu države Wyoming. To je sedaj moj dom in tja popeljem Noro, če hoče z menoj. Povejte, gospod župnik, kdaj jo morem obiskati? Moj čas pohaja in nazaj moram. Ko sem prišel sem, sem gojil eno upanje in to se je že skoro uresničilo, en strah me je moril in ta sedaj gine.” “Saj veste, dragi moj, da bi vas rad takoj peljal k njej, toda to bi jo preveč pi'esene-tilo. Dovolite mi nekaj dni, da jo pripravim.” “Prav, gospod župnik,” je odgovoril. ‘ ‘Recimo torej do nedelje zvečer.” CHICAGO, ILL. MALE HELP CHICAGO, ILL. MALE HELP MACHINISTS TOOL ROOM Large Research organization has permanent positions for experienced men with good background in machining. Qualifications include a minimum of 5 yrs. exp. in a well rounded and diversified program involving all phases of machine shop practice. Applicants should be familiar with various types of metals, ferrous and nonferrous, and have the ability to woi k from sketches, prints or verbal information. Applicants must also be capable ox setting up and following through to completion entire machining operations. Excellent employee benefits. Must not be in contact with relatives in Com-munist countries. Must be a U. S. citizen. Must be able to obtain government security clearance. Call CA 5-9600, Ext. 355 An Equal Opportunity Employer (66) LATHE HAND Experienced man for expanding tool room. Permanent. All benefits. — Southside. PH. 874-1337. (66) TOOL AND CUTTER GRINDER Experienced for Job Shop Work. Permanent. Good benefits. Call SA 2-6027. (67) TOOL MAKER OR MACHINIST To build & maintain small automatic assembly equipment. Full time, days only. WILLIAM PEN CO. 930 S. DesPlaines, Forest Park, 366-3005 (67) HOUSEHOLD HELP CHILD CARE — HOUSEKEEPER Live in. Good home. Refs. 1 baby. 275-1225. (66) ENGINE LATHE Experienced in large & heavy work. Must work from prints and do own setup. Day work. All company benefits. The Alibrighl-NeH Co. 5323 S. Western Blvd. An Equal Opportunity Employer (68) MmTEMME WM Steady work Mostly outdoors Good pay With job security All benefits For Appointment call: OR 4-2313 (67) TOOL AND CUTTER GRINDER Experienced for Job shop work. Good salary. Benefits. SA 2-6027 (68) FEMALE HELP COOK & WAITRESS 402 So. Halsted 263-9006 (68) REAL ESTATE FOR SALE Ev. Pk. by owner. 2 bdrm. brk. & fam. rm., full basement, appl’s f. a. oil ht. IVa car gar. Low $20’s. Near everything. — GA 3-5368. (66) WESTCHESTER Owner. 3 bedroom Bi-level, finished rec. room. 2Vi car gar., s/s, Near schools & transp. $30,900. 562-2347. (67) 6 ROOM BRICK 3 bdrms. Full basement, 2 car gar., s/s, Adjoining lot. Only $13,500. — 539-0483. (66) EVERGREEN PARK ST. JOHN FISHER 2 Blocks. 2931 W. 102nd St. New 3 Bedroom DeLuxe; Built-ins; IVi baths. Open 1 - 6. Other Locations Available. — RE 5-4547. (67) GENERAL HOUSEWORK 5 Days. Permanent position. Own room. Stay or Go. Recent references required. — Phone VI 8-2197. (66) ADDISON - HERMITAGE 2% STORY Frame house. Double garage. Enclosed porches. Close to everything. By owner. Reasonable. WE 5-7631. “Dobro. Toda prej ste rekli, da vas je moril strah. Kak strah?” “Da mi bo ona strašna stvar sledila tudi sem, ali bolje, da se bo tukaj zopet pojavila, ker je gotovo niso nikdar popolnoma pozabili.” “Vaš strah je čisto prazen, dragi moj,” sem dejal in sem bil o tem popolnoma prepričan. “Doneraileska zarota je tu ravnotako pozabljena kakor lakota. Sedaj živimo v novih razmerah. Kar so tedaj, ko ste vi bili deček, pripovedovali ob ognjiščih mesece in leta, je sedaj v enem tednu pozabljeno. Tega strahu bi se morali kar moč hitro otresti.” “Poizkušal sem že, pa ne morem reči, da se mi je posrečilo. če vas je kdaj zadela nesreča — toda svoje povesti nisem še končal.” “Da. Nehala sva, ko ste se lepo naselili na svojem posestvu ob Shoshonskem jezeru ali kje že, in vas pustila pri ribjem lovu in živini.” “Sedaj ni več veliko. Živel sem tam nekaj let v težkem delu, a zelo srečen. Dobro se mi je godilo in marsikateri-krat bi se bil lehko oženil, s čimer bi si bil svoje premoženje podvojil. Pa ne! Tega ne. Imel sem veliko časa, kajti zime so bile dolge in strašne in moral sem si dolgčas preganjati s knjigami. Vi veste da so me doma le malo izo-! brazili, in zato mi je bilo sedaj treba brati. Kupil sem vsako knjigo, ki sem jo mogel iztekniti, in bral vso zimo. Zdajpazdaj je prišel kak francoski Kanadec na lov ali kak nemški naseljenih, da si ogleda kraj, in jaz sem malo ujel od njunega jezika. Tako sem mnogo prebral, dasi ne morem reči, da sem izobražen. Nekega poletja sem krenil iz svoje male naselbine in odšel v Buttes. To je sedaj veliko mesto in bo najbrže še zelo narasti o. Tedaj se je šele razvijalo in je bilo na slabem glasu zaradi ljudi, ki so se tam zbirali. Najbrž bi ne bil šel tja, toda potreboval sem marsikaj za zimo in zlasti knjig. Zelo skrbno sem se ogibal go-stilen in krčem, a slučaj je hotel, da sem naletel na starega tovariša, in moral sem z njim iti pit. Ko sva stopila v zadnjo sobo gostilne, je neki mlad mož, ki ni imel več kot petindvajset ali šestindvajset let, vstal, ko si je naju naskrivaj dobro ogledal, in odšel vun. Prej je kadil in bral časopis, ki ga je pa takoj odložil, ko je naju zagledal. “Tale človek menda nima čisto mirne vesti,” je dejal moj tovariš in nato sva pozabila nanj. Pozno zvečer, ravno ko je vzhajala polna luna v dolini in se počasi dvigala nad soteskami, sem napregel konje in se pripravil na pot. Naglo sem šel skozi gostilniško sobo, ko me moj stari prijatelj, sedaj že malo vinjen, zopet ustavi. Krog njega se je zbralo več ljudi, ki so stali v gručah pri gostilniških vratih. Zelo me je jezilo, da sem se mudil in se spravljal'v nevarnost, toda ni bilo drugače, kot da sem izpregel, privezal konje ob ograjo pred gostilno in stopil noter. A niso me dolgo zadrževali. Rešila me je ena izmed tistih strašnih tragedij, ki se v teh krajih brez postav izvrše silno hitro in nepričakovano. Odšli smo v drugo sobo. Štirje možje so se kartali z umazanimi kartami. Dva sem spoznal — Velikega Dina, ki je bil sedaj že siv, toda očividno še ravnotako nevaren kot prej. Tesno ob njem je sedel oni mladi mož, ki je zjutraj odšel iz gostilne, ko sem jaz vstopil. Opazil sem, da je bil zelo nemiren. Roke so se mu tresle, ko je delil karte. Mislil sem, da je pijan, pa je bil le v smrtnem strahu. Različni sumljivi ljudje so stali okrog in zdajpazdaj pogledovali igravce. Naenkrat sem zaslišal, kako je izprego-Voril miren, brezstrasten glas: “Ti varaš, prijatelj!” Mladi mož je zaklel in razburjen zatrjeval, da je nedolžen. “Stopita sem, ti Pete in ti Abe, in pazita malo na tega mladca, da se prepričata, ali nisem prav govoril.” Kakor volkovi so obkrožili obsojenega moža in jaz sem hitel vun. “čakaj!” je zavpil moj prijatelj. “Zdi se mi, da bo ta reč zanimiva. Take komedije ne boš morda nikoli več videl!” Igravci so molčali. Tedaj je zopet izpregovoril Veliki Din: “Ali nisem prav govoril, prijatelja ? Sedaj vidita lopova sama.” (Dalje prihodnjič' rx" iarcššfe že seda] svojo velifcGnešste mesnino pri OVERMAN'S CHOICE MEATS 520 EAST 20« STREET IV 1-2386 k Imamo prvovrstno sveže meso, domače prekajene kranjske klobase, želodce, šunke, riževe in krvave klobase itd. VSEM NAŠIM ODJEMALCEM ŽELIMO VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE Pošiljamo tudi po pošti! RAZPOŠILJAMO TUDI PO POŠTI! NAROČITE 11 SEDAJ Ik ¥SL!I8 Mii NAŠE IZVRSTNE DOMAČE PREKAJENE KLOBASE - ŠOiMI - ŽELODCE in drags polrsb: Prvoklasno sveže meso — riževe in krvave klobase — grocerija vseh vrst RAZNA VINA — PIVO — MEHKE PIJAČE MODEL FOOD MARKET 445 East 200. Street Cleveland, Ohio 44119 FLORJAN in MARIE KONČAR KE 1-7447 lastnika APRIL _|_J_ □iilii MM & lolS ii® ii ii2ii3l rus lisa: 18lll9j^«aS4 KOLEDAR društvenih prireditev APRIL 24. —DSP38 Tabor priredi svojo pomladansko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Avenue. 25. —Pevski zbor SLOVAN poda v SDD na Recher Avenue svoj pomladanski koncert. MAJ 2.—Pevski zbor Triglav priredi svoj letni koncert v Sachsen-heim dvorani na 7001 Denison Avenue. 9.—Materinska proslava Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti. 9. — Materinski dan Slovenske šole pri Sv. Vidu. 16.—Izlet Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti v Erie, Pa. Domov grede obisk Slovenske Pristave. IG.—Podružnica št. 41 SŽZ praznuje 35-letnico ob času državne konvencije v SDD na 15335 Waterloo Rd. Večerja ob 5. uri. 16.—Klub slov. upokojencev za Senklersko okrožje priredi zabavni večer z večerjo v spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue. 16.—Slovenska pristava ima svoj redni občni zbor na Slovenski pristavi. Začetek ob treh popoldne. 29. in 30.—Društvo SPB Cleveland in Zveza DSPB priredi Spominski dan ob 20-letnici žrtev komunistične revolucije in okupacije Slovenije s sv. mašo pri Lurški kapeli na Chardon Road. JUNIJ 6. —Društvo sv. Jožefa št. 16G KSKJ priredi piknik v parku sv. Jožefa na White Rd. 12. in 13.—Zveza DSPB “Tabor” priredi na Slovenski pristavi SPOMINSKO PROSLAVO in Tabor v spomin 20. obletnice vetrinjske tragedije. 20.—Otvoritev Slovenske pristave za leto 1965. 27.—Slov. šola pri Sv. Vidu, počitniška prireditev na Slov. pristavi. JULIJ 4—Slovenski dan s sodelovanjem slovanskih skupin na Slovenski pristavi. 7. —Federacija klubov slovenskih upokojencev v Metropolitan Cleveland priredi piknik na SNPJ farmi. 11,—Pevski zbor “Korotan” priredi na Slov. pristavi piknik. 25.—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti ima na Slovenski pristavi piknik. avgust 1.—Slovenski športni klub ima na Slov. pristavi svoj piknik. Potovanja v Slovenijo o z jet-letali: MAJ 21, JUNIJ 7, 8, 10, 14, 24 /JULIJ 14 in 19 Za člane slovenskih organizacij New York - Zagreb ali Ljubljana $424.00. EXPRESS TRAVEL SERVICE 678 East 185 Street Cleveland 19, Ohio «MBte I M 8.—Društvo Najsv. Imena fare sv. Vida priredi piknik na Slovenski pristavi. 8. —Slovenski dom na Holmes Ave. priredi piknik v parku sv. Jožefa. 11. —Slov. upokojencu v Euclidu priredijo piknik na SNPJ farmi. 15.—Slov. telovadna zveza ima svoj nastop in piknik na Slovenski pristavi. ?2.—Slovaški klub ima piknik na Slovenski pristavi. 29.—Oltarno društvo sv. Vida bo v farni dvorani serviralo od opoldne do treh pop. kosilo. SEPTEMBER 12. —Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. 26.—Klub Ljubljana priredi ob 35-letnici obstoja večerjo v SDD na Recher Avenue. 26.—Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 26.—Društvo sv. Vida štev. 25 KSKJ priredi banket ob 70-letnici obstoja v šentviškem avditoriju. OKTOBER 2.—Slovenski dom na Holmes Ave. priredi Vinsko trgatev v svojih prostorih. 9. —Proslava 45-letnice ustanovi- tve Slov. društvenega doma na Recher Avenue. 9. —DSPB “Tabor” priredi svojo jesensko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Ave. 10. —Marijin dvor št. 1640 Katoliških borštnarjev praznuje v Slov. domu na Holmes Ave. 50-letnico obstoja. 24.—Društvo sv. Rešnjega Telesa pri Sv. Lovrencu proslavi 50-letnico obstoja s slavnostnim kosilom v dvorani pod cerkvijo sv. Lovrenca. Začetek ob 11.30. 24.—Cerkveni zbor Ilirija praznuje 40-letnico svojega delovanja. NOVEMBER 7.—Glasbena Matica poda v SND na St. Clair Avenue opereto “Lucia 'Di Lammermoor.” 21.—Pevsko društvo JADRAN poda koncert v SDD na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne. 24. —Slovenski dom na Holmes Ave. priredi ples pred Zahvalnim dnevom. 25. —WXEN-FM, Tony Petkovšek Jr., priredi “Thanksgiving Day Polka Party” v SND na St. Clair Ave. DECEMBER 5.—Pevski zbor SLOVAN poda v SDD na Recher Avenue svoj jesenski koncert. 1889 —- 1956 Devet let je že minulo, odkar si šel od nas, a vedno svež spomin je še, ko bil si med nami še. V blag spomin I DEVETE OBLETNICE SMRTI g LJUBLJENEGA SOPROGA IN SKRBNEGA OČETA Frank Hočevar ki je zaspal v Gospodu dne 5. aprila 1956. Tvoj duh še vedno z nami biva, čeprav Te tihi grob pokriva, a nam življenja težke dni spomin na Tebe še vedri. Sveta vera nas tolaži, da se enkrat snidemo, kjer ni joka, ni bolesti, kjer se vse večno "veseli. Žalujoči ostali: FRANCES HOČEVAR, soproga in OTROCI Cleveland, Ohio, 5. aprila 1965. Naročite we na dnevnik ”Am#»n«kn Domovini* TAKO JE! — Papiga na pariški razstavi ptičev ne O govori, ampak svoje besede skuša podkrepiti tudi z — nogo. NE V NJEJ, LE ZA NJO! — Po sliki sodeč bi utegnila biti muca v stekleni posodi skupaj z ribico, dejansko je ~a posodo. Le malo verjetno je, da bi bila ribica in muca dolgo skupaj v prijateljskem odnosu.