Politični shod na Dobrni pri Celju. Not, časten dan mora zapisati Dobrna v svojo zgodovino. Ta dan je 18. oktober. Politični sbod, ki se je vrSil ta dan na Dobrni, je bil namreč vkljub malo ugodnemu vreinenu tako sijajao obiskan, da Dobrna Se ni videla toliko zbranih mcž in mladeničev, kateri so vsi prišli z namenom, da slišijo svoje gg. poslance in druge govornike, da se navdušijo za svoj nadaljni boj bodisi na gospodarskem, bodisi na pclitičnem polju. Shod Je otvoril g. župnik Kukovič, pozdravil s toplimi besedami navzoče ter del besedo drž. poslancu g. vitezu Berksu. G. poslanec pravi, da bo njegovo poročilo na Dobrni nadaljevanje poročila na shodu v Veleniu, povdarjajoč žalostni položaj v obeh polovicah naše države, ki je nasta! vsled cbatrukdje na Dunaju in v Budimpešti. Za Slovence je Se posebno žalostno to, da so rszcepljeni v pet dežel. Zato bodi vedno deš idea!: združenje razcepljenih delov slovenske zemlje. A časi za uresuičenje te misli so slabi. Vendar obupati ne smemo, ampak skrbeti moramo za sredstva, ki pripravljajo našo boljfio bcdočnost. 0 prvem takem sredstvu: o železaicah je govoril obširneje v Velenju, zato hoče tukaj govcriti o drugem in tretjem, to so: Sole in okrepljenje gospodarskega po- ložaja Slovencev. Glavna zadeva ie 5e vedno celjska gimnaziia. Za pos-lopje je stavljena že sicer primerna svota v proračun, a prostora Se ni, kjer bi se zidalo. Gimaazijo pa moramo imeti prej, drugače nam nasprotaiki vedno očitajo, kako da hočemo vseučilišče, ko Se niti ene popolnoma slovenske gimnazije nimamo. Povdarja na to veliko važaost in potrebo slov. vseu&liSča v Ljubljani, obljubujoč, da predno bo dala vlada Italijanom vseučilišče, bodo slovenski poslanci zahtevali vseučilišče v Ljubljani. Da se pa okrepi gospodar. položaj naSega naroda, treba je delavnega drž. zbora. To je pa sedaj nemogoče vsled obstrukcije. Zato je cn proti obstrukciji, ker to ponierjja vničtnie parlamenta. Nemcem bi 86 brez držav. zbora godilo dobro, slabSe pa Slovanom. Posebno zastran vinske klavzule se je bati, da ostane vse pri starem. Omenja še notranje razmere drž. zbora. Slovenci so za obnovitev deEnice, čeludi proti vladni volji, in zato se trudijo, da so v najboljSih odaošajih s Čehi in Poljaki. Zborovalei so z vidnim zanimaniem poslušali poročilo in ob koncu glasno izražali svojo zadovoljnost. Potovalni učitelj g. Goričan razlaga v poljudni besedi različne rane kmetskega stanu ter navaja sredstva za zboljšanje gospodarskih razmer. 1. Priporoča kmetovalcem, da naj ne prevzemajo predrago posestev, ker je to navadno pogin kmetovaSea. 2 Svari pred pijančevaniem. Pijanca se je tudi treba ogibati in nikdar se ne dotakniti niegove pijače, ker ne zapravlja samo svoiega, ampak tudi premoženje žene in otrok. 3. Ne se tožariti brez velike sile. Četudi eden pravdo dobi, Skodo trpita cba. 4. Pri postavljanju novih poslopij biti previden. 5. Boljše je manj zeinlje dobro obdelovati, kakor imeti cele planjave, a puste. 6. Kmetovalec naj otroke sedaj drugače vzgaja, kakor se je to godilo poprej. Naj nikdo ne reče: moj oče je tako delal, pa se mu je dobro godilo. Ko bi v teh razmerah živeli naSi stariSi in pradedje, bi se iim tudi slabo godilo, di pa še slabSe. 7. Knjigovodstvo naj si vpelje vsak gospodar. 8. Umno delati, delo razumeti, ne samo delati, pa brez razuma. Preračuniti, katera panoga kmetijstva sedij najveS nese. Za naSe kraje priporoča sadjerejo in živinorejo. H koncu želi kraetskemu stanu boljšo bodočnost in takrat se bo 8e le cbrnilo na boljše, kadar se bomo mi satni spreobrnili. — Poljudne in jasne besede so naredile vehk utis na zborovalce in burno so odobravali govorniku. Dežel. posl. g. d r. I v. D e č k o so predstavi vdilcem kot njih zastopnik v deželnem zboru. S temnimi barvami riSe položaj Slo- veccev v dežel. zboru. Nemec hoče vladati povsod; tudi v Gradcu na3 tlačijo, ker imajo večino. Volilno postavo so si naredili za-se in umevno je, da ne bodo dali moči iz rok. Ostro obsoja krivični volilni red. Veleposestvo ima preveč poslancev, na nas pa pride po en poslanec na 60 000 ljudi. Tudi z novim volilnim redom ne bomo dosegli Bog ve kaj, a Se temu se protivijo Nemci. Po pravici bi nam Slo že sedaj 20 poslancev. Tretjine prebivaicev smo Slovenci, tretjino davkov plačujemo, krvnega davka t. j. vojakov pa damo več kot Nemci, ker so naSi iantje bolj sposobni kot nemski. 14 miliionov potrebuje dežeia za deželne potrebe, a večina gre za Nemce. Govornik povdarja važnost Sol in sicer kmetijskih, obrtnih itd. Krivda naša je, da tuje preveč cenimo; tujce podpiramo, domačinov pa ne. Noben tujec ni naš prijatelj. Če zaa kdo par tujih besedi, pa že mislimo, da je Bog. Vendar ne obupati, v vseh rečeh gremo naprej! — Glasao ploskanje je izražalo zadovoljnost poslu^alcer gg. dežel, poslancu. G. kaplan Schreiner govori v uvoda o veliki koristi političnih shodov, obsoja narodno ralačnost in bojazljivost. Zavedajmo se svojih pravic, da bomo na svoji zemlji gospodarji ne pa blapci. Za tem omenia razmere dobrnskih Slovencev. Omenja Stiriletno prosjačenje za dvojezični napis na poSti in poštnem pečatu. Graja ime »Neuhaus« za pošto, ker je protipostavno. Tudi je veft krajev po s?elu z imenom Neubaus in poStne poSiljatve se večkrat vlačijo po vseh teh krajih poprej, predno dospejo na Dobrno. Zatem obsoja ravnanje dežel. odbora štajerskega v dobrnskih toplicah. Vsepovsod se kaže nemški značaj, kar je v skodo deželi in sloven. davkoplačevalcem. Š3 več škoduje topliski ravnatelj, ki kot deželni uradnik s plavicami kaže svojo narodnost. Ogorčeoje je vzbudilo, ko se je gosp. govornik dotaknil nemčurskih namenov dobmskih »faierberjev«. Klici: »Proč ž njim! Križajte jih!« glasili so se med zborpvalci. Oijtro je obsojal h koncu dobrnsko nemčurstvo ter vspodbujal zborovalce k narodni zavednosti. — Žal je občno pohvalo. G. dr. Vekosl. K u k o v e c slika splošni položaj sloven. liudstva, ki je nastal vsled tega, da se širijo s tako silo nemSke 3ole med Slovenci; da se poSilja toliko nemSkega denarja med nas; da se sDuiejo povsod nemška druStva; da se zaničuje naS jezik itd. Kmet Franc P u S n i k predlaga, naj se izreče zaupnica gg. drž. in dež. poslancu, kar je bilo enoglasno in z navdušenjem sprejeto. Ker se nikdo več ne oglasi za besedo, zahvali g. župnik Kukovič gg. drž. in dež. poslanca in vse govornike za trud, zborovalce pa za mnogožtevilni obisk, želeč, da bi besede, katere smo slišali, prinesle obilnega sadu nam samim v prid in milemu narodu slovenskemu. To jd stvarno poročilo o veličastnem shcdu. Dodatek 8e pride.