1 ^^m Uh*j ki praznikov. PROSVGTJ * Uredniški in upravnllkl prostori; 1007 South Lawndala Ave. ' Issuod daOj ezeept Ssturdsjs. Sundajv sad Halidsjs. m nV JE# JI i GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE' 9 X * Otfloe of Publioetlon: 1617 South Leumdalo Ave. Telephone. RockemU 4904 LETO—YEAR XXXVI. Cena lista Je 96.00 Knterad m Mcood-clMi matter Januar? I«. •t Chlcaco. Illinois. und«r «m Act«l SSiUfSVSS CHICAGO 23. ILL.. PONEDELJEK. 24. JUUJA (JULY 24). 1944 Subacription $0.00 Ysarlj ŠTEV.-NUMBER 143 AccepUnce ior mailinj at speeial rata of poatafe (or ln seetion 1109, Act of Oct. J, 1917, autboriaad on Ji»nt 4. lili. HITLER IN SVETOVALCI POBEGNILI V PORENJE! Atentat na Hitlerja zamajal nacijski režim; pupt < mornarjev v dveh mornaričnih bazah; mn°-|MjV€fnCIJfl tf SfflTttll go oficirjev in generalov ustreljenih; krvniki ' Himraler trebi zarotnike; Goering grmel po r radiu LONDON. 24. Jul^Adolf Hitler in nekateri njegovi evetovalci in zaupniki eo pobegnili v varno in utrjeno zavetje v Pore n Ju. ae glaai poročilo ls Stockholma. Švedska. Hitler ae boji novega napada na svoje življenje. Druga poročila govore o naraščanju nepokoja v Berlinu, kjer je v veljavi odredbe, da nihče ne sme biti na ulici od 10:30 zvečer do 8:30 zjutraj. Konflikt med Hitlerjem ln nlmšklml generali na vzhodni fronti se Je pooetril po poročilih, ki so Jih prejeli angleški Usti. TI generali še niso osebno proglaalli svoje lojalnosti Hitlerju. Diktator Jih Je baje pozval na konferenco, na kateri naj bi razpravljali o nevarnosti, ki preti Vzhodni Prusljl s strsnl ruskih armad. Vesti ls glavnih mest nevtral-nih držav trdijo, ds Je Hitlerjev režim rsztegnil čistko tufft ns cl-vtf iste, ki imajo visoke pozicije, iz bojazni pred lsdsjstvom. Cilj čistke Je uničenje JunkerJev. Stockholm poroča, ds sts bila baron Konstsntin von Neursth. bivši sunsnjl minister, ln Hjsl-mar Schscht. bivši predeednlk držsvne banke, srstlrana ln morda ustreljena. Robert Ley. vodja nadjake delavske fronte. Je v svojem govo ru napadel nemško erlstokrscijo in jo obdolšlL ds Je ona v ossdju revolte. Napad eo amatrs za napoved civilne borbe proti junker-jem, o katerih Je bilo snano. da se bodo obrnili proti nacljem ln jih izdali, ko ee bodo poksssla prva znamenja, da Nemčija Izgublja vojno. Hitler Je ssdnJo soboto spell-ral na voditelje oborožene aile sa lcjalnoet. Kaj ee prav ss prsv godi v Nemčiji. nI Jssno. Is po-ročil Je očitno, ds se revolts širi. Radio Moskvs Je poročsl. ds Je bilo okllcano obsedno stanje v Koenigsbergu, glsvnem mestu Vzhodne Prualje. In da so blls nove vojaške čete poslane tjs. Bazel. Švica, 22. jul. — Tukaj krožijo vesti 4z Nemčije, da je nastal upor med vojaki nemške bojne mornarice v Kielu in Stet-tinu, da je bilo 34 generalov aretiranih in da so bile vse čete rodne armade v vojašnicah v Monakovem razorožene. Domneva se, da so že vsi aretirani ge-kuTali mrtvi. Druga vest pravi, da je po ve-pikem delu Nemčije nastala pravcata civilna vojna. V akciji so po vseh večjih mestih Hitlerjeve šturmarske čete, ki so ie h«rotirale tisoče osumljencev- Za f otniki so skušali polastiti se tu-pli močne radijske postaje Deutschland Sender, toda je poskus ponesrečil, kakor atentat na Hitlerja in aretirani so bili vsi uradniki in uslužbenci radijske postaje. Po izjavi neke dobro informi rane osebe je bil v ozadju te zarito proti Hitlerju armadni domobranski oddelek, čijega oficir ji so bili aretirani do zadnjega ntoza. Atentat na Hitlerja je bil stor jen v njegovem glavnem stanu v liorchti-sgadenu, kjer se je vrnila konferenca vojaških strate-Kov, je rekla ista oseba. Atenta l"rji »o bil I takoj prijeti. Hitler je takoj pozval vse nacijske voditelje širom Nemčije, n-'«j nemudoma pozovejo na ae Mj* vm* f liine stranke, da mu zno piisežejo lojalnost. va London. 22. Jul. — Po nekem Poročilu iz Stockholma je bilo Nemčiji aretiranih 5500 oficir )< v. med njimi tudi mnogo po-Viijfukov divizij nacijskh elitnih ""t.* l ito jioročilo tudi pravi, da se je poskrilo veliko število generalov. Potniki, ki so z letali prišli iz Nemčije v Stockholm, so povedali, da je bilo v Berlinu razglašeno obsedno stanje in da so izgredi v vzhodni Nemčiji in Vzhodni Prusiji. Kaj se godi v Nemčiji, je nemogoče ugotoviti. Gotovo je le to, da je v teku še veliko večja "čistka" kot je bila leta 1934, ko je Hitler pomoril nad tisoč vodilnih nacijev. Neko poročilo pravi, da so bili eksekutirani vsi prijeti oficirji in generali, med njimi Brautchitsch, Rundstedt, ki je bil nedavno odstavljen kot poveljnik v Franciji, ker ni preprečil invazije, dalje generala List in Mannstein. Berlin je le poročal, da "general Beck ni več živimi." Berlin tudi poroča, da je 4)11 šest ur po atentatu zatrt ves upor in a-retirani vsi zarotniki, z doptav-kom . . . "ali pa še bodo." Slednje pomeni, da vsi še niso bili prijeti. London. 22. jul.—-Maršal Goering, načelnik nacijske zračne sile, ki je govoril po radiju takoj za Hitlerjem po atentatu na fi-rarja, je rekel, da se je s tem "izvršil neverjetni zločinski poizkus, da se umori našega voditelja." Atentat je izvršil polkovnik baron Stauffenberg "na ukaz mizerne klike bivših gene« ralov, ki so bili brenjenin s svo-ih pozicij vsled njihove straho-petnosti in nezmožnosti." Goering je nameril svoj govor predvsem svojim "tovarišem zračne sile," v katerem je rekel, "da je Hitlerja rešil čudež božje previdnosti." Dalje je rekel, "da ti zločinci skušajo širiti med vojaštvom konfuzijo s tem, da izdajajo kriva povelja." "Na moj ukaz," je bruhal Goe ring, "je postal general Staumpf načelnik nacijske zračne sile. Samo mojim in njegovim uka zom se morate pokoriti. Kadar ste v dvomu, se obrnite na glavni stan telefonično. Himmlerju (načelniku Gestapa) morate da-vso pomoč, ako jo zahteva. Nobeno letalo se ne sme dvigniti brez mojega ali njegovega dovoljenja." Nato je Goering ukazal čaat-nikom, vojakom in civilistom: "Kjerkoli se pojavijo kriminalci tega izdajstva ali vas vprašajo, da jim pomagate, jih morate takoj prijeti in na licu mesta ustreliti. Kjerkoli pa ste že na delu, da izkoreninite te izdajalce, nadaljujte s svojim delom brez vsakega usmiljenja. To so tisti psi, ki so vodili sabotažo izdajstvo na naših frontah. Pztrebljenje teh ljudi nam bo da-novo moč. Proti temu izdajstvu zastavlja naša zračna sila vso avojo moč in lojalnost, svojo neomajno ljubezen do našega fi-rarja in vso svojo silo za končno zmago. Na j.živi naš firar, ki ga danes vsemogočni Bog tako očitno blagoslovil." Za Goeringom je govoril admiral Doenitz, poveljnik nacijske pomorske sile, ki Je dejal, da je "neka majhna klika blaznih generalov, ki nima ničesar skupnega z našo junaško srms do, u prizori ls ta zločin iz gole strahopetnosti." V bombnem atentatu, v kate rem je bilo ranjenih 14 visokih nacijskih častnikov, je bil lahko ranjen tudi Hitler. Med ranje nimi je bilo sedem generalov in dva admirala, dočim je eden podlegel ranam. Bombni napad je do mozga pretresel vso nscijsko tirsnijo. To je v resnici prvi resni odpor proti nacijem v Nemčiji in pri j šel je iz srede častnikov, kakor ae je že dalj časa pričakovalo. nevarnosti Goebbels svari pred rusko poplavo DEMOKRATJE DALI BRCO PODPRED-SEDNKUVALLACU Za pod prod^ dni ka ime• novali senatorja Trummana Z 29 UDAREC ZA CIO -Borne, Švica.—"Nemčija je v smrtni nevarnosti," je pred nekaj dnevi zatrobil dr. Goebbels, propagandni minister nacijske Nemčije. "Evropska civilizacija se bo kmalu sesula pod udarci vzhodnih hord," je nadalje ja-mral nacijski propagand ist, ki je še pred nekaj tedni pel drugačno pesem. Nato pa je berlinski lažnjivi Kljukec pritisnil na drugo struno, ko je dejal, da je nemško ljudstvo močno in trdno dovolj, da izve "resnico." S tem je Kljukec priznal, da vse do sedaj je sipal nemškemu ljudstvu laži, amf>ak laž ima vselej kratke noge, zato je prišel čas, da končno mora priznati poraz "nepremagljive" nemške sile. Goebbels je bruhal najnovejšo propagando iz nekega "vzhodnega distrikta," ko je svaril svoje "nadljudi," da jim preti nevarnost. Nikdar prej ni noben nacijski vodja poudarjal, da je sedanja vojna zadev* visega nemškega ljudstva, ne pa le nacijske stranke, ter da se nacijsko vrhovno poveljstvo zanaša za pomoč na ljudstvo. Ampak Goebbels ni edini, ki zadnje dni poje novo melodijo o nemškem položaju. Njemu je sledil minister'za Informacije, razni vojaški "vešča-kl" in celo sam Dittmar. Vsi ti "nadljudje" s krvnikom Hitlerjem na čelu sedaj svarijo nemško ljudstvo pred resno nevarnostjo, ko so se začele ruske armade bližati mejam tretjega nemškega cesarstva. Obenem pa niso pozabili brenkniti na polomljene strune o nevarnosti boljševizma, ki bo zajel vso evropsko celino in ves svet, ako se ne ustavi rusko prodiranje. Iz tega se jasno vidi, da nacijske vodje še vodno upajo, da bi zapadnimi zavezniki sklamfa-li "seporatni mir", obenem je bsno, da v tej igri ne bodo uspeli, kajti zavezniški pogoji če vedno držijo—brezpogojna predaja! Verjetno je, da so nacisti že po polnoma izgubili upanje na raz-dvojitev zaveznikov, vendar sc držijo svojega starega recepta o boljševlškem bavbavu kot zadnje bilke, da se rešijo. Gornje vtise je napisal Paul G h a 11, poročevalec čikaških Daily Novvs, in jih poslal svojemu listu v priobčitev iz Švice. Ta je dostavil, da so zadnje dni Nrfmcl poslali "mirovno komisijo" v Lizbono, ds "prepričs" Amerlčsne In Angleže, da je najboljše, da sklenejo z Nemčijo mir . .. Chicago. 22. ju). — P r 1 s t s š i podpredsednike flenryja Walla-ca so temeljito pogoreli ns de-mokrataki konvenciji. Kljub vsemu prizadevanju, da bi mu priborili ponovno nominacijo za podpredsedništvo, ga je takoj ari drugem glaaovanju korenito porazil senator Trumman. Pri prvem glasovanju je Wal-lsce prejel 429 glasov, Trumman pa 319. Pri drugem glasovanju pa je Wallaee, "arimi new deal-er", ostal daleč tadaj in prejel •amo 105 KlMov^ Trumman jpa 1031 glaaov. Vseh kandidatov za podpredsedniško mesto je bilo dvanajst. \Yallaoe Ja oprijel svoj poraz kot "gentleman". "Vse, kar imam omeniti, je to," Je dejal po porazu reporterjem, "da liberalizem ni trpel na t* j konvenciji." Rekel je, da bo pomagal v kampanji za ponovno izvolitev Roo-aevelta. Zdaj se poda na oddih na svojo farmo v Johnston Sta-tion, Iowa. » Sidney Hillman, načelnik političnega odbora CIO, ki ja bil hrbtenica kampanje za ponovno nomlniranje W*llaca, je dejal, da to ne spreminja položsja in ds bo njegov odbor vodil ener-getično kampanjo za izvolitev Roosevelta ln Trummina. "Mi Domače vesti Mlsdenlč ulonll Elckard Mineš, Md. — Dne 4. julija je tukaj utonil Edward Muletz, star 17 let in član društva ABZ. Življenje je izgubil pri kopanju. Nov grob na sapedu Winton, Wyo. — Tukaj je do smrti pobilo v premogovniku Nicka Zakovicha, predsednika društva 630 SNPJ. Star je bil 33 let in rojen v Tanopahu, Navada. Semkaj je prišel s starši kot majhen deček preti 28 leti. Zapušča ženo, sina, mater, očma, dva brata in dva polbrata, od katerih je eden pri vojakih. Padel v xoJnl Pueblo, Colo. — Družina John F. Star je bila obveščena po vojnem departmentu, da je bil njen sin, nad poročit i k John F. Star ml. 28. junija ubit v bombnem poletu nad Evropo. On je služil kot pilot v letalu Thunder-bolt in je bil Škadronski vodja. Član je bil KSKJ. Rojenica prtaosle hčerka Eveleth, Minn. — Družina Ha-rold Ambrozich je dobila hčer-ko-prvorojenko, društvo 130 SNPJ pa novo članico. Tako je sestre Uršule Ambrozich, člsnica gl. odbora Irt društvena predsednica, postala stara mati. Čestitke! MUwauške novice $ ■ . -.... Milwaukee. — John llovšek, atar 55 let ln doma lz Mozirja v Savinjski dolini, ja po daljši bolezni umrl v okrajni bolnišnici. Tukaj zapušča brata. — Dna 2. julija je bil v letalski nesreči ubit Carl F. Bevšek, star 22 let ln sin Anne Bevšek (sedej Pol- Američani invadirali Guam; Rusi prodirajo naprej Ameriška pomorska sila invadirala Guam po 17-dnevnem bombardiranju. — Rusi prekoračili reko*Bug na 37 milj dolgi fronti, oblegajo Lvov in Brest Litovsk, na vzhodu pri Latviji pa so zavzeli Ostrov. — Zavezniki zavzeli iest vasi v Franciji; ovira jih slabo vreme. — Prodiranje pete in osme armade v Italiji lack). Ubit ja bil, ko je strmo-. glavll na zsmljo bombnik, v ka-nismo nikdar zavzeli stališča, da Urwn giuill. Zapušča tudi Me hit ki delavci v protestnih demonstracijah Mesico City, 22 jul. — Tiaoče delavcev je demonstriralo v tem mestu proti novi, poslabšani socialni zakonodaji. Iz demonatra-cij narodne peoletarske fronte so nastali izgredi, v katerih je bilo prevrnjenih in zažganih več avtov. Demonstrsnte je razpršila policija. ne bomo podpIValf drugega kot Wallaca," je rekel. Ampak Wal-lacov poraz je bil tudi Hillms-nov poraz in udarec za CIO. Nemške izgube v Franciji velike General Montgomery jih ceni na 156,000 mož Zsvasnlškl glsvnl stsn, Francija, 22. Jul,—Po cenitvi generala ,Montgomeryja, vrhovnega akcijskega poveljnika na francoski fronti, so Nemci od dneva zavezniške invazije izgubili 156, 000 mož na tej fronti. Število ujetih Nemcev znaša 60,000, osem tisoč ubitih nemških vojskov so pokopali zavezniki, ostale Izgube ubitih in ranjenih pa so "na nasprotni strani" fronte. Montgomery računa, da ao Nemci pokopeli tudi osem tisoč svojih vojakov. Povprečno Je na vsakega dbitega pet ranjenih vojakov. Na podla«! teh številk je bilo na nemški strani ubitih 18,000 in ranjenih 80,000 voja-k dir, 60,000 pa ujetih. Tako znašajo skupne izgube okrog 156,-000. Težke izgube je utrpele tudi ženo in brata pri mornarici. Pokopan Je bil v Milwaukeeju. — V Italiji je bif3. junija ranjen vojak John F. Goriahek, sin Ane Zsgorc-Gorishek in oŽenjen. Rana ni težka. Pri vojakih sa nahaja od lanskega septembra. — V bojih ns južnozspsdnem Pacifiku Je bil ps rsnjen ssržsnt Edward E. Kolar, sin ValeiHina in Joaephine Kolar. V armado je Šel prostovoljno 2. junija 1940 in bil poslan na bojišče aprila 1941. — Zakonca Anton Wacak in žena sta praznovala 40-letnl-co, Joe Marn in lena pa 30-let-nico zakona. — Družina Edward Korošec Je dobila hčerko. — Za državljanstvo sta zaprosili Anna Zupančič ln Frances Ajdišek, kakor tudi Joaeph Anžur. — Poročili so se: John A. Johnson in Rose Yakel, Anthony Remitz (Port VVashington) in Gertrude Boldt, Theodore J, Sobek ln Irene A. VolovŠek, Krlch A Lambreclit in Louise Malenšek. Amerika zgradi 110 ve likih bombnikov v juliju Houston, Tesas. — Kongresnlk Thomaa je v svojem govoru preti nekim trgovskim klubom dejal, da bo Amerika zgradila v juliju 110 ogromnih bombnih letal tipa B-29. ki so dvakrat Uko velika kot slavne letsče trdnjave. De ameritka jal Je tudi, da Ima i r sneosko "ci v l Ino' p r ebl vslst vo "v; M™ W ^^^ okolici Csens. Do zdsj je bilo " ,4 ubitih okrog 20Q0 civilistov, 1300 pa je bilo ranjenih in i« nahajajo v bolnišnicah. Koliko francoskih civilistov je bilo ubitih in ranjenih drugod v Normandiji, je še tejnoat. Turčija poklicala vse ladje domov London. 22 jul — Višijski radio, kontroliran po Nemcih, je poroAil, da je turška vlada pozvala Ae turške ledje, ne j ae nemudoma vrnejo v doma/a pri- Japonska dobila novo vlado Wsshlngton, 22. JuL — Tokijska rsdijsks postaja je naznanila, da je bil aestsvljen nov kabinet. Tojevo mesto kot premier je zavzel gen. Kuncih! Kolso. ki je bil poklicen Iz Mandžurije i Minister »nornarue j« sdmirsl Mirsumasa Vonsi, general Sugijarna 34 teh ladij pa je bilo "posojenih" (lend-leaaed) zaveznikom. Doatavll je, da Je videl gradnjo 45,000 ton velikega letalonosca v neki ladjedelnici na vzhodu. Pullmanova drukba zapre tovarno Mlchigan Clty, Mlch. — Uradniki družbe Pullman-Standard Csr Msnufsrturlng so izjavili, da bodo tovarno zaprli, ako se 120 atsvksrjev kmslu n« vrne ns delo. Ker ti delevcl opravljajo važno delo v tovarni, od katerega odvlel delo oetalih delavcev, Je domela ves obrst u-armade pe ata v I jen. V tovarni je /apoaie. Od atarlh nih 1700 delavcev, ki eo organi stenlšče Vzdržuje ee mnenje, Iminlatrov je oeUl na evojem me- rlrenl v unljt ADF Unljakl u-da bo Turčija pretrgala diplo-)stu Mamoru Shigemitsu, ki Jejrsdnlki ao izjavili, da niao stav-matične stike z Nemčijo. postal tudi minister zs kolonije, ke odobrili. PEARL HARBOR. 23. Jul.— Ameriške čete so včerej pričele a Invazijo otoka Tlnlan. lil Je oddaljen tri milje od Salpana. Otok Je bil akosl več dni prej allno bombardiran la araka ln po bojnih ladjah, sdaj pa ga obatellu-Ja tudi loško topništvo s obreŠJa Salpana./ Pri sačetnlh fasah ln-vsslje ao ameriške pomorske čete naletele ns msjhen odpor, to-ds prlčskujejo, ds ee bo povečel. Ns Gusmu so smerlške Čete naletele ns večji odpor, tods prodirajo ns vvasj črti. V prvUt treh dneh snsšalo ameriške laguhe 941 ubitih. 1100 rsnjenlh ln 110 pogrešenlh. LONDON, 23. JuL-Ns skrajni vshodnl baltiški fronti v kotu pri Estoniji la Lstvljl eo Rusi ss-vseli Pekov, ssdnje rusko meelo ▼ roksk Nemcev. Pri Dvlnsku so pretrgsll lelesnlco ln prodi-rsjo proti Rlgl. Ns poljski fronti pa sa ruske srmada vala naprej preti Ver šavt la Š lesi Ji. Na sektorju ae varno od L veva so v enem dnevu prodrla 90 milj daleč od Lubll ns, ki Ja oddaljen la 100 mil) Jul novshodno ad Varšava. Jul no ad Lve*a ps se vala aa prej proti liestji akoraj bese ves koga nemškega odpore, ftttrl nemške dlvtslje eevernovahodno od Lvovs eo bila likvidirane; Rusi se ujeli 11.000 Nemcev 90.000 pa Je oblešelo mrtvih. Med ubitimi le bil tudi geaerel. drugI pa Ja bil ujet. P earl Herbor, 22. jul, — A merlške čete so včeraj pričale i Invazijo Guama, ameriškega o toka, katerega ao napadli Ja|>on cl istočasno kot Pearl Harbor In ga v par dneh zavzeli. Takrat je bila na otoku majhna amerl ška posadk it* le par sto vojakov. Invazija tega otoka, ki se na haja okrog 120 milj južno od Kai pana, Je Blodila po 17 dnevih sil nega bombardiranja Iz zraka |n bojnih ladij. V tyb bombnih na padi h ao letalci zmetali na tisoče ton bomb na Japonske vojaške naprave, bojno ladje pa so izgnale na tianče granat, Obrežni obrambne naprave ao bile tako razbite, da ao Inva/.ljske čete pri izkrcanju naletele na malo <»d pora. Par ur pozneje ao že bili Izkrcani lankl ln velike množine vojnega materiala. Otok Je bil Invadlran na za padni obali na obeh straneh me ata Apra, kjer je važno priatanl šče J'rl prodiranju v notranjost otoka, ki je dolg 30 milj ln širok štiri do oaem ln pol milje na južnem koncu, ao ameriški vojaki naleteli na večji «»dpor. Piv cilj invazijakih čet je okupira nje važnega letališča Orote Point, Moekva, 22, jul. Kna l/.med luških ui o tat i, ki je prad pai dnevi pričela z n«>vo invazijo v južni Poljski aevernov/hodno od Lvov a ln prodi la do reke Bug, Je včeraj na 37 milj dolgi fron ti prekoiačila to reko rnod Ope-Itnom ln Sokelom, obe masti v ruskih rokah Ju>no med Koks lom ln Lvovom je prva armada zabila že večjo /agozdo vzhodno prelui Huga in pričela z zapada obkroževati Lvov. Na centralni In severni poljski fronti prodirajo nsdsljnje tri er-msde, Kna teh armad oblega nacijeko trdnjavo Hreet Litovsk in Je presekale cesto In železni eo, kt spajata tu mesto in Rluli-stok, kjer operira druga armada Blizu južne meje Vzhodne H ru- šijo je zopet druga armada zavzela mesto Avgustov. Na vzhodnem koncu fronte ob Latvljl pa je padlo mesto O-strov in Rusi so zavzeli tudi 150 vasi, Na tem sektorju je še ne-cnj ruska zemlje v nemških ro-tah. Zapadno od Ostrova prodira druga baltiška armada v Latviji proti Rigi, od katere je oddaljena 85 milj. Na finski fronti pa ao ruske čete zavzele nadaljnjih 40 vasi, pravi sovjetski buletln. , | Glavni saveanlškl atan. Francija. 22. jul. ~ Ameriške ln an-glo-kanadake čete so včeraj več ali mai\J napredovale na vaej^ 20 milj dolgi fronti. Ovira jih slabo vreme in veliko blato, ker že 36 ur neprestano dežuje. Na sektorju pri St. Loju so ae a-meriške čete predle do ceste >roti Perierau potem, ko so od->ile vse nemške protinapade. Prebile ao prlližno miljo daleč. Na vzhochiem koneu fronta pri Oaenu angleško-ksnsdske čete širijo ln poglsbljsjo zsgozdo, ki ao jo zsbile osem milj daleč .užnovzhodnn od mesta preko reke Orne. Vsi nemški protinapadi ao bili odbiti in na dve milji dolgi fronti so sa ssvesniške čete prebile okrog tisoč Jsrdov nsprej. Zavezniki ao Nemcem Iztrgali nadaljnjih šest vasi. Prva faza bojev, v katerih ao angleške čete okupirale Caen In prodrle v okolico, je končana in v teku ao priprave za novo ofenzivo, v kateri bodo tanki igrali važno vlogo, ker je teren pripraven za tako bojevanje. Zavezni-«e zelo ovira tudi slabo vreme, ker se ne morejo poalužltl zračne sile, kajti skoraj vedno je megleno In gosti oblaki. Rim, 22. jul. — Ameriške čete ao |jo zavzetju Livorna pričele prodirati proti Piši In ao na 25 milj dolgi fronti prodrle do reke Arne, Nemci zdaj obstreljujejo Livorno a težkimi topovi Iz daljave. Priatenišče je razbito in akoraj nerabno, ker so armadni inženirji našli v njem 16 potopljenih ladij, Na vzhodnem koncu fronte ob Jadranu poljake čete še vedno pode Nernee pred seboj po zavzetju Antone Od tega meeta so že prodrle 15 milj ln prekoračile reko Kalno, Sabotaža v Franciji narašča i Eksplozije uničujejo nemški gasolin, olje • • • Poribou. Španije.--Neki bivši uradnik višijške vlade, ki je pobegnil v ft peni jo, "Je dejel, da fiencoaki patriot Je po vaej deželi sabotirajo In uničujejo vae, kar hi moglo koriatitl Nemcem Nejboj pa so M? spravili nsd zs-loge geaolina, olja, premoga In razdejevanja tovarn In premogovnikov, Neko poročilo lz Vlchyje prs-vl, ds je v zadnjih štirlnsjstlh dneh bilo samo v Ronskl dolini v južni Franciji pognsnlh 20 tankov gasoltna in oljs v zrsk, oziroma jih je uničil požar—dalo saboterjev. Prej omenjeni Frsn-eoz ps je po prihodu v Apsnljo dejal: "fl tem unlčevsnjem bomo nsdsljevsli, dokler ne oetane edine gonilns sila Nemcem — njth lastne pete." NOtJS THE TINE,F01K$, OONT DEIM--BUV THAT EXTRA BOKlb tobay/ IM BUVIM6 ABOKIb/ PROSVETA THE ENLIGHTENMENT , GLASILO XM LASTlfllfA SLOVE1ISKE MARODME PODPOR« JEDNOTE Organ ol and published br Slovane Hational Benafll Sodetr Varovalna aa Zdrušeoo dršave (laven Chlcagn) la KanSdo N-00 aa leto. $3.00 sa pol leta. $1.50 aa četrt letaj aa Chicago If okolteo Cook Co.. $740 sa celo leto. $3 7$ aa pol letaj so laoeeam^lM* lusbcriptioa raleat for lhe Unlled States (exeept Chicago) and C—<■ $•.* per yoar. Chicago aad Cook Cooair 17M pav f<«. foreign couatrias $1-00 per T*«- _ ^^_ , ---- Cene oglasov po dogoeoru^-Rokopial dopisov tn uoaafocama Osskov se ae vračajo. Rokopisi lllerarae eaebtne (črtice. P***™-drame, pesmi Ud.) se vrnejo poiiljalelju lo e slučaju. če Je prfloUl poštnino. Advertisiag rates on agraameni^—Menoacrfpts c* not be returned. Other »teys. po« ms. etc.. wtll bo rahiraad to br selladdressed aad stamped envelope. Has lov na vse. kar ima stik s Batomi PROSVETA 2657-S9 So. Law»dale Ave.. Chlcigo M, IUlnoto MEMBER OF THE FEDERATED PREM Glasovi miz naselbin ni izhoda in vsaka nevtralnost daje le potuho ali pa gladi pot Cleveland, O.—Glavni izvršni^sovražnlku—reakciji! Zato roja- O AKTIVNOSTI IN POLOŽAJU SANSA Datum v oklepaju na primer omagati trpečim ljudem v domovini pri urejevanju nove Jugoslavije, take Jugoslavije, ki bo v korist ljudstvu in ne one, ki bi služila le nekaterim privi-legirancem! Slovenski narodni kongres je izrazil v svojih resolucijah, da ima SANS delovati v korist ljudstva v domovini. Na temu kongresu so bili tudi agentje privilegirane^ razreda, in ti so mislili, da bodo šle te "dolge" resolucije kar tako mimo, ne da bi jih kdo mislil uveljaviti. To se je pokazalo Uko j, ko je izvršni odbor SANSa začel delati po določbah teh resolucij. Zato je pri šlo do nesoglasja pri SANSu in na račun tega nesoglasja se mora v precejšnji miri vršiti sedaj konvencija SANSa. Očitno so povzročitelji nesporazumov tisti, ki so mislili, da bodo določbe za-popadene v sprejetih resolucijah ostale v miznici za vedno nedotaknjene. SANS je pozdravil osvobodil no fronto v Jugoslaviji, ki je edi na, ki vodi in je vodila boj proti nacijskim in fašističnim okupatorjem. S tem se je pa zameril onim, ki bi radi po starem načinu uklenili preprostega človeka v Jugoslaviji, tistim, ki so za staro čoršijo. Zakričali so: to so komunisti, brezverci itd.; da te ga SANS bi ne smel storiti, in ker je to storil, se mu mora vzeti vodstvo ali pa ga uničiti. Klerikalci s patrom Ambrožičem na čelu, so bili najbolj glasni in to največ zato, da s tem zakrijejo kvizlinško početje,ljubljanskegs škofa Rožmnaa in tako branijo svojega stanovskega tovariša. Ti so imeli vsaj en razlog za to nečedno delo. Bivši urednik Prosvete Ivan Molek se tudi ni mogel sprijazniti z osvobodilno fronto, češ, ker sodelujejo tudi komunisti pri njej, bi SANS ne smel propagirati za to osvobodilno gibanje, ker on smatra to j^odtalno gibanje usmerjeno v diktaturo. Stališče, ki ga je zavzel brat Molek napram osvobodilni fronti kot glavni urednik Prosvete, je nas presenetilo, razočaralo, kajti nismo si mogli predstavljati, da bi bila Prosveta ob tako važnem času nevtralna, ali pa da bi celo pobijala osvobodilno fronto, katera vodi tak herojski boj proti fašističnim okupatorjem naše rojstne domovine. V tem primeru d, sedaj še ne smemo misliti na oddih ali pa biti jjojpolnoma in-diferentni. Nekateri trdijo, da se SANS premalo zavzema za rešitev primorskega vprašanja. Jaz mi: slim, da je tudi U trditev popolnoma neosnovana! Glede pred vojno zasedenega slovenskega ozemlja smo vendar vsi edini, in kakor hitro bo prava prilika, bo SANS in ZOJSA že podprl zahteve glede mej nove Jugoslavije. Za te zasedene kraje je sedaj najbolj važno to, da se doseže. en pošten sporazum v notranjosti Jugoslavije in yzpostavi dobra in pravična vlada, ki bo predstavnica vseh narodnostnih enot Jugoslavije in jim dala kulturno avtonomijo. Tak program ima v načrtu Osvobodilna fronta. Če ta zmaga in ostane na vodstvu v Jugoslaviji, se bodo zasedena ozemlja z lahkoto dobila nazaj in jih priključilo k novi Jugoslaviji; ako pa sfe uveljavi Fotič-Mlhajlevičev čaršij ski režim, pa ni* pričakovati posebne rešitve za primorske Slovence. Osvobodilna vojska je osvobodila že večji del Jugoslavije in primorski partizani imajo zastraženo zelo dobro svojo zemljo, in vi, rojaki, ki želite, da pridejo primorski Slovenci pod novo Jugoslavijo, delajte za organizacijo SANS, katera je edina organizacija med ameriškimi Slovenci, ki ne dela samo za rešitev bratov iz zasedenih krajev pač pa tudi, da pridejo pod pravično in dobro vlado nove Jugoslavije, Žalostno je tudi, da nekateri na rdčun svoje nevtralnosti al osebnosti zaidejo v šovinizem Ko ne iporejo z argumenti pobijati SANSa, pa pravijo "skrbimo samo za Ameriko." Čudna logika. Poslali smo sinove in brate, da se bijejo na tuji zem lji in mi, presajenci, bi se po mnenju teh ljudi ne smeli zanimati za te "tuje" kraje, na ka terih se bijejo ameriški vojaki? Amerika je bila primorana v sedanjo vojno n# račun nesposobnih, korumplranih državnikov in vladarjev izven 4*nerike, in če skušamo pomagati tej Amerik tudi zunaj, da se vzpostavi boljše vlade v teh spornih deželah, potem Ameriki ne bo treba na vsakih 25 let delati red in mir. Drugo je tudi: naši rodni bratje v domovini so žrtvovali potoke krvi, da uženejo podivjanega sovražnika. Veste, ti junaški borci s svojim bojevanjem pomagajo tudi Ameriki pri vojnih operacijah, in se bijejo ravno z tistim sovražnikom. Čas je že, da se otregemo te izolacije, ki ni njč drugega, kot izbegavanje samega sebe. To bi morali vedeti vsaj oni, ki trdijo, da imajo delavsko ideologijo. Ali še potrebujemo SANS? Brat F. Kerže je zajrisal zadnjič v Enakopravnosti, da ne vidi nobene potrebe SANSa v bodoče. Kerže se popolnoma zanese na ameriške poročevalce in je mnenja, da naša propaganda ne seže daleč. Jaz p% mislim, da če ne bi imeli SANSa in ZOJSA, bi še do danes ne šel noben ameriški poročevalec v Jugoslavijo k Osvobodilni fronti, da bl se na licu mesta prepričal o pravem položaju, ln Američani bi ie vedno verjeli Ruth Mitchellovi, Konstantinu Fotiču in Mihajloviče-Vim četnikom. Ker smo pa organizirani, se je pa celo kralj Peter omehčal in privolil, da se je zadnje čase organiziralo novo, boljšo vlado, kjer je zastopana tudi Osvobodilna fronta; odstavilo se je poslanika Potiča in prineslo resnico na dan o položaju v Jugoslaviji. Bivši poslanik K. Fotič najbrže sedaj ne bo miroval. On zna organizirati klerikalce, klero-fašiste, četnike in orjunce. Dovolj za danes, a treba bo še zapisati marsikatero resno besedo. Zato, rojaki in rojakinje, pridružile se SANSu in pomagajte za boljšo človeško družbo. Louis Kaferle. Slika kašo ekeplodlranle bomb. kl )tk me*e|o a morilki letale« m neko nocllako letališče e FranciiL odkoder Nemci spuščalo robotna letala. aak>*o«e s glicerinom, nad London ▼ maščevanju sa rešen)« »eat v Nemčiji. NaHioee*44 norijo* hm.krteg s tem talnim oeošlem )e take pošasten, d« )e ls Londoen sbeš»lo še aad četrt millioaa prebivalcev, e glavnem otroci ia matere. MALO ŽIVLJENJEPISA II Hermtaie, Pa*—Čez nekaj mesecev potem pa je pisal Florijan Potočnik, ki se je nahajal v Black Diamondu, Wash. Pisal je, da se nahaja na drugem koncu Amerike. Toda čim bolj daleč gre človek, toliko več denalrja zasluži. Potem pa se je raznesla govorica, da v državi Wash-ington kopajo diamante. Vsi smo pričeli sanjati, kako bomo Šli v omenjeno državo kopat diamante in potem nam ne bo tre-ab več delati pod zemljo, ker bomo postali bogati. In res smo se skupaj zbrali jaz, moj svak Se-bastijan Jerič, Ignac Potočnik, Jakob Prežel, Martin Prežel in Jakob Oblak. Dva moja tovariša pa nista hotela iti v državo Washington ter sta dejala, da se tudi v Pennsylvaniji zasluži denar. Dne 1, julija 1903 smo se družbi, kjer smo delali, zahvalili za delo in povedali, da odpotujemo v Ameriko. Vzelo je še 14 dni preden smo dobili jpotrebna potrdila in plačo. Bližal se je dan odhoda. Pohištvo smo deloma prodali, nekaj ga pa poslali svojim sorodnikom. Preden smo odpotovali, smo imeli krasen poslovilni večer. Prepevali smo slovenske pesmi, zlasti poznano narodno pesem "Oj, zdaj gremo, nazaj še pridemo . . ." Zadnje besede te pesmi se niso nikoli več uresni čile. Nikdar več nismo videli tistih krajev in ne prijateljev. Drugi dan smo se znašli pri svojih stariših in sorodnikih. Zopet je bilo treba slovo jemati. Hudo nam je bilo, ko smo se poslavljali od lepe slovenske dežele, kjer smo se rodili in preživeli lepe dneve mladih let. Ker sva bila s svakom poročena in imela vsak enega malčka, jaz hčerko, on pa sina, je bilo slovo toliko bolj težko. V pondeljek smo se odpeljali iz Litije v Ljubljano, kjer smo se srečali z našimi prijatelji iz Judenburga, nakar smo se skupno odpeljali proti Hamburgu. V Hamburgu smo se ukrcali na parnik "Avgusta Viktorija." Pet nas je kupilo karte za Seattle, Wash., Jakob Oblak pa je kupil karto za Novo Mehiko. Na vlaku smo se vozili skupai s šestimi menihi, kateri so dobro govorili nemško in tako smo se razumeli med seboj. Pravili so nam, da lih je francoska vlada Izgnala. On« so tudi prerokovali, da ne bo dolgo, ko se bo Francija pogreznlla in razpadla. Pripovedovali so nam tudi o dfu-i gih zanimivih stvareh. Na vlaku se ie nam pridružil tudi neki ogerski Nemec in nas svaril, da ne smemo o Ameriki nobenemu drugemu verjeti, kakor svojim lastnim očem. Opozarjal nas je tudi .da moramo denar, ki ga bomo zaslužili, dobro skriti, kajti drugače ae lahko zgodi, da bo nas kdo okradel * Ko smo dospeli v .Seattle, je naa mož zapeljal v neki dalmatinski hotel, kjer smo prenočevali, drugi dan pa smo se odpe- ljali v Black Diamond. Pozno zvečer smo iztopili iz vlaka. Bilo nas je pet. Vse jx>vsod*je vladala tema in nismo vedeli kam bi se obrnili. Nekaj časa smo stali na postaji, nenadoma pa smo zagledali luč. Luč je prihajala iz bližnje gostilne. Takoj smo se napotili tja. Natakarja, ki je bil Nemec, smo vprašali, ako pozna Florijana Potočnika. Odgovoril nam je, da ga pozna in da je na stanovanju pri Johnu Dobniku. Nekdo nas je peljal do tiste hiše. V hiši je bila tema, kajti so že vsi $pgli. Pričeli smo klicati, nakar se je pokazal gospodar s puško v roki in zakriČi nad nas,* kaj hočemo. Povedali smo ma, da smo prišli iz stare domovine in da bi radi videli Florijana Potočnika. Potem je bilo vse dobro. Pove nem, da Florijana ni pri njemu, da samo !>otuje; pride, a zopet odide. Nato pa nam sporoči, da lahko prenočujemo {>od njegovo streho. Ponudil nam je tudi hrano. Pri njemu smo ostali ves čas, ko smo se nahajali v državi Washingto-nu, to ]e 15 meBecev. Drugi dan nas je obiskal Jože Lampe^ar, s katerim sva bila malo v sorodft. Njegov obisk me je zelo razveselil. Jože je nama kmalu dobil delo v rudni ku. Toda zaradi plina in dru gih razmer, je bilo delo v rudni ku nevarno in že čez tri tedne me je pobilo levo roko. Zdravnik mi je rano zašil z 12 šivi Rana se ni takoj zacelila in izostal sem od dela sedem tednov Ko sem začel zopet delati, me je poklical prvi delavec in ponudil neko listino, na katero sem se podpisal. Potem pa mi je da srebern dolar. Pri večerji sem povedal o zadevi tovarišem in nekdo mi je dejal, da sem stori veliko neumnost, ker sem se podpisal. Ako se ne bi podpisal bi me morala družba odškodo-vati za izgubljeni čas. Takoj sem se spomnil na tistega oger skega Nemca, ki me je svaril naj nikomur ne zaupam. ' Z svakom sva delala v tistem premovniku okoli tri mesece, potem pa je nama Dobnik povedal da lahko dobiva delo pri Black Diamond Coal Co. Takoj sva se napotila tja. Bosu poka^eva na jine dokumente in delavsko knjižico iz stare domovine. Dejal je nama v nemškem jeziku da je tudi, on kopal premog Nemčiji, nato pa naju najel. Plača je znašala $3 za osem ur. V rovu smo imele dva bosa. Kadar je prišel pogledat Nemec, je vedno povpraševal o starem kraju, kadar pa je prišel okoli drugi bos, ki je bil Anglež, smo pa morali delati, da se je od nas kadilo. Ako pa je mož opazil, da kateri izmed premo-garjev ni dovolj pridno kopal premog, mu je kar listek dal in v pisarni je bil že pripravljen denar zanj. Angleški delavci so se imeli dobro in zaslužili $5 in več na dan, dočim smo mi morali delati kot živina in manj zaslužili. Da bi se kateri uprl, ni bilo niti govora, kajti v pisarni je vedno čakalo 20 do 30 delavcev; tako je lahko kompanija izbirala, kakor smo izbirali hruške v stari domovini. Pri Dobnikovih nas je bilo dvajset na hrani, toda pet ali šest izmed njih so bili vedno brez dela. Gospodinja nas je klicala vsako jutro. Tisti, ki so bili brez dela, so morali bolj redno usta-jati kot mi, ki smo delali. Delali smo t si ali štiri šihte skupaj, kakor hitro pa smo napolnili "bunker" (prostor za premog), smo odšli domov. Potem pa je prišlo do stavke. Prišli so organizatorji ter Sklicali shod, nakar smo glasovali za stavko. Štrajk je trajal 14 dni. Toda pridobili nismo nič. Super-intendent je namreč skupaj sklical premogarje in z lepimi besedami napeljeval vodo nal svoj mlin. K besedi je poklical nekega Angleža, ki je pričel nam pripovedovati, da dela že mnogo let v premogovniku in da je zredil 17 otrok itd. Potem smo pričeli z glasovanjem. Kompanija je zmagala na celi črti in tako smo se drugi dan povrnili na delo pod tistimi pogoji kot smo jih imeli poprej. A to smo izvedeli šele čez en mesec, ko smo dobili plačo. Zaslužili nismo več kot $110 do $150 na *Uht. Vsi smo se pridušali, da je kar grmelo. (Dalje prihodnjič) Frank Stroj a n. PISMO NEČAKA IZ DOMOVINE St. Marys. Pa. — Pred nekaj tedni sem prejela pismo sina moje sestre, ki se nahaja nekje v Italiji. Pismo je oddal na po-što neki slovenski vojak iz New Yorka. V pismo me moj nečak prosi, naj mu takoj odpišem na naslov dotičnega slovenskega .vojaka v New York. Toda pismo je cenzura odprla in pritisnila pečat prav na tistem mestu, kjer je bil naslov dotičnega Slovenca. Tako nismo mogli naslova natanko prebrati. Pismo sem vse-pisala, toda ker ni bilo mo-pravilno naslovljeno, je vrnjeno. nečak ni omenil kraja v kjer .se nahaja in sedaj jako žal, ker mu ne morem fjisutl. Pismo se glasi: Lfuba moja teta! Najprvo vas srčno # pozdravljam, kakor tudi vašega moža, hčere, sina in njegovega otroki Pozdravljam tudi mojega strica, vašega brata, ako je kje v vasi bližini. Jaz bi jako rad, kaj slišal o vas, ako ste se živi. Moja mama mi ie velikokrat pripovedovala o vas, o stricu Tonetu Iskri in o drugih sorodnikih. Stara mati Helena Iskra iz vasi Zabiče je umrla 1.1942. Vam ni treba preveč žalovati, kajti umrla je z veliko lahkoto. Od mojega strica Janeza sin Ivan je umrl v bolnišnici v VeroniL 1942. Kako je on umrl, vam n« morem poročati, ker nisem bil tedaj doma, temveč pri vojakih. In zdaj je poteklo že leto, odkar sem dobil zadnje pismo od doma. T^udi jaz ne morem pisati domov, tako da ne vem, ali so 'še živi -ali ne. Morda umiraj« od gladu, kajti požrešni in zli činski Nemci so vse oropali r naših krajih. V Jugoslaviji se vrše straš bitke. Partizani se bore za s bodo vseh narodov. V našik krajih je bilo jako veliko Nei cev in partizani so jih vsak dan pobili do tisoč. Med partizani jt tudi veliko mladih deklet in že Ha, ki pomagajo pobijati Nem« in fašiste. Ni nič čudnega, da SI maščujejo, kajti Nemci Uj pobili mnogo nedožnih ljudi naših krajih, požgali vasi pretepli vsakega, ki se jim J< zameril, mladeniče, ki jim je bilo komaj 15, 16 in 17 let, pa pobrali in jih odpeljali. Ti mojega brata so vzeli in od| Ijali v Foggijo. Sedaj je 19 star, če še živi. Italijani so rf li.skupaj vse Slovence, jih lili v skupine od tri sto do sto in jih poslali v južno Itali, Tam smo jeli samo enkrat dan; dobili smo 2 deki kruh« pa malo juhe, ki je bila skuh iz zelenjave. Godilo se je zelo hudo. Bili smo skoro in bosi ter polni uši. bolh in nic, delati pa smo morali k sužnji. Potem pa so nas rešili A m čsni. Dali so nam zimsko in no obleko, dežni plašč, obutev1 druge potrebščine. Sedaj d« ' mo skupaj z njimi in se nam di kakor v raju. Tudi za imamo dosti. Se veliko več bi vam rad? sal, toda pisal bom vam p"*** njič kaj več. Oprostite mo" P savi. Hodil sem samo v janske Sole in tako mi ^ slovenski jezik preveč Tako je piaal moj nečak Sr£ ni smo mi v tej deželi, k vsega v izobilju in nss nihtf m preganja. Sestrski pozdrsv vse« a tel jem Prosvete. AloisUa Roje (5$1> r n w t »V* SLOVENSKI PARLAMENT (lz partizanskega tiska Naša Beseda kulturne skupine X. ljubljanske udarne brigade. Napisal Iran Jorasa«.) Na bivšem nemškem otoku, v Kočevju, zboruje sredi vojne vihre slovenski parlament. Zborujejo poslanci razkosane, od sovražnika na smrt obsojene dežele. Ogromna pot od razpada Jugoslavije do danes. Kdor je kdajkoli videl naš prejšnji parlament v Beogradu in ga prirherja z našim sedanjim, se mu jasno pokaže velikanska razlika. Že sama zunanja slika skupščinske dvorane govori zase. Prazne stene so-kolske dvorane so pod čopiči naših prvih slikarjev dobile v nekaj dneh toplo, prijazno lice. Po zidovih so izpisani citati naših največih pesnikov in pisateljev: Prešerna, Cankarja, Levstika in drugih. Umetniško izdelano podobe prikazujejo našega delovnega človeka v zarji novega živ-ljenj%. Aktualna gesla spominjajo na tov. Tita in Stalina, na gg. Churchilla in Roosevelta. V enakih pramenih visijo od stropa do tal ozki rdeči prapori. Prostrani oder pregrinja rdeča zavesa, ki se nad njo blesti napis: O. F. Po preprostih lesenih klopeh posedajo poslanci. Ali kakšni poslanci! Brez frakov in salonskih sukenj, brez cilindrov, kot bi se po starih šegah in, navadah za tako svečano priliko spodobilo. Na licih preprostih ljudi, ki jih je volilo preprosto ljudstvo, se odraža vsa svečanost trenutka. Tu ni videti ne desnice, ne levice, ne sredine. Zraven delavca sedi tudi zdravnik, zraven skromne kmečke mamice pisatelj, poleg starega očanca advokat. Tu ni razlike med stanovi, izobrazbo, socijalno stopnjo. x V dvorani šumi kot v panju. Stari znanci se pozdravljajo, sklepajo se znova znanstva. Tu čujeS glasen razgovor, tam spet možak govori gruči poslušalcev o razmerah v svojeih kraju. Vmes vidiš mnogo partizanov, kajti tudi oni so prispevali svoje poslance. Oglaša se partizanska pesem, glase se vzkliki naši vojski in O. F. Vse napeto čaka minute, ko se bo razgrnila zavesa in se bo pričajo zborovanje. Pred odrom preizkuša godba svoja godala. Na dano znamenje dvorana utihne. Godba zaigra "Naprej zastava Slave"! Vsi ljudje vstanejo in strumno pozdravijo s Polemizira z nasprotniki O. F. Ne, ne polemizira! Hladno in trezno našteva njihove ugovore, resno veže njihove trditve v veliko vprašanje, in to tako smer lo, da se poslušalec radovedno sprašuje, kako bo neki nanj odgovoril? In odgovori slede, trdi, podprti z dokazi, neovrgljivi. Vidi nas po poti Kalvarije slovenskega človeka; z ljubeznijo obravnava njegove sedanje težave, ki mu jih še veča bratovo izdajstvo. Spominja se žrtev, ki so doslej padle za svobodo. Izreče jim v imenu vsega naroda večno zahvalo in nesmrtno slavo. Za odrom zapoje zbor pretresljivo žalostinko "Žrtvam". Vsa dvorane vstane. t Pred našim duševnim očesom se razvije dolga, dolga procesija cvetoča mladine, mož, deklet, žena in otrok komaj rojenih, ki so vsi žrtovovali svoja življenja. Slava, slava, večna jim slava! Nobeno oko ne ostane suho. Stari borci, vajeni najtrših prizorov, strme z vlažnimi očmi v daljavo. Misel na padle tovariše jim jekleni voljo, stiska jim dlan v maščevalno pest.' Vse misli se družijo v skupni sklep— nadaljevati borbo, dokler ne bo zadnji sovražnik izgnan iz naše zemlje, dokler ne bo poslednji zločinec prejel zaslužene pravične kazni. Po kratkem molku predsednik nadaljuje. Prikazuje sliko bodočega življenja. Poln vedrega optimizma konča svoj govor s trdno vero v končno zmago. Gromovit plosk se spremeni v ovacije. Vsi čutijo, da je govoril njihov človek, ki ni govoril zato, da bi ga ponovno volili za predsednika. Kajti njegov položaj ni združen niti s plačo, niti s ka-kršnimikcjjj privilegiji, pač je prepoln težkih dolžnosti, skrbi in velike odgovornosti. Drug za drugim nastopita nas-ljednja govornika, podpredsed nik in tajnik I. O. Kot je predsednik prikazal naše gibanje s splošnega; človeškega vidika, tako ta dva podpreta njegova iva janja z ostrimi, ko jeklo brušenimi stavki. Kopičita dokaze o pravilnosti našega boja, gradita mogočno stavbo idejnega sveta osvobodilne borbe. Pamet in razum prevevata njuna referata, vendar brez vsakršnega učenja karstva in doktrinarstva. Predaleč bi zašli, če bi hotel vsaj bežno označiti Vsak govor posebej. Ugledni in za našo borbo zaslužni zastopniki AVNO J-a, NOV-a, predstavnik angleš- partizanskim pozdravom svojo ^ vojske pri našem štabu itd himno, ki na svobodnih tleh udi- st0pnujejo s svojimi govori ra skozi zidove zborne dvorane Spiogno navdušenje. Oni so vi-v nočno tišino in oznanja slo- den dokaz širine in veličine na-venskemu trpinu dan vstajenja je b0rbe, ki se razteza daleč pre-iz stoletnega mraka v mlado zo- meja naje 0žje domovine po ro svobode. vsej Jugoslaviji v široki zavez- Med glasnimi, navdušenimi Ljjki svet. Naj omenim le še vzkliki se zavesa razgrne. Okus- dva govornika, no opremljeni oder je okrašen s slikami zavezniških državnikov. njih stranka njegova desna roka. Te besede iz ust katoliškega duhovnika in na tem mestu so najboljši dokaz o popolnem soglasju v vodstvu fronte. Ne veljajo toliko navzočim, Kot tistemu ubogemu ljudstvu, ki sem ter tja še verjame krivim prerokom, da je vera v nevarnosti. Obenem je to klic ostali slovenski duhovščini, da naj vendar spregleda in stopi na pot, po kateri hodi večina naroda. Miku-šev poziv je zbor pravilno razumel. Razžarjenih lic poslanci vstajajo in burno pritrjujejo govorniku. ^ Slede referati iz področja gospodarstva. S podrobno analizo našega ekonomskega stanja, s predlogi za izboljšanje organizacije javne uprave itd. se gradi bodoča stavba naše samouprave. Zanimivo je gledati, kako brez ceremonij, preprosto zavzemajo v predsedstvo zbora izvoljeni poslanci svoja mesta na odru. Prične se za opazovalce grav za prav najzanimivejši del, ko 30 kratkem premeru sledi debata o referatih. Kako bodo nastopali poslanci? Ali bo to sta-roznana družba parlamentarnih kinkarjev in kimovcev? Ali znajo ti ljudje samo vzklikati govornikom, ali pa bodo tudi taj iz svojega dodali? Sodeč po arijavah govornikov, je med poslanci zelo živahno. In res, oglašajo se drug za drugim. Govore o potrebah svojih volilnih okrajev, dajejo nasvete za izboljšanje predvsem gospodarstva, vodstva osvobodilnega boja, čim večje pomoči naši partizanski vojski. Zelo živa in ogorčena je debata o izdajalcih. Vse zahteve soglašajo, da je treba razne garde brezkompromisno likvidirati. Slišati je mn«fco pametnih pripomb, videti je, ka ko se narod živo zanima za živ ljenjska vprašanja in kako se zaveda, da je ureditev življenja odvisna od njega samega, od njegove volje in sposobnosti. V ni čemer ni čutiti opozicije, ugovarjanja. Vsi prostovoljno po-drede lokalne potrebe skupni stvari. ' Okorne, težko izgovorjene besede vro iz čistih src, Beseda resničnega naroda je zadobi-la svoje mesto in moč. UgUje-na in farizejsko pobarvana par-lamentarnost, kjer govoriš eno, misliš drugo in delaš tretje, se je umaknila človeku iz naroda, ki je prišel naravnost z njive, iz gozda, iz delavnice, iz pisarne. Nekaj posebno značilnih obrazov bo ostalo vsem v globokem spominu. Ob govorniški mizi stoji sivolas Očanec v kmečki nedeljski obleki. S krepko stisnjeno pestjo zakliče "Smrt fašizmu." Glas mu je krhek. V raztrganih stavkih pripoveduje svojo povest, povest tisočev in tisočev naših ljudi/ Fašisti so mu ubili sinove, sam se je z ženo in hčerjo skril vodnjak in se tako rešil. Iz umivt ra govorniKa. , v vuui.j.n Prvi je voditelj krščanskih so- porušenega doma se je zatekel v gozd k svojim prijateljem partizanom. Živel je z njimi, prenašal vse napore ter pomanjkanja in ni omagal. Bole la ga je izguba družine, bolela uničena domačija, toda še večja bi bila bol, če ne bi dočakal svo hodnega dne. "Star sem, dost gorja sem okusil, pa se ne udam Skupaj z vami se bom boril do konca". K besedi se oglasi čokst mož, zalitih lic, z naočniki. Govori --------------------------------cialistov. Njegov govor je kra- V ospredju se vleče rdeče pre- tek in jedrnat, toda v teh skopih grnjena pregrada, za katero sol besedah je izražena enodušnost pripravljeni sedeži za predsed-|in vojja slovenskih katoličanov stvo in predstavnike O. F., za v borbi, njihova privrženost O. delgate AVNOJ-a, vrhovnega F Drugj znani slovenski du-štaba in za druge funkcionarje. I hovnik, stari partizan dr. Mi-Ko zagledajo zborovale! na odru I kuS opisujoč partizansko borci ane izvršnega odbora, se utrga I ^ in duhovnikovo vlogo v njej, v dvorani plaz navdušenja. Po-|ge povzpne do viška z izjavo, da M led na može, ki so prvi povzdig-|go mu prj izvrševanju duhovni-nili glas svobode, ki so prestali 1 g^gg poklica ravno komunisti vse trpljenje dveletnih borb, ki I v na j večjo oporo in pomoč, da je so bili tolikorat krivo prikazani' • - in zasmehovani, in ki sedaj stopajo pred narod, ta pogled prevzame vse navzoče z občutkom hvaležnosti in moškega ponosa. Odločni obrazi govore: Mi smo novi ljudje, ljudje, ki jih ne tezi žalostna politična preteklost, mi bomo svoj narod povedi i k končni zmagi, naše čisto srce in neomadeževane roke, mi vsi mu bomo dali boljšo in lepšo bodočnost, kakršno si jo je s svojim bojem aaslužil. V ospredje stopi skromna postava predsednika I. O. S trdim korakom stopi k rdeč* pogrnjeni mizi. razgrne po njej svoje pa pirje in mirno, samozavestno: "Smrt fašizmu! Svobodo narodu"! zagrmi dvorana. Nastopi trenutek napete pozornosti; vse postave se nagnejo naprej, da ne hi preališale besede. Mirno, jasno teč* predsedni kov govor. Pripoveduje o za četku in razvoju oevobodilne borbo Prikazuje jo kot povsem j . ^ pf#aesdnlko«i Roooevpllbt. hi _ razumljiv pojsv z vsemi pozi- rl.de v Alšlru. Po lom apstsnku tivnimi Ktranmi. obenem pa . pozabi tudi prestenega gorja. 1 Gaullovl v * enakomerno valujočim' glasom. To je župnik s Primorskega, ki je pripeljal delegacijo na zbor. Čudi se, kako da toliko govorimo o klerikalcih, liberalcih, beli in plavi gardi. |* Pri nas tega ni, pri nas smo vsi eno, ljudstvo in duhovniki, vsi v isti fronti v bo-u za svobodo. Vsi smo samo Slovenci! Dostikrat sem srečal partizana. Če sem fanta vprašal; Kam, prijatelj? je dejal: Pod grm! Tako se pri nas borimo z okupatorjem t#a kraških skal in brinovih gritiov, ker nimamo gozdov!" Zgodnja jutranja ura je. Skozi okna sili hlad v dvorano. Nih če ni zaspan. V gluhi tišini so vse oči uprte na oder v suho postavo črno oblečene žene. Stara, izmučena, a vendar visoko zravnana in neuklonljiva pripovedu je svojo strašno zgodbo. Imela je devet sinov, šest jih je izgubila. Nekaj so jih pobili fašisti, nekaj jih je padlo med partizani. V njenem pripovedovanju ni solza, ne tožbe. Ljubila jih je, brezmejno jih je ljubila, a ni ji žal, da so padli. Ce be mogla, bi jih ponovno rodila in še in še žrtvovala za svobodo. V njej je vtelešena vsa veličina materinske ljubezni, odpovedi in žrtvovanja. Prestano gorje ji je razoralo lice, osušilo ustnice, a ni je zlomilo. Vzravnana stoji pred nami kot večen simbol »neusahljive moči, večno žive na rodove sile. Marskikaj se bo pozabilo, toda njen lik bo živel v spominu poznih rodov. Vsako zasedanje zaključi umetniška prireditev gledališke skupine. Z igrami iz naše osvobodilne borbe, recitacijami, petjem narodnih in partizanskih )CBmi so razgibali vso dvorano. Cljub dolgim debatam in jutranji url poslanci živo slede sporedu. Ob komu zaigra godba "Hej Slovani". Vsa dvorana stoje poje. Z vzkliki O. F., Titu, Stalinu, rdači vojski in zaveznikom se zborovanje zaključi. Med važnejšimi sadovi tega zborovanja je ponovna izvolitev vseh dosedanjih Članov, I. O., poslancev za Avnoj, Članov plenuma in odobritev vseh doslej izdanih odlokov O. F. Zborovanje prvih, na osvobojenem ozemlju Izvoljenih poslan cev je zgodovinskega pomena. Z njim je OF položila temelj naši politični neodvisnosti in storila morda prva med jugoslovanskimi narodi odločen korak k zgraditvi federativne Jugoslavije. Ni le slučaj, da je bU ta zbor prav v Kočevju, v bivšem nemškem gnezdu, kl se je kot trn zadiralo v naše narodno telo. Prav v tej nemški trdnjavi, simbolu našega tisočletnega suženjstva, Je spregovoril suvereni slovenski narod. Tu $e stopil na veliki politični oder ln oživil Cankarjeve besede: Narod si bo pisal sodbo sam, ne frak mu je ne bo in ne taiar! — ZOJSA Nevarnost črne borjte za bencin še obstoja_ VVashington. — Preteča nevarnost Črne borze za bencin še ni cončana, je dejal upravitelj Chester Bowles od urada za u-pravo cen. "Težko delo uničenja je še pred nami," je dodal, "čeprav smo sedaj na boljšem." OPOROKA Kaj ta nevarnost pomeni vojnemu naporu, so povedali v u-radu za vojna obvestila s sodelovanjem OPA in upravo za petrolej. . Bencin je vojno orožje, poudarja OWI, in nepravilna uporaba omejenih dobavil ni osebna zadeva lopova, Večina Amerikancev, ki rabijo bencin in tisti, ki ga delijo, žive po pravilih, čeprav nekoliko neprlkladno, in pogosto kljub težkim osebnim žrtvam. A če bomo dovolili, da bo Črna borza rastla, je že ne-varnavbo postala resnična groi-njna vsemu vojnemu naporu. Nevarnosti moramo biti kos. Pomočniki OPA, ki delajo noč in dan s krajevno policijo ln tajno službo Združenih držav, epo napredujejo v borbi proti Črni borzi. A nobena ojačenja ne bodo pomagala brez pomoči vseh poštenjakov — Industrijalcev in trgovcev in odjemalcev. Tu so tri pravila, ki se jih njp-ra odjemalec držati, da bo bor ba proti črni borzi uspešna: 1. Avtomobilska številka in državna številka mora biti napisana takoj na kupone. Podpl šite nove takoj, ko pridejo od krajevnih uradov. To zelo olaj ša vladnim raziskovalcem Izale-dltev črnih fourzarjev. 2. Bencin ne sme biti kupljen brez kuponov. Kup bencina brez kuponov pomeni, da oropate druge avtomobilske lastnike nji hovega deleža omejene dobave To tudi moti vojni napor in pod sira grdo delo. Ko prepriča od emulec razdeljevalce, da mu da jencin brez kuponov, jih mora razdeljevalec dobiti od nekod da obnovi svojo zalogo. 90 procentov verjetnosti Je, da mora kuplii potvorjene ali pa ukrn dene kupone od kriminalnih band. 3. Ne smete zahtevati več ben cina, kot ga resnično nujno po trebujete. Če uporabljalec nimu več bencina, tedaj mora iti h krajevnemu odboru in odkrito razložiti svoj položaj. TI odbor -niki so tam, da vidijo, da odje malec gotovo dobf bencin, ki ga resnično potrebuje. Podtalno gibanje (Is boja sa svobodo—misli partisans.) Tovsrlšl, lskopljlto ml grob arodl gosdov. sredi slstega poli s. pošganlh domov. Počival bi rad lam. klsr som ao boril, ls tu rsd sladkosti bi spanja ušli. Vihar, kl danss dlvjs s vso silo. bo kmalu utihnil. Toda) so bo. brstja, glasiloi Na dslo sds J val. kl prostsll sls boli Ns dslol Ns dslo sds) narod 11 moji Dom nov al agradlmo sda) val, Is trpllenja. krvi. ls naših koatl. Naj srasle nam dom poln obetov, dom dsla ln delavcev, kmslov. Tovsrlšl. če to šello nam boats spolnlll, da dom naš bo atnl 1 ob Muri 1 Zlil. od Soče do Urala ln Slblrakih slsp. me) počltak lahak bo In nad vae lep. Stenlka. Trd bodi, nslsprossn. mol Jeklen, kadar braniti )e časti ln pravds narodu ln Isslku svojsmul Francs Lsvstlk. ——ULJ— n Člani "Sehalburg Corpaa", ki sestoji iz bivših zločincev, osvobojenih lz danskih Ječ. Ta skupina nI nikdur zbrala več kot H00 članov. Danski saboterjl so postuli neverjetno dobro organizirani, e dejal Dossing. Ko se jo ime-z^odltl kaka velika sabotaža, so prostovoljci nosili po ulicah etake, naj se Javnost isogiblje. Medtem Je bilo naročeno, d« naj delavci v tovarni zupuste tovarno; ko je bilo vse ukrenjono, so bombe razgnale stavbo. Nasilje ni bilo edini način u-pora. Ko so Nemci zahtevali od vzgojnega ministrstva, naj kon-fiscira 2,000,000 protlnemških mjig, je ministrstvo odgovorilo, du nima moči, da bi ukazalo knjižicam jih poslati, Pozneje so Nemci zahtevali politične knjige, komuniatlčnih avtorjev. Danski uradniki so odgovorili, da mnogi komunisti pišejo tudi nepolitične knjige in da Je pretežko, da bi določili razliko. Sedaj, ko se Je razpoloženje nemških, oblasti v spremenilo, Dossing pravi, da so hitlerjanski oficirji opravičljivi, ko so aretirali patriote. V enem slučaju, ko je lena nekega aretiranega mOaickast Svati Wav T00 Caa tolp WS TMs Ns.v U£X( ' | Buy DtflRti MtTOS-^STfttf S patriota očitala nemškemu oficirju, ker Je i aretiral njenega moža, Je trepetajoče odgovoril: "Kaj pa moram, gospa, če mi je ukasano." Danska je bila primorana plačati za vzdrževanje kakih 100,-000 nemških Čet v deželi, kakor tudi za utrdbe Jutlandije. Danci so tudi trpeli bremfc nakupov v Danski, in nemški dolg Danski znaša čas pot milijard kron, ali petkratne letne dohodke dežele. na Danskem - Ali ata naročonl na dnevnik "Proevoto"? f odpirali* ml listi Charleeom ds Oaollom. nsAsIntkom Iran Is RoospvpII končno dal de faslo" prtsp.nl* LONDON, (ONA). — <12-letnl Thomas Dossing, bivši načelnik državne knjižnice v Copenhi/gr-nu, Je pričakoval odhoda v Mo^ skvo, kjer bo predstavnik tajne ga gibanja na Danskem ra So vjetsko vlado. 6e se mu je po znalo trpljenje koncentracijskega taborišča, Iz katerega Je pri šel pred mesecem dni. V ekskluzivnem Intervjuvu s prekomorsko novinarsko agenei Jo Je Dossing izjsvil, da Jr bil prvi cilj, prelomiti od noša Je med modelnim protektoratom ln Nemčijo dosežen. Njihov glavni namen aedsj je, da zavezniki spoznajo Dansko kot protioslš« čno državo. Članstvo osvobodilnega gibe nja je tako tajno, je dejal Do* sirig, da čeprav je bil aktiven v uporu od začetka, nI vedel kilo ho člani, dokler nI prisostvova' aestanku pred enim m*sec*m ds Je dobil navodila za moskov sko misijo. Njihove Identiteta to ne more biti razkrita, vendar pa uklju/ujejo vse barve ln mne nja na Danskem, od konserva tlveev do komunistov. Ko bo kralj ChrletiJTi osvobojen In ko Im ustanovljena nova vlada, iz /iW*ns od fašistov, ae bo osvo bodilni svet ssm po sebi rn/kl I NaeiJI sami so pripomogli v glavnem It dsnaki vzbuni, kl j< doaegla višek pred par tedni, ko )e splošna stavka parsli/imla Kopenhagen Najprej ao prelo mtll obljubo, dane bodo umeša vali avftjih prstov v notranje za deve, In so poskušali upeljati hitlerjanski način življenja Njihova druga tn najhujša napak« Je bila kolaborseijt z danakiml neti ji pod Frltzorn Clauaenom Naznanilo in sahvala mol ln sto Globoko potrtim srcem ■porotam prijateljem In Šaloetno vest. da |e preminul moj skrbni in l|ubl|ei»l Louis MartinčičHH Nit šlvljenjs mu Je bila pralrpana pod telo kamenja v premo*o rovu dne U maja 1M4. Ob smrti Je bil star M let In II naer Doma Js bU ia vsal Drama pri it. Jerneju na Dolenjskem. V viki Je Uvel nad SI let. NJepovo delo |e Mie nelvet v pr vlh, katero mu Je tudi vselo sadnjo Iskro llvljeaja. Is dna srse letim ashvalitl vsem, kl sle ml kaj dobrefs storili ln me to al ! v uri ln dnevih moje oajhujle lalostl. Lepa hvala vsem sa lolalll na pisma In sotutje, ki sle «a nam Iskasali »ed ls«ubo drage«* •opro«a In otola. Iskrena hvala moji pepelu sestri, aje soprogu ln sinu, kl so prt!!! ae poslovit od njesa ts Mew C—U. Ps. Esako moji sorodnicl Amellji Chesalk m Meri Marserel ls j ki so se tudi ude lotile poereba msjsgs Uulas. prijateljici U. Tursie in hderkl Emml is Clevelaada. OMo sa obtak In slovo ed pokojnika. Brina hvala drultv« It. IM WWJ. Csns-maueh. PS, i£7r\nnosel..nl lian In s..Hnlb.r Je bU. sa ^Je-oa mu krasne cve i lic« v sads|l poedrav. Hvala ludl pr.mogsrskl um|l V. M. W. of k., katere Je tudt bil sveti II«. ss cvetlice. Bitna hrala vsem kl so mu podarili *eye ta> sadnjl pesdrav In sicer sledellm drulinam In posanUsrilkom. bratu Franku Ih drullnl In bratu Jernelu In drullnli mr. in mrs. Tenp Cvetan In drul. It Netr Cealle. Pa., mr. tn mrt Malh Turšll Is Clevalanda. O., mr. Oreper Čekada ts Clevelanda. O. mr. In mrt. Pata Bukovec Jr. In sinu mr. In mrs. Thom Bkrbec. mr In mrs. frank Euler. mrs. Bose JerneJIM. mrt. Merr Medic. mr. tai sets. J se Oklškt ln tlni mrs. Urlka Hotevar ln Merka. mr. In mrt. Frank Cluiar. mr. ln mr. John Bornal mr. In mrs Joe Čuk mra. Mary viuk ln frank Bordon. mr. in mrs. Te»f Koren. mr. Tony Badar la ■inu mr. In mrs Orapor Plesni* mr. In mrs. Ed. Bvana. mr. In strt. rceksd. in drul mr. tn mrs. Bili Pl^ch In ^ul mr ln mrs Palar Bukova« Br. ln drul.. mr. In mrs. John Hribar tn dru*. nsr. tn mrs. Al Coppola in drut., mr. In mrs. BIU Thornlen Ut dru*.. mr l: mrs. Adam Bohak In drul mr. in mrs. V Mi I ^•l-nlk»ndru^ Vermans Ml*. Ce ol Jehnsloarn. Veune feoplot Cliuk M Park HUI. p.. Be posebno lena hvala prijateljem ln seaedom la Park Hllla • ta lako lep vene« podarjen v sadnjl pesdrav. Vtele M prevet pro-ulora. ako bt Imenoval, poteme ntke. ki sS dali sa male. not bo torai Isretena na lam maslu najlepša hvala vtem skupaj. Oroma da cvelja. m.d ksl.rim Je letel no mrtvaškem •dru Ba sv^est domu. le prkalo kako salo ortljubljen le bil med lukajlnjlas IJud-•Tvom. Na) v.m bo na|J.1a hvala ma kl sle na obUkalt ok mrtvaikem odru ln s. ulovili od »Iona U^jkv^S POS^u r, BareniinlKu in sinu. kl sla lake Uoe uredila pogreb, kl se |e »rili po cerkvenih obredih. Hvala vsem ki sle dali avtomobil, na rssi/oiaso ln s. ud.lMill v sprevodu na mtrodver. Zelo me po m iIsIT klr ni m os* I r>ritt ls delln. P.ri.rlk. nal .lar.Jli ZZJZm k poyr«bu in s. posl.vltl od svoje«. tMii prllel J. en dan prepo.no Odpollj si ljubljeni mol In ele od tradspelny trpljenja, kl TI Je unililo orerano T vel. to tdr.vo n»'r.'ni d.tum ma) II , k. s.kllc.l ti sMfta|l ml poodbr." P* bo«, tkrtoti da TVbo. ljubi L*uic nikdar vM ltv.ee na-a| no be. Ljubi mol In .ta ne! Pil vM pe tlUlmo Tvo|eea s»«*« » •• T. polotili in v sob T. so prsi ed nas. BoeveJ mirno dr.pl •<*'•« k* P«d gomilo tik« ln lahko nst TI bodo somljtc. •morilka^ i.lu|o*i oat.lis Ann. M.rtin*i*. tepro«.i Louis Jr. tp felih.. sina. oP. v U B Hsvy l.r »in BudoM in hl.rk. V.r. ob. dem.; rrPPfc bi Mm), brat. v J.hnst.wnu Pa r mati In .n. s*trs v J\ vt|l ah. so to prt livljenju Park Hiti. Ps. TISKARNA S.N.P.J * Roman • Irancoakoga pode šel) a Roger Martin Du Oerd. poslovenil C. Polnila MIHAIL ARCIBASEV SANIN Poslovenil Stane (Nadaljevanji) Zavest o svoji krivdi Je tako bolestno trpin-čila Jurijevo dušo, da je pustil delo in dolgo časa hodil po sobi, poln zmedenih, nerazrešljivih in bolestnih misli.. Nato se je usedel k mizi, vzel sveto pismo in ga odprl, kjer se je samo hotelo, ter prebral mesto, ki ga je bral bolj po-gostoma od drugih in pri katerem je mečkal m vihal liste. . "Slučajno smo rojeni in bomo potem, kakor da bi ne bili; dihanje v naših nozdrvih je para beseda pa iskra v utripanju našega srca. Kadar bo ugasnila, se bo telo Izpremenilo v prah in duh se bo raztresel kakor tekočI zrak. Naše ime se bo sčasoma pozabilo in nihče se ne bo spominjal naših del; naše življenje bo šlo mimo kakor oblakova sled in se bo raztreslo kot megla, ki jo razienejo solnčnl žarki in njihova toplota. Kajti naše življenje je kakor senca, ki gre mimo in ni vrnitve od smrti, kajti pritisnjen Je pečat ni nihče se ne bo povrnil." Jurij ni bral dalje, ker je tam govorilo o tem, da je nesmiselno misliti na smrt, ampak je treba uživati življenje kot mladost, toda tega ni mogel razumeti in to ni odgovarjalo njegovim bolnim mislim. ^ "Kako Je to resnično, grozno in neizogibno! si je mislil o prebranem ter si skušal predstav- njlm, ki še bodo, tudi ne bo spomina pri tistih, ki pozneje nastanejo. Jaz, pridigar, sem bil kralj nad Izraelom v Jeruzalemu .. /' Jaz, Pridigar, sem bil kralj ... jaz, Sala-mon!" je glasno in^elo grozeče ponovil Jurij s sebi samemu nerazumljivo otožnostjo. Toda prestrašil se je svojega glasu in se ozrl. Ali ga ni kdo slišal? Potem Je vzel list papirja in napol mehanično, kot da bi se vdajal nezavestni potrebi, jel pisati, misleč o tem, kar mu je vedno pogosteje in pogosteje prihajalo na misel: 'Pričenjam to pismo, ki se ime končati z mojo smrtjo .. •Tej, kakšna neumnost," je dejal z gnusom in tako sunil list, da je zletel raz mizo in v lahkih krogih padel na tla. "Pa tale Solovejčik, tale majhni, ubogi Solovejčik si ni rekel, da je to neumnost, ko se je prepričsl, ds ne more razumeti življenja ..." Jurij ni opazil, da si stavi za vzgled Človeka, ki ga sam imenuje majhnega in ubogega. No, seveda . . . Tudi jaz čutim, da bom prej ali slej končal na prav tak način . . . Zato, ker ni drugega izhoda . . . Zakaj ga ni? Ali zato ..." Jurij se je ustavil. Kakor se mu je zdelo, je dobro vedel, da je pravkar mislil o tem, toda PROSVITA m AS CAEN LAY BURNING BEFORE BRITISH TOOK IT ~ ___.__i a mu -i - %aaH> mmtm mt by sheus wero sweeplng through Caen when tfala photo was made from an RAF reconnaisssnce , »T TT" f^ f S caDtured the city. Desperatelj defended by the Nazis since D-Dsy as the wssthe enemy by a crushlng sttack that carrled to^ESSSZti»Om*; IzTmilJfron; Pariš. Signal Corp. Radio-telephoto. Včasih se hipoma ustavi in drži pismo med prsti, ga obrača, tehta, ga gleda proti luči in voha. Če pismo trdovratno varuje svojo kuhinjo za žehtq in podstrešno sobico, kjer spi njena starejša nečakinja. Brez tega bi težko živeli učitelj, njegova svojo skrivnost, je ne preiskuje žena in trije otroci v svojem ljatl, kako se bo njegov duh raztresel po smrti. Jedaj ni nu^i- našel besed, da bl si odgovo- dalje: saj ve, da bo imel on zadnjo besedo. Namesto da ga da na kup, ga suhe v žep. Ta stvar se bo iz oči v oči uredila malo kasneje: ni pisma, ki ne bi koh-čno priznalo, če ga primeren čas zaslišuješ z vročo vodo. 4. GOSPOD UČITELJ ENNBERG Pa si ni mogel. •To Je grozno! Zdaj sedim tukaj, živ hrepenim po življenju in po sreči ter berem svojo neizpremenljlvo smrtno obsodbo . .. Berem in ne morem niti protestirati." O tej misli ln v prav teh besedah je Jurij mnogokrat premišljeval ln bral v knjigah. Bila Je mučna po svoji enolični onemoglosti, ki se je Je on zavedal, ter ga Je tako še bolj zmedla ln izmučila. Jurij se je prijel za lase ln se z obupom v duši zazibal z ene strani v druge kot zver v kletki. Z zaprtimi očmi in z neskončno utrujenostjo v srcu se je obrnil proti nekomu. Obrnil se Je z zlobo, a brez moči, s sovraštvom, toda s topim, s prošnjo, ki je pa ni niti sam priznaval: "Kaj ti Je napravil človek, da se ti tako norčuješ lz nJega? Zakaj si se ti, če, si, skril pred njim? Zakaj si napravil tako, da bi Jaz, Če bi verjel tebi, ne verjel svoji veri? Če bl ti odgovoril, bi jaz ne verjel, da si to ti, ne pa jaz sam. ... Če imam Jaz prav v svoji želji do življenja, čemu mi potem Jemlješ to pravico, ki si mi jo sam dal!... Če rabiš trpljenje — rabi ga! Saj bi ga ml prenesli iz ljubezni do tebe! Ml pa niti ne vemo, kaj bolj rabiš — drevo ali nas ,.. ' Za drevo biva celo upanje! .. . Ono more, četudi je posekano, pognati korenine, kali ln oživeti! Človek pa umre in izgine! ... Legel bom in ne vstanem več in nikdar ne bodo izvedli, kaj se Je pripetilo z menoj ... Mogoče bom zopet živel, toda saj tega ne vem .. . Če bl vedel, da bl vsaj čez miljarde milijard let zopet živel, potem bi vse veke tega časa potrpežljivo ln brez upora čakal v večni temi Zopet je Jel brati. "Kaj ima dobička človek od vsega truda svojega, s katerim se trudi pod solncem. Rod mineva, rod prihaja, a zemlja vedno ostaja. In solnce vzhaja in solnce zahaja in hiti k mestu svojemu, odkoder izhaja. Veter gre proti poldnevu ln se' obrača proti polnoči in kroži ln kroži, ln krožitve svoje vedno ponavlja veter. Kar je bilo, bode zopet in kar se Je storilo, i bo zopet storilo ln nič novega ni pod solncem. Ni spomina o prejšnjih rodovih in prihod- rit V njegovi duši je bilo tako, kakor da bi hipoma nekaj oslabelo. Tiste misli so padle in se izgubile. "Ničemurnost, vse je ničemurnost!" je zlobno, glesno rekel Jurij. Svetiljka je motno, neprijetno dogorevala in slabo ločila od teme majhen krog okoli Jurijeve glave. "Zakaj nisem umrl že takrat, ko sem bil otrok in sem bil bolan na vnetju pljuč? Sedaj bl mi bilo lepo, mirno ..% » Tisti hip si Je Jurij mislil sebe mrtvega in se je tako prestrašil, da je vse zastalo v njem. "Torej ne bi videl tega, kar sem videl? . . . Ne, tudi to je grozno .. ." Stresel je z glavo in vstal. "Na ta način človek lahko znori. .." Jurij je stopil k oknu ln ga sunil; t9ds polkni, pripeti a kavljem, se niso dali odpreti. Jurij je vzel svinčnik ln po precejšnjem naporu dvignil kavelj. Zunaj je nekaj močno zaropotalo, polkni so se nalahko i nmehko odprli, skozi okno se je pa vili čist ln hladen zrak. Jurij je topo pogledal v nebo, kjer je bila že zarja. Jutro je bilo čisto ln hladno. Že bledo, sinje nebo je z enega konca močno rdelo. Sedem zvezd velikega voza je obledelo ln zašlo, velika, nežno sinja ln skoro kristalna danica je s svetlim, vlažnim leskom tiho sljsls nsd rdečo ' zarjo. Oster, hladen vetrič je potegnil od vzhoda ln od njega se splavali beli, jutranji hlapl v lahkih valovitih tokih nad temnozeleno, rosno travno na vrtu, kjer so se prijemali visokih lapuhov ln bele detelje, nad prozorno, neznatno se jjenečo vodo v reki ter nad zelenim listjem belih linij, ki jih je bilo mnogo ob bregu. Vrsta oblakov, blestečlh ae v rožnordeči luči je pokrila prozorno, sinje nebo; posamezne in čisto blede zvezde so neopaženo ln brez sledu tonile ln izginjale v neskončni modrini. Od reke se pe ves čas vlekla vlažna, belkasta megla in počasi, progasto plavala nad globoko, mrzlo vodo ter se prelivala med drevjem v vlažni, zeleni in globoki vrt, kjer je še kraljeval lahki, prozorni somrak. Bilo je kako da bi vladal v vlažnem zraku nekak čuden, srebrnkast glas. (Dalje prihodnjič.) (Se nsdsljujc.) Če nima naravnost pregrešnega nagnjenja k sužnosti, more izhajati ptsmonoša. ki je hkrati l»oštar samo, če Je oženjen ln če mu ta žens oskrbuje tudi urad. Joigneau je izučil Mclt4. Mnogo teže jI je bilo dopovedati, da se je odtekla otrokom: žena hoče pač svoje mladiče kakor vsaka samica. Vendar je lahko umlji-vl. Melle je radi tega prejokala mnogo noči. Moral ji Je privoliti, da goji vsaj psičke. Te Jol-gneau lahko tudi proda ln to nese. Sicer se Je kmalu znašla v vsem. Zna »prejemati in oddaja ti brzojavke, razume se na poštne postavke ln zna ravnati z vsemi mogočimi beležnicaml in lor-mularji. Kljub železnim mrežam ln n kotnim šipam urad m Ječa. Samo (»podaj se na zidovih nabira falpeter; zgornji del Je |»o okra- šen z oglasi ln lepaki, ki dajejo vedrost. Zrak Je znosen: Je pač tak kakor po vseh javnih uradih. In v resnici gre skozi ta urad mnogo ljudi; nikdar se m treba mnogo dolgočasiti. Cerkev sevedu zaostaja za občino. Občinska ura kaže deset minut čez sedem, ko se gospodična Verne odloči, da gre zvonit. Gospodična Verne, župnikova sestra hrani cerkveni ključ; ponoči ga skrije pod vzavje. Zjutraj odpre nizka vrata poprečne cerkvene ladje in stopi prva pod zvočne oboke. To jS. brezprl merna minuta ponosa, ko JI Rog pripada ves in govori z njo kot z edino ljubljenko.' Samo ona ima to pred prav aro, da s cokla ml ns tlakovanih tleh prekine božjo tišino cerkvene ladje, da se obesi na vrvi zvonov ln o zna m julmvo Marijo rs-peni ve*t Brat pride šele kasneje za njo, ko odzvoni ona za mašo. Medtem ;ko on odpre žagrad in pripravi ' oltar, smuknets zaporedoma dve senci med stebri in poklekneta ze gdč. Verne: gospodična Mas-Bot in Celestlna. ! Ta trojica svetih žensk je vsak 'dan pri maši. In ker med tednom g. župnik nima ministranta, uživajo one to srečo, da odgovarjajo pri maši, vsaka na svoj dan. Če bi ljubi Bog poklical k sebi eno od njih, bl prišli večkrat na vrsto drugI dve, ki bi ostkli pri življenju; toda to je pregrešno upanje, ki ga vsaka od njih odganja takoj, čim se pojavi. Kakor hitro je odzvonil za mašo, spravi Joigneau orodje ln se vrne v urad. Na veliko, črno mizo izprazni vrečo in natakty» očala. To mu je pri Srcu, to prebiranje. Pred nJim leži vsa vas s svojimi majhnimi, trenutnimi skrivnostmi in Joigneau vsak dan s novim užitkom brska po njih. Jemlje kuverto za kuverto, |x>glcda vsako, kakor Je treba, udari moker žig na hrbtno stran in potem jih razvrsti po nei/premcnljivem potnem redu dostave. Dober nos Ima: za večino ve približno, za kaj gre Ce trna* oči. v dvanajstih letih marsikaj opaziš, zaznamuješ. fii zapomniš, uganeš. Ko bije osem, gre Joigneau s torbo čez ramo, s čepico, potisnjeno na uho in s parom prepe-ličarjev za jietami čez trg in šol sko dvorišče, stopi v prazen razred in zakliče: "Gospod Ennbergl" Takoj pride učitelj, da prevzame pošto, svojo in za obči no. Noče, da bi Joigneau prodrl noter v kuhinjo, kjer sedi druži na pri zajtrku. Nikdar še ni g Ennberg ponudil niti cigarete poštarju, niti nima kosti za njegova prepeličarja. Joigneau ga ne more. Nič se ne da reči o njem in o njegovih idejah: toda je pač pustež z vzhoda. Joigneau odide, učitelj se vrne v kuhinjo. Nad štedilnikom se suši perilo. Ozek prostor diši po zavretem mlek^, po žehti in lijaku. Trije otroci, ki se stiska jo na koncu mize, vrešče kot zarod mladičev. Gospa Ennberg v jopiču se zdaj smeji, zdaj zmerja ter priliva močnik na krožnike, ki jih mole otroci. Je temnolasa in tako obilna, da je mastna še njena koža in lasje. Hitro si sledeči porodi so ji po kvarili postavo. To bl še nič ne bilo: toda sprostili so drug za drugim kakor demoni vse prostaške nagone njene narave. Gospod Ennberg molče sede na svoj prostor. Razgrne svoj časopis in ga položi med sestrino ln svojo skodelico. - Zelo podobna sta si Ennberg in sestra. Oba sta sloka, bleda in svetlolasa. Isti pogled, veder in kratkoviden. Oba imata enako čeljust kot ščuka, na isti način govorita* da nikdar dovolj ne odpirata zobe. Isti piker smehljaj, isti nekoliko zaničljiv posmeh z zaprtimi« usti in lahnim pihanjem skozi nos. Sreča, da je učiteljica v Mau-peyrouju ravno učiteljeva sestra. Sreča, da ni omožena in da živi z njima v skupnem gospodinjstvu. Sreča tudi, da daje svakinji večji del svoje plače, stanovanju (soba, izba in kuhinja), ki jim ga je dala država. Ennberg in sestra, ki ju vežejo iste nade, ista ogorčenost, ista mržnja, sta sklonjena nad strankinim dnevnikom in skupaj bereta novice s sveta, čigar organizacija se jima zdi še bolj brezumna kakor zločinska. Od časa do časa skomigneta s suhimi ramami, ne da bi si dala znak, in se oba enako pikro nasmehneta skozi nos. "Mama!" kriči starejša hčerkica. Gospa Ennberg hitro prime najmlajšega, odpre vrata, ki vodijo na ozko ulico, počene na pragu in s stegnjeno roko dvig ne otroka čez stopnice. Z zavihanim -krilom stopica otročiček po soncu. . , "Nobenih svežih hlačk nimam da bi mu jih oblekla," vzdihne ona, ko vstane. "No, vse to se bo menda spremenilo, če bo izvoljen Arnaldon . . Ennberg razume zvezo, ki jo navezuje žena med obleko otrok in izvolitvijo župana v okraj n svet. Ona upa, da bo njen mož napredoval in da bo zapustil to slabo plačano mesto. Dvajset krat na dan mu očita, da noče nič ukreniti. Toda učitelj prav dobro ve, da je malo verjetno da bi našel občino, kjer bi bila istočasno imenovana tudi sestra; da je ona pri njem, mu je pa bolj pri srcu, kakor celo sam misli: njuno medsebojno razu mevanje, naklonjenost, skupna vera ga odškoduje nekoliko za razočaranja, ki mu jih vsak dan prinašajo zakonsko življenje, poklic in tako počasen razvoj socialnega življenja. Točno ob poldevetih zbrišeta in gospodična EnnberJ vsak v svojem razredu črno tablo in pouk se prične. Toda do devetih ropotajo učenci s coklami in delaj u hrup in nemir. V začetku je bil vsak zamudnik kaznovan. Pa so se uprli starši. Župan se ni obotavljal podpreti njihove pritožbe—čeprav je imel pri vsaki razdelitvi nagrad navado, da je ob ploskanju istih staršev slavil dolžnosti republike do otrok ljudstva in izobrazbe, ki jo je dolžna demokracija napram vsem. Moral jejiopusti-ti. Učitelj in učiteljica zapisujeta načelno še nadalje slabe toč- ke, toda brez vsakega odobrenja Učitelj in učiteljica sta edina, ki polagata važnost na to, če sfe skrajša pouk za pol ure; edina občini, ki jima je posvetni in obvezni pouk resna stvar. . PONEDELJEK, 24 JUl i.ti ' sam pa malo raztresen. Njeg^i va prepeličarja poznata navad* vsake gospodinje ln vesta nJ tančno za vse kraje v vasi, Jlj mor postavljajo posode za oi padke. Poštarjeva pot je za mu' hkrati sprehod in dnevna preJ hrana. Prodaja jisičkov pomeni tako zanj skoro čist dobiček, j Celo njegovi najbolj vroči pri. staši v občinskem svetu prizna, vajo, da ima kavarnai Boj izraz zločinca: nizko celo, žabji' oči, strašno brado. Sicer se da lahko vplivati, vendar je mašče.! valen. Sklonjen za cinkasto točilno mizo, skrivnostnp pretaka raz. lične tekočine in prekine svoj« delo, da postreže z dvema ko. zarčkoma ruma: dnevna deseti.] na. Joigneau-ja je treba ceniti. j Gospa Bosse, ki pravkar pomš va tlakovana tla, vrže cunjo v škaf in se približa točilni mizi. Ona ima rjave v Širokih pra-l menih padajoče lase, ostre oči, presekane gibe, nos rdeč kot petelinov greben: moglo bi se reči, je kot črna kura, ki hoče pravkar kavsniti s kljunom. "Ali je res, gospod Joigneau, kar pripovedujejo o materi Daigne?" "Kaj pa?" vpraša Joigneau i z-mikajoče. . Nato gre tudi ona P« ovinku: j "Koliko mora biti stara ta že niča? Gotovo tako šest in sedemdeset? . . ." Joigneau preži za nagubanimi vekami: ravnodušno, vendar pripravljen planiti na vsako stvar, ki bi prišla p reden j. "Pri njenem turu in vonju," se zdaj natančneje izraža gospa "je razumljivo, da jo skrbi pr* hodnost. Ali ne, Emil?" (Dalje prihodnjič.) 5. KAVARNAR BOSSE Cafe-Tabac je poleg pošte in županstva tretja in glavna privlačna točka kraja. Za kavarnarja Bossa je vsak dan pošta, če drugega ne, dnevniki levega bloka, ki mu jih pošiljajo zastonj Joigneau porine vrata. Njegova prepeličarja smukneta pred njim. "Sem, Pik! Sem, Mirabol!" Psa sta se že napol pogreznila zaboj za odpadke. "Pustite jih," pravi prijazno gospa Bosse. . Joigneau ni trmast. Že dav-l^A PRODAJ dve nadst. zidana hiša, no je razumel koristi, ki naj jih prodajalna in tri stan.—po 4 sob. uživa pismonoša, fc goji pse čiste Gorka voda toplota, "stoker"-prina. kaj naj mukajo ljudje 405 «• Razni mali oglaai pasme zato, da jim prinaša pošto on, ki je nekoliko spoštovan, uvaževan, 405 | Dovvners Grove, 111. Phone 1457 W, agitirajte za PROSVETOI YANK CHARMS THE MADEMOISELLES v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih ........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene smerne, unljsko delo prve vrsto Pišite po informacije na naslov: SNPJ PRINTERY 2667-59 S. Lawndale Avenue - • Chicago 23. Illlnolr TEL. ROCKWELL 4804 TMa WAY les m<*»»*«•» Heerl ln thU Inalanre Is S psfr of btnorutsrs. Corp Hsmld M ver«, tjmraatar, Ps, holda his |1mm for three little tripfet stoter* he me( en the mitaklrta of Cherbourg sa the? watrh the "amvorks" la the (tirtance made by o Vsnk artillrrj bsrraf*. naroČite si dnevnik prosveto Po sklopu 12. rodne konvencijo se lahko naroči na list Prosveto ia prišteje eden. dva. tri. štiri sli pet članov is one drušine k oni naročnini. Ust Prosveta slano s« vse enako, sa člane sli nečlana $6.00 ss ono letno naročnino. Kav oa člani še plačajo pri asosmontu $1.20 ss tednik, so Jim to prišteje k naročnini. Torej aedaj nI vsroka. reči da Je Ust predrag sa člane SNPJ. List Prostata Je vaša lastnina io gotovo Je v vsaki družini nekdo, ki bi rad čital list vsak dan. PoJasnUot—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti član SNPJ, ali če se preseli proč od družine ln bo zahteval sam svoj list tednik, bode moral tisti član lz dotične družine, ki Je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravništvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega ne stori, tedaj mora upravniitvo znižati datum za to vsoto naročniku. Cona listu Prosvoto Jot Za Zorui. državo in Kanado UJM 1 tednik ln 2 tednika in 3 tednika ln 4 tednike in 5 tednikov ln. Za Evropo Jo...— Zo Chicago Ir. okolico |e—V 1 tednik ln.______ $•* 2 tednika In...............5-10 3 tednike ln..........3 50 4 tednike in._______________ 2.70 . t tednikov ln---------l-50 ...............aa.oa Ispolntto spodnji kupon, priložite potrebno vsoto denarja ali Munay Order v pismu In si nsročite Prosveto. list. ki Je vaša lastnina. PROSVETA SNPJ. 2457 So. Lstmdale Ave. Chlcsgo 23. IU. 1. Priloieno pošiljam naročnino Ima___________ list Prosveto vsoto f.. čl društva It. Naslov Ustavite tednik in ga pripišite k moji naročnini od sledeh članov mojo druiinet $.__ Mesto Nov naročnik □ ČL društvo št.. Čl. društvo k«. ČL društvo št. ________ČL društvo ŠL __________Država—.......... Star naročnik □