informator številka 50 Leto XIX. Titovo Velenje, 26. decembra 1985 List za obveščanje delavcev gorenje Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Organizacija in informatika SREČNO, ZADOVOLJNO IN USPEŠNO 1986. LETO! Lep običaj je, da si ob novem letu voščimo zdravja, obilo sreče.-delovnih uspehov... Ko se prelomi leto, je tudi čas, ko misli prav rade zbežijo nazaj. Pogled na prehojeno pot nas včasih navda s ponosom, ko mislimo na dosežene uspehe, pa tudi z žalostjo, ko se spomnemo trpkih trenutkov težkih preizkušenj. V sebi naredimo ob novem letu nekakšen obračun;spomini, takšni in drugačni, pa se vse bolj umikajo željam, novim hotenjem gredo naproti. Tako je tudi prav. In v naših delovnih okoljih, delovnih organizacijah in skupnostih, je podobno. Ob novem letu bomo znova potegnili črto pod doseženimi uspehi in neuspehi. Dovolj časa bo, da bomo temeljito opravili obračun dela. Iztekajoče se leto 1985 je pomenilo nadaljevanje prizadevanj za kar najbolj uspešno sanacijo težavnih razmer. Uspehi, predvsem visoka proizvodnja izdelkov bele tehnike, izdelkov kuhinjske in notranje opreme, elektronike in procesne tehnike, se bodo kmalu odrazili v pogledu finančne uspešnosti. Tembolj, ker so bili tudi na področju prodaje izdelkov na domači in tuji trg doseženi lepi učinki. Ob tem ne smemo pozabiti servisnih in drugih spremljajočih dejavnosti. Preden se bomo pred novoletnimi prazniki razšli, vsak s svojimi skritimi željami, si sezimo v roke in izrecimo besede novoletnih voščil. Predvsem za srečo, zdravje. Pa tudi delovne uspehe in skupna hotenja nas vseh! Ob delovnem jubileju „Trideset, dvajset ali deset let neprekinjenega dela v Gorenju je jubilej, vreden vse pozornosti..." je na slovesnosti ob podelitvi jubilejnih nagrad in priznanj delavcem Gorenja dejal predsednik poslovodnega odbora Gorenje SOZD Herman Rigelnik. Priznanja je prejelo petintrideset delavcev, ki so v času od 1. januarja do 30. junija 1985 napolnili 20 let neprekinjenega dela v Gorenju, za desetletni jubilej pa je priznanja in nagrade prejelo 257 delavcev, ki so v prvem polletju letos dosegli deset let dela. Jubilantom so letos pripravili podoben kulturni program, kot nekaj let doslej, zapel pa jim je tudi mešani pevski zbor Gorenje. Po podelitvi priznanj, jubilejnih nagrad in plaket za delovni jubilej, so se jubilanti zbrali še v veliki jedilnici, kjer jim je čestital in spregovoril Herman Rigelnik. Orisal je razvoj Gorenja, ocenil znane težave in prizadevanja za saniranje težavnih razmer. Med drugim je povedal: „Vselej, kadar je bilo potrebno zategniti pasove ali zavihati rokave, je bil tu vesten, marljiv in zvest delavec Gore- nja, ki je bil pripravljen na premagovanje težav. Največja vrednota Gorenja je zato bila in je še prav v njem, predvsem v delavcu v neposredni proizvodnji... Lep del svojega življenja, predvsem pa svojo mladost, ste pustili v Gorenju, njemu ste podarili svoje najboljše moči. Trdno smo prepričani, da boste še vnaprej predstavljali zgled dobrih in predanih delavcev in da boste na mlajše sodelavce prenašali vse tiste vrednote, ki so pomagale ustvariti Gorenje. Te pa so: človek, delo, znanje, kakovost in varčnost..." V današnji številki je na 7. strani objavljen predlog terminskega koledarja za prihodnje leto. OB DELOVNEM JUBILEJU Za vedro razpoloženje na slovesnosti je skrbel ansambel SIK, še pred tem pa je jubilante razvedril pantomimik Andres Valdes. Seveda pa je bilo na srečanju veliko časa za obujanje spominov na prehojeno pot v Gorenju. Med jubilanti z dvajsetletnico je bilo veliko sodelavk in sodelavcev, ki so se radi vračali v čas, ko so z udarniškim delom urejali okolico in tudi delovne prostore v prvi lastni hali Gorenja na sedanji lokaciji. Ponosen na ta dogodek je bil tudi Mato Brdarič. „Ko smo septembra odprli novo tovarno, bilo je leta 1964, sem dvigal zastavo na drog. Bilo je nadvse slovesno. Danes kar ne morem verjeti, da je za nami že polnih dvajset in več let dela... Mato Brdarič je vodja izpostave v Murski Soboti, kjer dela osem serviserjev za vse vrste popravil. Jože je rtv mehanik in je menil, da je dela dovolj, pa tudi veseli ga to delo. Iz Murske Sobote sta prišla sodelavca tamkajšnjega servisnega centra Gorenje Iz Murske Sobote sta na Naj med utrinki dodamo še podelitev prišla Stefan_ Rož- to, da je celotno prireditev man in Jože Weiss. Stefan pripravila Delovna skupnost je pred desetimi leti začel Splošni posli, med organiza-z delom na področju ser- torji pa je bil posebno priza-visiranja gospodinjskih a pa- deven Tone Ravnjak. ratov v Pomurju, danes pa Alojzu Batiču so za 20-letnico čestitale tudi sodelavke tozda Gostinska enota Srečanje upokojencev Tudi letos smo v Gorenje povabili nekdanje sodelavce. Pogovori, ogledi novih obratov, čestitke ob novem letu. Letošnjega srečanja upokojencev Gorenja se je v torek, 17. decembra, udeležilo kar lepo število nekdanjih sodelavcev. Prišlo jih je nad tristo, vseh upokojencev Gorenja pa je že kar nad štiristo. Ob prihodu v Gorenje je udeležence srečanja pozdravil predsednik poslovodnega odbora Gorenje Gospodinjski aparati Peter Petrovič in orisal sanacijska prizadevanja. Upokojenci so si nato skupno ogledali nov obrat Plastike in novo prirezovalnico in skladišče pločevine. Po ogledu proizvodnje so se sestali še v jedilnici, kjer so prisluhnili kulturnemu pro- gramu, ki so ga pripravili učenci osnovne šole Miha Pintar Toledo. Upokojence je razvedril še Dare Ulaga v vlogi Krjavlja, pa tudi za glasbo je bilo poskrbljeno. Upokojenci, ki so se tokrat srečali, pa so še največ časa namenili za medsebojne pogovore, ki so se jim tu in tam pridružili predstavniki sindikata in vodstva delovnih organizacij. Ob novem letu Leto dni in pol po odpravi ukrepov družbenega varstva se je v Gorenju marsikaj spremenilo. Z velikimi napori vseh odgovornih se je bistveno premaknilo na bolje na področju gospodarjenja in tudi družbenoekonomski ter medsebojni odnosi so mnogi boljši. 2 dokaj solidnim nagrajevanjem nam je uspelo, da smo motivirali večino svojih sodelavcev za dobro doseganje delovnih načrtov v proizvodnih temeljnih organizacijah. Zal nam visoka stopnja infla-cije zmanjšuje cilje sistema nagrajevanja, ki je pravilno zastavljena, a ga bomo morali stalno dograjevati in v največji možni meri angažirati svoje sposobnosti in zmožno- sti za dosego še boljših rezultatov dela. Dejstvo, da poslujemo pozitivno, pa nikakor ne sme biti vzrok nekemu samozadovoljstvu. Sanacija naše delovne organizacije še zdaleč ni končana ter si zaradi tega nihče v celotnem Gorenju ne more privoščiti nikakršnih odstopanj od naših samoupravno dogovorjenih ciljev. Naša moralna obveza do celotne ožje in širše družbenopolitičen skupnosti pa veleva, da se zavzemamo za dosledno izvajanje sanacijskih programov. V vseh teh programih mora tudi sindikat izpeljati svojo vlogo tako, kot je bilo zastavljeno. Poiskati moramo vse možnosti, ki vodijo k temu, da bomo delavci resnično motivirani za dobro gospodarjenje z družbenimi sredstvi, da bodo naše aktivnosti usmerjene v to, da naš razvoj lahko gradimo in smemo graditi le na znanju in ustvarjalnosti, ne pa predvsem na delovno intenzivnih programih in povečevanju fizičnih naporov pri delu. Vsem delavcem Gorenja želim v imenu konference osnovnih organizacij zveze sindikata Gorenje Gospodinjski aparati mnogo zdravja, uspehov in osebne sreče v letu 1986. Jurij Vaupot toncka piskar: o mladih in njihovih hotenjih Minilo je že štiri leta, odkar je Tončka Piskar zaposli-. v Gorenju. Najprej je kon-cala dvoletno poklicno šolo Za orodjarja z delovno prakso v Gorenju, potem pa se le vpisala v tretji letnik sred-nje strojne tehnične šole. Po šoli je dobila zaposlitev v orodjarni Gorenja, danes pa je tehnolog rezervnih delov za vzdrževanje orodij v tozdu Tehnološka oprema. Za svoj poklic pravi Tončka, da je bolj moški, kljub temu pa je kar hitro dobila delo, kmalu po končanem šolanju. ,,Če imaš poklic, ki je iskan, tedaj lahko sam izbiraš službo, če ne, pa je že drugače..." Spregovorila je tudi o nagrajevanju pripravnikov. Ne zdi se ji prav, da morajo delavci z višjo in visoko izobrazbo delati kot pripravniki celo leto. Delovno prakso bi naj zmanjšali za polovico, kar bi morali nadoknaditi z dobrimi mentorji. Za mlade delavce se težave začenjajo tudi pri pridobivanju stanovanj ali kreditov. Seveda imajo nekateri vse, kar želijo, drugi pa začenja- jo iz nič. ,,Zato ni prav nič čudno, da mladi ne najdemo skupnega jezika. Nekateri delajo cele dneve, drugi hodijo v šolo, nekateri prepričani, da se ne da nič spremeniti in iščejo sprostitev v gostilni. Mladih danes pač ne moreš pridobiti s sestanki in praznim govoričenjem. Nekaj jim moraš ponuditi. In kaj je to? Ne smem trditi, da so vsi neaktivni. Za okrasitev delovnih prostorov ob praznikih in ureditev delovnega okolja poskr- bimo mladi, udeležimo se raznih športnih in mladinskih srečanj. Zal, je teh mladincev je premalo..." Imamo napisane programe, je menila Tončka. Na papirju vse lepo in prav, v praksi je včasih vse drugače. „Tako tudi pri delu, kjer moramo dati prednost znanju in izkušnjam." Ob novem letu se Tončka Piskar pridružuje čestitkam delavcem Gorenja, jim želi obilo zdravja in še to, da se jim izpolnijo vse želje. gorenjeg@sp®dtajslko spacSčn Visoka proizvodnja V Gorenju Gospodinjski aparati so v zadnjih štirih mesecih v celoti dosegli visoke proizvodne načrte in prilagodili proizvodnjo izvoznim možnostim. Prav tako uspešna proizvodnja za domače tržišče._________________________ Po zadnjih ocenah poslovanja v Gorenju Gospodinjski aparati je pričakovati, da bodo tako proizvodni načrti za izvoz kot domači trg v celoti uresničeni. V prvih dneh decembra so bili proizvodni plani prilagojeni prodaji za zunanje tržišče, kajti potrebe so bile visoke, hkrati pa se je okrog 20. decembra končala odprema v izvoz. Zadnje dni pa so v proizvodnih temeljnih organizacijah in tudi tozdih, ki proizvajajo polizdelke, celotno proizvodnjo namenili za domači trg. Tako so decembrski delovni načrti v celoti izpolnjeni. V zadnjih štirih mesecih leta 1985 pa so v Gorenju Gospodinjski aparati strnili vse sile za uresničitev delovnega načrta za leto 1985. Temeljne organizacije so prilagajale pro- izvodnjo potrebam tržišča in tudi proizvodnim možnostim znotraj delovne organizacije. Takšno prilagajanje in tudi delno premeščanje delovne sile potrebam operativnih planov je omogočilo solidne proizvodne uspehe. Prav tako so kljub motnjam na trgu sredi leta uspeli znižati zaloge gotovih izdelkov na primeren nivo in tako pričakujejo tudi, da bo finančni uspeh v okviru načrtovane vrednosti. Čeprav bo rezultat skromnejši glede na drugo fazo tehnološkega prestrukturiranja, pa je vendarle treba povedati, da so pričakovani uspehi spodbudni. V temeljnih organizacijah so precejšnjo skrb nameniti redni proizvodnji in si prizadevati za kar najmanj moten proizvodni proces. Tam, kjer so nastajala ozka grla, so uvedli dodatno četrto izmeno z delom ob prostih sobotah in po potrebi tudi ob nedeljah. Delavci so pokazali izredno razumevanje za dosego postavljenih ciljev, saj so opravili kar tri dodatne delovne dneve ob (nadaljevanje na 4. strani) VISOKA PROIZVODNJA nadaljevanje s 3. strani) sobotah. Tako so bili ukrepi, načrtovani za zadnje štiri mesece, uspešno izpeljani. Tudi v Gorenju Gospodinjski aparati so namenili, podobno kot v drugih delovnih okoljih, vso skrb proizvodnji, tehnološkim izboljšavam, inovacijam in racionalnemu poslovanju. Med pomembne pridobitve sodi nova prirezovalnica pločevine kot tudi obrat plastike. Že po sedanjih podatkih ocenjujejo, da je izkoristek pločevine višji za 4 do 6 odstotkov, kar prinese v končni obliki kar precejšnjo vsoto denarja. V obratu lakirnice tozda Pralno—pomivalna tehnika so uvedli elektrostatično lakiranje notranjega ohišja pralnega stroja, kar prinese prihranek porabe laka za 50 %, ali v osmih urah tristo tisoč dinarjev. Pomembno delo pa je bilo opravljeno še v obliki uslug pri izgradnji nove tovarne Gorenje Bira v Bihaču in proizvodnji za potrebe Gorenja Servis. V delovni organizaciji Gorenje Gospodinjski aparati so letos pričakovani naslednji rezultati: letna proizvodnja 2,629.541 velikih in malih gospodinjskih aparatov, od tega kar 1,461.030 izdelkov za izvoz. Po skupinah izdelkov so številke naslednje: proizvodnja štedilnikov 522.086, izvoz 376.910 izdelkov, pralni stroji 330.643, za izvoz 140.302, zamrzovalne omare 243.484, za izvoz 126.541, zamrzovalne skrinje 211.559, za izvoz 63.951, hladilniki 360.384, za izvoz 258.069, mali gospodinjski aparati 959.422, za izvoz 494.957. V tozdu Kondenzatorji so izdelali skupno 3,635.069 polizdelkov za potrebe proizvodnje gospodinjskih aparatov, za Gorenje Bira v Bihaču in Gorenje Servis, v tozdu Kompresorji pa skupaj 503.227 izdelkov. Visoka je bila tudi dnevna proizvodnja izdelkov bele tehnike: štedilniki 2.016, pralni stroji 1.285, zamrzovalne omare 940, zamrzovalne skrinje 817, hladilniki 1.391, mali gospodinjski aparati 3.704. Dnevna proizvodnja v celotni delovni organizaciji Gorenje Gospodinjski aparati je tako bila v letu 1985 10.153-kosov. V središču dogajanja Racionalizacija dela V sredo, 25. decembra 1985, so se na svoji 15. redni seji sestali delegati delavskega sveta Gorenja Gospodinjski aparati. Obravnava plana za prihodnje leto, sprejem poslovnika o delu delavskega sveta. Osrednja tema razprav delegatov delavskega sveta je bil seveda plan delovne organizacije za prihodnje leto, ki so mu kot izhodišče služili sanacijski dokumenti in kateremu tudi mi namenjamo poseben prispevek. Obravnavali pa so tudi nov predlog poslovnika za delo delavskih svetov tozdov in delovne organizacije. Izdelavo tega predloga je narekovala predvsem racionalizacija po- stopka, zmanjševanje stroškov ter nuja po večji preglednosti in jasnosti. Spremembe pa se nanašajo tudi na nazive organov in funkcij v zvezi z reorganizacijo Gorenja. Delegati so se dogovorili tudi o ustanovitvi odbora uporabnikov uslug tozda Gostinska enota. Ta odbor naj bi ustanovile delovne organizacije in skupnosti Gorenja v Titovem Velenju, ki koristijo usluge tozda Gostinska enota. Spremljal pa naj bi poslovanje tega tozda, sodeloval pri sprejemu njegovega plana, ugotavljal kakovost in ustreznost malic in gostinskih uslug ter obravnaval ostale pogoje poslovanja. Tako naj bi lažje uskladili želje in možnosti ter zagotovili vpliv porabnikov na delo Gostinske enote. INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV •GORENJA V TITOVEM VELENJU. Družbeni organ: Izdajateljski svet - predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Kranjc. Ureja: Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: GRAFIKA Prevalje, 1985. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1/72 z dne, 23. 1. 1974. V prvi polovici decembra so bile v vseh osnovnih organizacijah Zveze komunistov v Gorenju Gospodinjski aparati volilne konference. Poleg poročil o delu osnovnih organizacij so bile osrednje točke dnevnih redov tudi ocene družbenopolitičnih, samoupravnih in družbenoekonomskih razmer v okoljih, kjer delujejo osnovne organizacije. Ocene razmer bodo osnovnim organizacijam služile kot osnova za konkretne opredelitve nalog v naslednjem mandatnem obdobju. V sredo, 18. decembra, pa so se na seji akcijske konference osnovne organizacije Zveze komunistov Gorenja Gospodinjski aparati sestali dosedanji in novoizvoljeni delegati te konference, ki je bila konstituirana septembra 1984 in akcijsko povezuje enajst osnovnih organizacij ZK v osmih tozdih in delovni skupnosti. V uvodu so ocenili dosedanje delo akcijske konference, tako vsebinsko kot glede na metode dela, ter izvolili predsedstvo za naslednje mandatno obdobje. Poleg sestajanja konference so doslej s sekretarji osnovnih organizacij imeli tudi redna tedenska posvetovanja. Tako so omogočili hitrejše dogovarjanje o enotnem pristopu vseh osnovnih organizacij h konkretnim nalogam, služila pa so tudi informiranju sekretarjev o tekočih dogajanjih v delovni organizaciji in sozdu Gorenje. Delegati akcijske konference so bili enotni, da je treba akcijsko povezovanje ohranjati in krepiti. Ugotovili so, da so bile v vsebini akcijskega povezovanja do sedaj v ospredju naloge za boljše gospodarjenje. V naslednjem obdobju bodo še več pozornosti namenili nalogam s področja krepitve političnega sistema socialističnega samoupravljanja ter idejnopolitični in kadrovski krepitvi osnovnih organizacij. Akcijska konferenca je obravnavala tudi izvajanje ukrepov za preseganje stanja, ki so sledili po oceni družbenoekonomskih in samoupravnih razmer v Gorenju septembra letos. Vsebinsko se je na ob- ravnavo te točke dnevnega reda navezala še razprava o smernicah plana Gorenja Gospodinjski aparati za naslednje srednjeročno obdobje in predvsem razprava o osnovnih izhodiščih plana za leto 1986. Glede smernic za srednjeročni plan med komunisti Gorenja Gospodinjski aparati ni dilem, zato so v razpravah objektivno ocenili pogoje za realizacijo plana za leto 1986. Kritično so izpostavili tudi nekatere še vedno šibke točke posameznih okolij in celotne delovne organizacije ter se dogovorili, kako jih odpraviti. Med drugim so razpravljali o predlaganem številu delovnih dni za prihodnje leto ter predlog podprli. V skladu z dogovorjenimi usmeritvami bodo delovali v nadaljnjih fazah priprave ter samoupravnega sprejemanja planov. Razprave delegatov Akcijske konference osnovnih organizacij ZK Gorenja Gospodinjski aparati na tej seji kažejo še vedno veliko pripravljenost komunistov Gorenja Gospodinjski aparati za napore, ki jih tudi še naprej zahteva sanacija Gorenja. Zaključki seje bodo tudi novo izvoljenemu predsedstvu akcijske konference služili kot dobra osnova za sestavo programa za delo konference v naslednjem mandatnem obdobju. Odločili so se tudi, da bodo predsedstvo akcijske konference sestavljali Irena Berlož-nik, Alenka Avberšek, Jožica Ferenc, Rudi German, Franc Sevčnikar, Anton Zemljak ter predsednik akcijske konference osnovnih organizacij, ki ga bodo izvolili v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika. gorenjeraotomp ©prema Ocena poslovanja 1985 Boljši rezultati kakovosti proizvodnje, težnja po nadaljnjem izboljševanju proizvodnje prisotna v vseh obratih delovne organizacije. Dokaj uspešna prodaja, zlasti še v drugem polletju. V obratu embalažnica so proizvodnjo prilagajali potrebam tozdov finalne proizvodnje v Gorenju Gospodinjski aparati, v obratu pohištvo pa je večanje proizvodnje onemogočal zmanjšan izvoz. Tržne razmere doma pa prav tako niso dopuščale večanja tržnega deleža. V zadnjem četrtletju je v obratu umetni marmor čutiti pozitivne učinke specializacije proizvodnje, hkrati Pa so se pričeli pripravljati na proizvodnjo programa Onix. V obratu keramika pa so letos imeli največ težav zaradi okvar in remontov peči. Čeprav zaradi narave dela, sai je pri proizvodnji keramičnih ploščic nujno neprekinjeno obratovanje peči, takšnih zaostankov ni mogoče nadoknaditi z nadurnim ali delom ob dodatnih dneh, bodo letni plan v obratu uresničili. yeč kot so planirali, so na tuji trg izvozili v tozdu Gradbeni elementi, saj v izvoz namenijo kar četrtino proizvodnje keramičnih ploščic. Na nivoju delovne organizacije izvozijo 18 % celotne proizvodnje, na dinar uvoza pa realizirajo 2,3 dinarje izvoza. Relativno uspešna je bila letos prodaja, zlasti še v drugi polovici leta, ko so povečali aktivnost pri plasmaju gotovih izdelkov. V primerjavi z letom 1984 se je celotni ciklus nabava—proizvodnja—prodaja v Gorenju Notranja oprema znižal za 4 dni. To je vsekakor zasluga uspešnejšega prilagajanja proizvodnje prodaji. V primerjavi s preteklim letom se je znižala zadolženost delovne organizacije, izboljšala se je pokritost trajnih obratnih sredstev s trajnimi in dolgoročnimi viri, kar se vse kaže tudi v boljšem rezultatu poslovanja. Uspešno so izvajali tudi planirane investicije. Poprečni mesečni dohodki v letu 1985 so rastii bolj kot je bila ocenjena inflacija, so pa še vedno v skladu z družbenimi usmeritvami in doseženimi rezultati poslovanja. V letu 1986 si bodo prizadevali dosegati stopnjo aku-mulativnosti dohodka s 25 %, kar jim je uspelo tudi letos. Ob hkratni rasti produktivnosti bi tako lahko bila rast osebnih dohodkov in skupne porabe 2 %. Planirajo tudi za 7 % višjo proizvodnjo in prodajo. Ocenjujejo, da bi ob taki rasti fizičnega obsega, izboljšanju kakovosti proizvodnje in ekonomičnosti poslovanja ter ob nespremenjenih novembrskih cenovnih razmerjih uspeli ohraniti doseženo uspešnost poslovanja tudi prihodnje leto. gorenjeproeesima ©prema Novi razvojni dosežki Uspešna proizvodnja terminalov in izpolnjevanje pstalih nalog. Republiške *n občinske nagrade raz-vojnikom Gorenja Proces-na oprema. V tozdu Proizvodnja računalniških in procesnih naprav ie tekla uspešna proizvodnja terminalov in so danes največ-i' proizvajalec terminalne op-reme v Jugoslaviji. Na trg so dali tudi nov proizvod in sicer Dialog, ki zaradi svojih karakteristik in cene zbuja zanimanje kupcev. Uspešno so nadaljevali tudi delo na področju procesnih sistemov ter ponudbo še obogatili s kompletnim PLK, grafično sinoptiko in procesnim računalnikom. Tozd Tehnološka oprema je uspešno izpolnjeval svoje obveznosti pa tudi pri montaži opreme v Gorenju Bira v Bi-haču so se izkazali, pojavljali pa se tudi na tujih trgih. Precej problemov pa je bilo v poslovanju tozda Poslovna oprema na Ptuju, vendar pa so v zadnjem tromesečju pričeli s proizvodnjo prenosnega televizorja z radijskim sprejemnikom pa tudi matrični tiskalnik RGB — 105 je nov proizvod, ki je zaradi svoje konkurenčne cene tudi zanimiv. Delo se je uspešno nadaljevalo v tehnično-razvojnem sektorju, kjer so pripravili vrsto no- vih proizvodov, ki se bodo drugo leto pojavili na trgu. Tako so razvojniki, ki so za svoje delo dobili tudi več republiških in občinskih priznanj, pripravili tudi terminal 5000, grafični terminal, emu-lacije terminalov iz skupine IBM in Honeywll, programi-rna naprava 3, teletekst kot lokalni informacijski sistem in drugo. Letos 5.000 terminalov V torek, 24. decembra, so se delavci tozda Proizvodnja računalniških in procesnih naprav zbrali ob izdelanem letošnjem pettisočem terminalu Paka 3000. Ob 13. uri so dosegli letni delovni načrt. Erna Rezec, predsednica delavskega sveta tozda, ki že dvanajsto leto dela pri proizvodnji elektronike v Gorenju, je bila podobno kot sodelavke in sodelavci, ponosna na ta lep delovni uspeh. Potem, ko je po končani kontroli predala pettisoči izdelek v letošnjem letu v skladišče, je seveda še segla v roko vodji tozda Marku Vižintinu. Prvi terminal so v Gorenju izdelali ob koncu leta 1982, doslej pa so jih skupno izdelali že 8.200. V tozdu Proizvodnja računalniških in procesnih naprav so v torek ob 13. uri izpolnili letni delovni načrt 5.000 terminalov. Spodbuda inventivnosti V Gorenju Procesna oprema sprejeli nova akta, ki urejata inventivno dejavnost v tej delovni organizaciji. V petek, 20. decembra 1985, so imeli v Gorenju Procesna oprema referendum, na katerem so sprejeli delavci te delovne organizacije Samoupravni sporazum o skupnih osnovah, merilih in postopkih za pospeševanje inventivne dejavnosti ter Pravilnik o inventivni dejavnosti. Oba akta prinašata vrsto sprememb pri urejanju inventivne dejavnosti, za katero so doslej uporabljali akte bivšega Gorenja TGO. O novostih in spremembah bomo več pisali v eni prihodnjih številk Informatorja, velja pa še dodati, da razvojniki v tej delovni organizaciji s svojimi izvirnimi rešitvami in predlogi že sedaj žanjejo mnoga priznanja. V petek pa so delavci delovne skupnosti skupnih služb Gorenja Procesna oprema sprejeli tudi nekatere spremembe in dopolnitve statuta delovne skupnosti. gorenjebra prejeli smo Hladilniki za Francijo Vzporedno z osvajanjem proizvodnje v Gorenju Sira v Sihaču začenjajo tudi s prvimi izvoznimi koraki! V Gorenju Bira so podpisali prvo izvozno pogodbo, po kateri naj bi na francosko tržišče prodali 20 tisoč hladilnikov. Prvi izvozni korak terja seveda tudi dodatne napore, saj bodo skušali naročilo izpolniti še pred predvidenim rokom. Posebno pozornost pa izpolnjevanju te naloge posvečajo tudi zato, ker je francoski kupec pripravljen sprejeti tudi mnogo večje količine hladilnikov, če bo zadovoljen z dobavo in kakovostjo proizvodov. Prvi izvozni posel krepi zaupanje ter daje večje možnosti uresničitvi plana za prihodnje leto, ko naj bi 60 % skupne proizvodnje Gorenja Bira prodali kupcem v tujino. I \£a * i gorenjee@mmems Uresničitev nalog V Gorenju Commerce izpolnili svoje naloge in presegli plan celotnega prihodka. Pri oskrbi ni šlo brez zatikanj! V pravkar iztekajočem poslovnem letu so v Gorenje Commerce uresničili cilje. Ocenjujejo, da bo plan celotnega prihodka presežen za 27 %, dohodek za 33 % in čisti dohodek za 35 %. V letošnjem letu so imeli nekaj težav pri prodaji bele tehnike, saj se je zaradi padanja kupne moči ustavila tudi prodaja teh izdelkov. Z nekaterimi novimi prodajnimi prijemi pa so tudi to uspeli razrešiti. Pri oskrbi so se vse leto sre: čevali z zahtevami naših dobaviteljev po višjih cenah na eni strani ter s še vedno slabo kakovostjo nekaterih njihovih proizvodov na drugi strani. Uspeli pa so razrešiti nekatera vprašanja, tako, da počasi, vendar vztrajno dosegajo želeni cilj tudi na tem področju. gorenje -leto kakovosti Čestitke in dobre želje " Pišem vam ob koncu leta, da bi vam čestitala za uspešno delo in zaželela nove uspehe tudi v prihodnjem letu. Ime vaše tovarne je znano in cenjeno ne samo pri nas, temveč tudi v svetu," piše Samira Črnič iz Kozarca pri Prijedoru, v svojem pismu, ki ga je naslovila na Gorenje Gospodinjski aparati. ..Kupci vaših aparatov poznamo njihovo kakovost in se vedno vračamo k izdelkom Gorenja. Tudi v času stabilizacije ste uspeli ne le obdržati, temveč celo povečati kakovost svojih izdelkov," nadaljuje Samira, ki pravi, da je ena izmed mnogih kupcev, ki so zadovoljni s kakovostjo Gorenjevih izdelkov, saj le-ta presega njihove zahteve. „V mojem gospodinjstvu," pravi Samira, „vsi gospodinjski aparati nosijo znake Gorenja. Spisek teh aparatov je še kratek, a upam, da ga bom z nakupom vaših aparatov še podaljšala," zaključuje svoje pohvalno pismo Samira Črnič, ki vsem delavcem Gorenja želi tudi srečno novo leto. Takšnim pismom ponavadi dodamo, da sijih, želimo čim-več. Vsaka pohvala pa je za nas tudi nova obveznost in odgovornost. iz delegatskega gradiva Odločamo PLANI, KADRI IN RAZVOJ V četrtek, 26. decembra 1985, bodo seje vseh treh zborov skupščine občine Velenje. Družbeni plan in politika družbenoekonomskega razvoja velenjske občine! Tako kot delegati drugih dveh zborov bodo tudi delegati zbora združenega dela na svoji 35. seji obravnavali družbenoekonomski položaj rudarstva in energetike. Raz- pravljali pa bodo tudi o osnutku dogovora o temeljih družbenega plana ter osnutku resolucije o politiki družbenoekonomskega razvoja velenjske občine. Pomembni točki dnevnega reda sej vseh treh zborov pa sta prav gotovo tudi problematika kadrovske reprodukcije v velenjski občini ter osnutek družbenega dogovora o nadaljevanju modernizacije specialistične ambulantne in hospitalne dejavnosti zdravstvenega centra Celje za naslednje srednjeročno obdobje. Terminski koledar V današnji številki Informatorja objavljamo tudi terminski koledar. Trije udarniški dnevi, naš prispevek za nadaljnjo sanacijo Gorenja. V predlaganem planu koriščenja delovnega časa za prihodnje leto so predvideni tudi trije udarniški dnevi, ki naj bi jih vsak delavec Gorenja v Titovem Velenju opravil na svo- jih delih in nalogah. Takšen predlog so podprli tudi na družbenopolitični koordinaciji, ki je bila prejšnji teden, pri čemer so poudarili, da je za saniranje Gorenja še vedno potrebno veliko prizadevanje in odrekanj slehernega delavca Gorenja. Letošnji rezultati so nedvomno velika spodbuda za vse nas, z udarniškim delom pa bomo tudi prihodnje leto omogočili rast in razvoj Gorenja. Predlog terminskega koledarja za proizvodne organizacijske enote za leto 1986 JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL MAJ JUNIJ Dan Dat. Ter. Ted. Dan Dat. Ter. Ted. Dan Dat. Ter. Ted. Dan Dat. Ter. Ted. Dan Dat. Ter. Ted. Dan Dat. Ter. Ted. SR 1 366 P SO 1 397 R SO 1 425 TO 1 456 ČE 1 486 P NE 1 517 N ČE 2 367 P NE 2 398 N NE 2 426 N SR 2 457 PE 2 487 P PO 2 518 PE 3 368 R PO 3 399 PO 3 427 ČE 3 458 SO 3 488 R TO 3 519 SO 4 369 R TO 4 400 5 TO 4 428 9 PE 4 459 13 NE 4 489 N SR 4 520 21 NE 5 370 N SR 5 401 SR 5 429 SO 5 460 PO 5 490 17 ČE 5 521 PO 6 371 1 ČE 6 402 ČE 6 430 NE 6 461 N TO 6 491 PE 6 522 TO 7 372 PE 7 403 PE 7 431 PO 7 462 SR 7 492 SO 7 523 SR 8 373 SO 8 404 Z SO 8 432 R TO 8 463 ČE 8 493 NE 8 524 N ČE 9 374 NE 9 405 N NE 9 433 N SR 9 464 PE 9 494 PO 9 525 PE 10 375 PO 10 406 PO 10 434 ČE 10 465 SO 10 495 TO 10 526 SO 11 376 S TO 11 407 TO 11 435 PE 11 466 14 NE 11 496 N SR 11 527 22 NE 12 377 N SR 12 408 6 SR 12 436 10 SO 12 467 R PO 12 497 ČE 12 528 PO 13 378 ČE 13 409 ČE 13 437 NE 13 468 N TO 13 498 PE 13 529 TO 14 379 PE 14 410 PE 14 438 PO 14 469 SR 14 499 18 SO 14 530 R SR 15 380 2 SO 15 411 SO 15 439 TO 15 470 ČE 15 500 NE 15 531 N ČE 16 381 NE 16 412 N NE 16 440 N SR 16 471 PE 16 501 PO 16 532 PE 17 382 PO 17 413 PO 17 441 ČE 17 472 SO 17 502 R TO 17 533 SO 18 383 TO 18 414 TO 18 442 PE 18 473 NE 18 503 N SR 18 534 NE 19 384 N SR 19 415 7 SR 19 443 „ SO 19 474 R ,c PO 19 504 ČE 19 535 23 PO 20 385 ČE 20 416 ČE 20 444 11 NE 20 475 N lb TO 20 505 PE 20 536 TO 21 386 PE 21 417 PE 21 445 PO 21 476 SR 21 506 19 SO 21 537 R SR 22 387 3 SO 22 418 SO 22 446 U SO 22 477 ČE 22 507 NE 22 538 N ČE 23 388 NE 23 419 N NE 23 447 N SR 23 478 PE 23 508 PO 23 539 PE 24 389 PO 24 420 PO 24 448 ČE 24 479 SO 24 509 R TO 24 540 SO 25 390 R TO 25 421 TO 25 449 PE 25 480 NE 25 510 N SR 25 541 NE 26 391 N SR 26 422 8 SR 26 450 SO 26 481 R PO 26 511 ČE 26 542 PO 27 392 ČE 27 423 ČE 27 451 NE 27 482 N 1( 3 TO 27 512 PE 27 543 24 TO 28 393 4 PE 28 424 PE 28 452 12 PO 28 483 SR 28 513 20 SO 28 544 Z SR 29 394 SO 29 453 R TO 29 484 ČE 29 514 NE 29 545 N ČE 30 395 NE 30 454 N SR 30 485 PE 30 515 PO 30 546 PE 31 396 PO 31 455 SO 31 516 R 21 del. dni 22 del. dni 23 del. dni 23 del. dni 21 del. dni 22 del. dni 2 praznika 1 dodatni del.dan 1 udarn.dan 2 praznika 1 dodatni del.dan 1 sol id. dan JULIJ AVGUST SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER DECEMBER Dan Dat. Ter. Ted. Dan Dat. Ter. Ted. Dan Dat. Ter. Ted. Dan Dat. Ter. Ted. Dan Dat. Ter. Ted. Dan Dat. Ter. Ted. TO 1 547 PE 1 578 D PO 1 609 SR 1 639 SO 1 670 P PO 1 700 P SR 2 548 SO 2 579 D TO 2 610 ČE 2 640 NE 2 671 N TO 2 701 ČE 3 549 R NE 3 580 N SR 3 611 PE 3 641 PO 3 672 SR 3 702 PE 4 550 P PO 4 581 D ČE 4 612 33 SO 4 642 Z 37 TO 4 673 ČE 4 703 SO 5 551 R 25 TO 5 582 D 29 PE 5 613 NE 5 643 N SR 5 674 41 PE 5 704 45 NE 6 552 N SR 6 583 D SO 6 614 PO 6 644 ČE 6 675 SO 6 705 PO 7 553 ČE 7 584 D NE 7 615 N TO 7 645 PE 7 676 NE 7 706 N TO 8 554 PE 8 585 D PO 8 616 SR 8 646 SO 8 677 PO 8 707 SR 9 555 SO 9 586 R TO 9 617 ČE 9 647 NE 9 678 N TO 9 708 ČE 10 556 NE 10 587 N SR 10 618 PE 10 648 PO 10 679 SR 10 709 PE 11 557 PO 11 588 D ČE 11 619 34 SO 11 649 R TO 11 680 ČE 11 710 SO 12 558 TO 12 589 D PE 12 620 NE 12 650 N 38 SR 12 681 42 PE 12 711 NE 13 559 N 26 SR 13 590 D 30 SO 13 621 R PO 13 651 ČE 13 682 SO 13 712 R 46 PO 14 560 ČE 14 591 D NE 14 622 N TO 14 652 PE 14 683 NE 14 713 N TO 15 561 PE 15 592 D PO 15 623 SR 15 653 SO 15 684 R PO 15 714 SR 16 562 SO 16 593 R TO 16 624 ČE 16 654 NE 16 685 N TO 16 715 ČE 17 563 NE 17 594 N SR 17 625 PE 17 655 PO 17 686 SR 17 716 PE 18 564 PO 18 595 ČE 18 626 SO 18 656 R TO 18 687 ČE 18 717 SO 19 565 R TO 19 596 PE 19 627 35 NE 19 657 N SR 19 688 43 PE 19 718 NE 20 566 N __ SR 20 597 31 SO 20 628 U PO 20 658 ČE 20 689 SO 20 719 Z 47 PO 21 567 R 2/ ČE 21 598 NE 21 629 N TO 21 659 39 PE 21 690 NE 21 720 N TO 22 568 P PE 22 599 PO 22 630 SR 22 660 SO 22 691 U PO 22 721 SR 23 569 SO 23 600 TO 23 631 ČE 23 661 NE 23 692 N TO 23 722 ČE 24 570 NE 24 601 N SR 24 632 PE 24 662 PO 24 693 SR 24 723 PE 25 571 PO 25 602 ČE 25 633 SO 25 663 R TO 25 694 ČE 25 724 SO 26 572 TO 26 603 PE 26 634 NE 26 664 N SR 26 695 PE 26 725 NE 27 573 N SR 27 604 SO 27 635 R 36 PO 27 665 ČE 27 69fi 44 PO 28 574 28 ČE 28 605 32 NE 28 636 N TO 28 666 40 PE 28 697 NE 28 727 N 48 TO 29 575 PE 29 606 PO 29 637 SR 29 667 SO 29 698 P PO 29 728 SR 30 576 SO 30 607 TO 30 638 ČE 30 668 NE 30 699 N TO 30 729 ČE 31 577 NE 31 608 N PE 31 669 SR 31 730 R 21 del dn 12 del. dni 23 del. dni 23 del. dni 2,1 del. dni 22 del. dni 2 praznika 12 kol.dopust 1 udarn.dan 1 dodatni del.dan 1 udarn.dan 1 dodatni del.dan 2 praznika 1 praznik Legenda: N=nedelja, P=praznik, S=solidarnost, D=kolektivni dopust, Z=dodatni delovni dan, U=udarniški delovni dan, R=prosti dan Obračun dela Tudi športniki v Gorenju že računajo točke v tekmovanju za Pokal Gorenja. V osemnajstih športnih zvrsteh je tekmovalo 22 moških in 14 ženskih ekip. To množično tekmovanje med delavkami in delavci Gorenja se je utrdilo in kaže, da je vse več zanimanja za takšno obliko medsebojnega merjenja moči, znanja, spretnosti. Seveda je razveseljivo, da je množičnost na eni strani spodbudna, na drugi strani pa so še vedno delovna okolja, ki ne premorejo niti tekmovalca. Namen vseh teh aktivnosti pa bi naj bil, da bi skupno dosegli večji razmah telesnokulturnih aktivnosti v prostem času. Prizadevanja službe za rekreativne dejavnosti pa ne gredo le v to smer, temveč tudi k aktivnostim med delovnim časom, posebej na izpostavljenih delovnih mestih, med katere pa strokovnjaki uvrščajo tudi sedeče delo. Znani so tudi že rezultati tekmovanja posameznih ekip v pokalu Gorenja. Med moškimi ekipami si je s 1605 točkami prvo mesto priborila ekipa RKS, sledijo Tehnološka oprema 1372, ZHT (1342), DSSP (948), Galvana 896, PPT (608), Servis (253), Profesionalna elektronika (191), Notranja oprema (144) itd. Med ženskami pa so si z množičnostjo priborile prvo mesto delavke ZHT s 1172 točkami, sledijo jim Galvana /808), Commerce (169), Servis (157), DSSP (140), Profesionalna elektronika (50) itd. Po novem letu bomo objavili še vrstni red skupnega zmagovalca. Komisija mora upoštevati tudi še dodatne kriterije za točkovanje za pokal Gorenja. Med priljubljenimi športnimi zvrstmi je tudi tek v prirodi. Tako so letos delavci Gorenja uspešno nastopili na občinskem jesenskem krosu, od koder je naš posnetek, najboljši pa so bili zelo uspešni tudi na republiškem krosu za pokal Dela. NOVO LETO BO PRIČAKAL V GORENJU 1986 pričakal na delovnem mestu. Ker pač še nima niti leto dni dela v tej službi, pred osmimi meseci se je namreč sploh prvič zaposlil, bo tokrat prvič pričakal novo leto ob delu. Ko smo ga povprašali po željah, pričakovanjih, je bil sicer skop z odgovori, vendarle je povedal:„Če bo ostalo tako, kot je bilo letos,bo kar prav!" Rudi Prošenja k, delavec služ- Rudiju želimo mirno novo-be zavarovanja v Delovni sku- letno noč in mnogo uspehov pnosti Splošni posli, bo leto pri njegovem delu! Dedek Mraz Novoletno vzdušje je v Gorenju pričarala podoba Dedka Mraza. Našim štipendistom želimo v letu 1986 kar največ študijskega uspeha, zdravja in osebne sreče. Izobraževalni center uxmu^x/ rali/m k * f M JUaar r j* « z . ■li t /VrbOrur /now XsXd' ! 1111» > zK/