43302 Poštnina platana n gotovini. Izhaja VSak Četrtek. Posameina »eiffira stana 1 Din. Št. 1. V Ljubljani, dne 3. januarja 1924. Leto II. RADIKALSKI C,L A SNIK OQC,AN NARODNE Q ADI IS A L NE J TIRANE E. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Wolfova ul. 1/1. — Naročnina: celoletno Din 25, polletno Din 12, četrtletno Din 7. Odobritev za izdajanje (Radikalskega Glasnika*. Glavni odbor Narodne radikalne stranke v Beogradu je s sklepom od 29. decembra 1923 sporočil Akcijskemu odboru NRS v Ljubljani, da dovoljuje v smislu čl. 81 in 82 strankinih statutov izdajanje lista »Radikalskl Glasnik«, organ Narodne radikalne stranke. »Radikalski Glasnik« je edino odobreno in priznano glasilo NRS ,v Sloveniji, ki zastopa po nalogu glavnega odbora program in statute Narodne radikalne stranke. Naš list. Ponosno in samozavestno stopamo na plan z lastnim tednikom. Požrtvovalnosti naših pristašev in somišljenikov se imamo zahvaliti, da moremo izdajati svoje lastno službeno glasilo. To pomeni za naše gibanje že samo po sebi velik napredek. Bodimo ponosni in skrbimo, da se naš list čim bolj razširi. Razširjenje narodnoradi-kalne ideje med Slovenci ni samo v Interesu stranke, ampak tudi in predvsem v interesu konsolidacije naše države. Saj je NRS edina državna stranka, katere pristaši so v vseh slojih brez razlike na plemensko in versko posebnost. Zavest, da je NRS odločilni faktor ,v državi, mora bodriti vse naše pristaše in somišljenike k smotrenemu delu. »Radikalski Glasnik« bo kot glasilo uajvečje in edine državne stranke brez-dvomno upoštevan v merodajnih krogih, brez katerih je nemogoča vsaka vlada. Somišljeniki! Dopisujte pridno in bodrite prijatelje k dopisovanju! Nabirajte oglase za naš list! V P/epričanju, da bodo naši pristaši storili svojo dolžnost, želimo vsem mnogo uspeha v blagor našega naroda in države. Javno mnenje ustvarja časopisje. ( Množice verujejo to, kar jim sugerira časopisje. Zato podpirajmo in razširjajmo ( le lastno čisopisje, da bo naše prepričanje 1 tudi prepričanje javnosti. Radikalom ljubljanske V zadnjem času se opaža v ljubljanski in, v manjši meri, v mariborski oblasti neopravičeno in škodljivo nesoglasje v vrstah pristašev Narodne radikalne stranke. Z ene strani organizira Akcijski odbor, — ki je pooblaščen za pripravljalno delo v svrho ustanovitve strankinih organizacij v vseh po statutih predvidenih instancah, z druge strani pa »Glavno tajništvo«, katerega ustanovitev ni dobila potrebne sankcije Glavnega odbora — strankine pristaše odvojeno in v medsebojnem pobijanju, pri čemur- se poslužuje često brez vednosti in odobrenja avtoritete Glavnega odbora. Da se temu napravi konec in da se privede organizacija stranke v ljubljanski in mariborski oblasti na pravilno pot, naznanja Glavni odbor Narodne radikalne stranke strankinim pristašem v ljubljanski in mariborski oblasti sledeče: 1. Edino Akcijski odbor v Ljubljani je pooblaščen, cla čim preje izvede orga- Del® ¥lsde. Objektiven opazovalec, ki pozna obenem naše notranje in zunanje politične razmere, mora priznati, da se je pri nas marsikaj zboljšalo, popravilo in uredilo. Sedanja radikalna vlada je umela s svojo delavnostjo in doslednostjo izvršiti dober del začrtanega programa. Njena deviza: za narod in državo! jo je vodila pri vseh njenih poslih. Zakon o ustrojstvu vojske, uradniški zakon in drugo zakonodajno delo priča o enotnosti in državni skrbi narodne radikalne vlade. Komur je znano, kakšne zapreke stav-tjajo razni opozicijonalci pozitivnemu delu v narodni skupščini in kako ovirajo vlado pri njenem poslovanju, ta sc mora čuditi uspehom vlade, ki je v mejah možnosti stavila mnogo za notranjo konsolidacijo. Vladino delo kritiku jejo predvsem oni, ki so se iz strankarskih ozirov oddaljili sodelovanju in katerim je ljubša neplodna opozicija. Kritika je le tedaj na mestu, ako se oni, ki kri-tikujejo, zavedajo, da niso krivi, ako je to ali ono delo vsled njihove odsotnosti manj popolno, kakor pa bi moralo biti. Ker naša opozicija zasleduje vse kaj drugega kakor pa skupno delo v interesu naroda in države, ker so zanjo stfaalsgrski dobički večje važnosti nego državni imb^esi, zato kritiku-je vsevprek, kar jje:''*fbrllobvlada z resnim \v UUBUANy in mariborske oblasti. nizacijo Narodne radikalne stranke v ljubljanski in mariborski oblasti. 2. Da ima ta odbor po formiranju oblastnih odborov likvidirati, ker preneha šele s tem njegova funkcija. 3. GlavKO tajništvo kot tako ni priznano in ne pooblaščeno za kakoršnokoli akcijo. 4. Glavni odbor je za sedaj v zvezi samo z že izvedenimi organizacijami z Akcijskim odborom. Obenem nalaga Glavni odbor vsem strankinim organizacijam v ljubljanski in mariborski oblasti dolžnost, da mu čim preje pošljejo, v kolikor tega še niso storili, poročila o svojem formiranju z označbo sreza In oblasti, ii kateri pripadajo. V Beogradu, 1. jan. 1924. Za Glavni odbor Narodne radikalne stranke tajnik Dr. Voj. Jani Ć. namenom., da v danih razmerah ublaži nezadovoljstvo in kritično stanje, ki je v prvi vrsti posledica vojnega uničevanja. Radikalna vlada se je od vsega početka resno prizadevala, da sanira državne finance, kar je v zvezi z zboljšanjem naše valute, j Finančno ozdravljenje države bo pripomoglo tudi k ozdravljenju drugih razmer. Vladi se je posrečilo, da je ustavila katastrofalno padanje naše valute, kar pomeni velik realni uspeh. Ako bo rezultat tekočega proračunskega leta ugoden, se bo pojavilo tudi normalno povišanje našega dinarja. To bo velika nagrada celokupnemu našemu narodu za žrtve, ki jih mora trpeti v sedanjem stanju. Producentom se bodo odprla zdrava in zanesljiva pota, konsumenti pa bodo za dober in zdrav denar dobili vsakdanje potrebščine po normalnih cenah. Finančno ozdravljenje države pa bo povzdignilo tudi politični ugled naše države v svetu. Država, ki ima ogromno naravno bogastvo, mora z razumno upravo dokazati^ da je sposobna boriti se z vsemi svojimi težavami in jih premagati s svojo voljo. Z uspehom v tem pravcu si bo osvojila zaupanje sveta in ovrgla klevete svojih nepomirljivih sovražnikov. V teni pravcu deluje radikalna vlada. Na' zdravi podlagi z zdravimi načeli. To »o dejstva, ki jih nc morejo ovreči najhujši njeni nasprotniki. iz naroda za narodi O narodni samoupravi. Osnovna ideja narodnega radikalizma je ideja narodne samouprave. Narod se mora sam upravljati In vladati Ta ideja je potom dela radikalskih prvakov zmagala ter ima svoj izraz v vidovdanski ustavi. Ta osnovna ideja našega narodnega radikalizma je trajne vrednosti. Samo po sebi se razume^ da se .narodna uprava menja napram razmeram (in kulturnemu stanju naroda. Z večjo stopnjo narodove zahteve in potrebe ter vsled tega menja tudi svojo upravo v oni meri, ki najbolje odgovarja potrebam novega Ičasa. Državna uprava mora skrbeti, da organizira narod tako, da pride njegova volja najbolje in najlažje do uveljavljenja. Zato voli sam narod s splošnim tajnim glasovanjem svoje predstavnike in jih pošlje v narodno skupščino v Beograd. Narodni poslanci morajo skrbeti v narodni skupščini za vse državne posle. Oni ustvarjajo zakone za vse državljane. Narodni poslanci morajo limeti vedno na vidiku Interese državne celokupnosti. Toda poleg teh poslancev, ki skrbijo za ivse državljane, imamo pri nas tudi poslance, I ki skrbijo za posamezne kraje. Tu so v prvi vrsti občine, srezi in oblasti. Po naši ustavi lima vsaka naša občina svojo občinsko skupščino. Ravno tako imamo tudi srezke in oblastne skupščine. V te skupščine pošilja narod po določenem volilnem redu svoje po-I slance, ki delajo za blagor občine, sreza in foblasti. Kakor skrbijo poslanci v narodni skupščini za blagor državne celote, tako skrbijo poslanci v občinski, srezki in oblastni skupščini za blagor svojih ožjih krajev. Občinski, srezki in oblastni odbori, ki pri nas še niso ustanovljeni, ki pa se v kratkem ustanovijo, so izvrševalci odlokov in sklepov odnosne skupščine, torej volje naroda samega. Osrednja vlada v Beogradu vobče nima pravice vmešavati se v posle, ki se tičejo samo občine, sreza ali oblasti. Toda narod jo je pooblastil, da nadzoruje in pazi, da je delo teh v skladu z interesi državne celote. .Posamezne občine ne morejo storiti nekaj, kar bi bilo v škodo druge občine, ali celo v škodo cele države. Isto velja tudi za srezke in občinske samouprave. Naše nove samoupravne ustanove še niso vse urejene, toda dela se žilavo na tem, da se čim preje uredijo. Če tudi imajo te ustanove naše ustave zlasti v začetku več ali manj nedostatkov, vendar je gotovo in vsakemu jasno, da je vsa oblast in odgovornost za državno upravo dana najširšim narodnim slojem. Z eno besedo, da je naš narod svoboden, da vlada v naši državi sam narod in da imamo pravo narodno državo in narodno vlado. Tega ne sme noben naš državljan nikdar pozabiti. Ako delamo in plačujemo za državo, delamo v bistvu zase in dajemo sebi. Ako delamo proti državi, delamo proti sebi. Ako se pritožujemo nad slabo upravo in slabo vlado, obtožujemo sebe same! Popolnoma razumljivo je, da v naši mladi državi ni vse dobro in urejeno. Nasprotno pa vidimo celo, da je pri nas marsikaj slabega. Toda mi moramo razumeti, da to, kar je slabega, popravimo in zamenjamo z boljšim. Ako vsled slabega pluga ne moremo dobro in globoko razorati zemlje, delamo krivico, ako obtožujemo zato orača. V tem slučaju je treba delati in štediti z denarjem, (da moremo kupiti nov piug in da bo zemlja dobro zorana. Nam je treba manj besed in več dela! Narodna radikalna stranka, ki je začela svojo borbo za narodno samoupravo, ki je v tej borbi zmagala in prinesla narodu njegovo samoupravo, bo naučila narod, kako se je treba te samouprave okoristiti in kako se narod sam sebe vlada. Zato je dolžnost vsakega našega zavednega državljana, da se organizira v veliki in močni Narodni radikalni stranki. Ljubo D. Jurkovič. V pomislek. (Dopis iz učiteljskih krogov.) Zastavili smo nove korake v političnem življenju Slovencev, novih smernic in razgledov smo si upostavili svojim nalogam in težnjam. Vsak dan nam prinaša lepših nad, vsaka naša nova zmaga nam daje garancij, da delamo pravilno, da delamo za narod, za državo in da delamo za človečanstvo. V tem je naša naloga, tega se zavedamo in to težko nalogo si upamo rešiti v okvirju enotnosti in v ideji ljubezni in medsebojnosti. Zato v naši stranki ne j>oznamo nobenih razlik, nobenih privilegiranih stanov. Kmet in delavec, obrtnik in intelektualec, vsak ima svoje torišče v njej in ne eden, ne dingi se ne more v stranki povzpeti in dvigniti na račun drugega. NRS je v svoji bazi in v svojem zgodovinskem bistvu socijalna stranka, ki pozna in je poznala strogo socijalne pravice, kar smo zadnji čas na eklatantnih zgledih spoznali, da stanovske stranke vidno propadajo, smo tudi v tem oziru na jasnem in smo si gotovi v njej političnega zdravja; ker le skupnost, izražena v združenih stanovih, močeh z vso svojo individualno priročnostjo, more vsaj v sedanjosti računati na objektivne uspehe in uspešno borbenost. Kmet, kj mu je zemlja, na kateri poti svoj znoj, na kateri tehta svojo prst na rokah, in ki mu da kruha in razmišljanja, najdražja, kaj lahko pojmuje smisel skupnosti, enotnosti. Prav tako draga, kot je kmetu njegova lastna zemlja, mu mora biti draga država; dobro spoznava, da če ni ljubezni do zemlje in če ni ljubezni do države, da zemlja in država propada, nedostaje ji tiste gonilne sile, ki zahteva dela, ljubezni in razumevanja. Najpopolnejša država bi bila nekako takrat, kadar bi bili deli države, to je posamezne kmetije, sela, vasi, trgi etc., v popolnem skladu z razumevanjem dolžnosti in pravic. Delavec, ki sicer največkrat nima svojega doma, ima pa ženo, otroke, jih vzgaja v domačem duhu, govori z njimi v svojem jeziku, kako more računati na odvratne ideje, ki se pojavljajo dan za dnem. Nihče kot delavec, ne more tako kruto realno življenje živeti. Zopet pa nihče nc more verovati v tako absurdno ekscentrične ideje, kot delavec. Pomislimo na boljševizem, razne revolucije, komunizem, anarhizem etc. Čudno, da poleg svojih trdih žuljev, poleg raskavega obraza in izmučenih oči, more še sanjati razne utopistične sanje, ki se nikdar ne morejo izprevreči v bitnost. V svoji politični zgodovini in tudi sedanjosti, more v tej smeri NRS zaznamovati lepih uspehov. Združila je delavstvo in kmeta v fronto intelektualca in ministra in kralja. Tudi delavec se je v NRS začutil prostega, svobodno je zamogel zadihati zrak, staviti svoje zahteve, predloge in nasvete. In srbski delavec se je opomogel, se visoko dvignil, to zato, ker je znal razumevati svoje potrebe, svoje dolžnosti in znal na legalen način uveljaviti svoje pravice. To mu ni bilo težko in mu ni težko v močni enotni NRS, ki je razpredla svoje delovanje na vse pokrajine kraljevine SHS. Slovenski delavec je danes najbolj politično prevaran in izigran element. Svojega zastopstva nima, se lovi v raznih frakcijah in grupah in njegov glas je neuslišan. Izigravajo ga razni demagogi, ki se jim cede sline po udobnih mestih, po šefovanju. Delavec, ki je v svojem bitnostnem elementu še vedno zelo idealen, veruje raznim mahinacijam takih političnih vitezov in herojev. Besede so sladke, obljube mičejo, zaklinjanja vse naokrog, kdo bi ne nasedel. Danes, ko smo že deloma prešli iz eksperimentiranja političnih frakcij in političnih programov, moremo hladno in brez hinavskih navlak kratko reči: »Delavci, dosti je bilo varanja, dosti je bilo klecanja, vse ste preizkusili na vašem križevem potu, preziranje in zaničevanje* teptali so vas, in celo streljali. Kdo je bil tega kriv? Vaši voditelji, ki so vas zvodili. Dvignite se in se otresite zatohlih sanj, stopite v močan krog NRS, da sc bratski objamemo v bratski enotnosti.« * Obrt je v Sloveniji skoro najbolje razvita. Res, da ni onih velikih obrtov in obratov, kot jih poznamo v velikih državah, ali vendar imamo trdno prepričanje, da je že to najtrdnejša baza za poznejši velikopotezen razmah. Obrtništvo zase dobiva, moč v organizacijah, odnosno v organizaciji. Da bi eksistirale nadstrankarske obrtniške organizacije, na to je težko misliti in sem mnenja, da niso nikdar uspevale in tudi za bodoče nimajo nobenih vidikov za to. Mnogo že šteje NRS v svoj} sredi obrtnikov, vendar smo pa mnenja, da je to premalo število. Kakor nam je znano, so obrtniki precej malodušni ljudje napram politiki in političnim strankam. Deloma imajo prav, to zato, ker sami uvidevamo, da vse naša prejšnje politične stranke niso prav nič prispevale v procvit obrtništva. Oglejte si NRS in njen program, oglejte si njeno delo, osobito za obrtnika in izbira vam ne bo težka, V delu boste spoznali njeno pozitivnost, njeno pravico za razmah in obstoj. V delu njenem boste našli najboljše odgovore klevetam nasprotnikov, lažem političnih demagogov in zavijanj klerikalnih sofistov. * Prav tako žalostno je kolebanje v političnem življenju, politično životarjenje intelektualca, ki je v večini uradnik. Uradništvo je že prešlo v hladno flegmatično brezbrižnost, ne hodi na volišče, se sploh odreka vsakemu političnemu delovanju. Razočaranja morajo priti in so tudi prišla. Uradnik je ostal osamel, brez organizacije, brez zaslombe velikih strank. Spoznanje je jako pozno in grehi se hočejo popravljati. Od dne do dne so klici po zboljšanju položaja močnejši, od dne do dne se pojavljajo preorijentacije; počasi, ali vendar sem uverjen, da bomo tekom kratkega časa mogli tudi z uradništvom zaživeti harmonično celoto v naši NRS. Kaj bomo slepomišili, prosili vbogajme, zahtevali bomo lahko; imamo svoje pravice, kakor svoje dolžnosti. Ali eno je, zahtevajmo od neznatne politične frakcije; obljubi lahko, ali izpolniti ne more. Stopimo v NRS, tako bomo uveljavili svoje zahteve. NRS je edina državna stranka, je tudi najmočnejša stranka, zaupamo jj lahko In vzljubimo jo. Živela NRS, živel njen šef Pašič, Mariborska oblast. Maribor, 1. jan. Končna vzpostavitev mariborske oblasti je bila v vseh mariborskih in podeželskih krogih sprejeta z odkritim zadovoljstvom, in to ne samo pri radikalih, demokratih, socija-listih in samostojnih kmetih, ampak tudi pri vseh treznih klerikalcih. Celo največji kričači proti razdelitvi Slovenije na oblasti, so na tihem zadovoljni. Svojini zaslepljenim ovčicam, katerim že leta in leta oznanjajo avtonomijo, govore seveda še nadalje o »raz-cepljenju slovenskega naroda po srbskih zatiralcih«, kadar pa so sami med seboj, računajo in kalkulirajo, koliko koristi bodo imeli od lastne oblasti. Ves odpor proti razdelitvi je torej le zunanji, demagoški. Voditelji SLS svojim volilcem nikdar niso povedali, kaj pravzaprav pomeni osnovanje oblasti v Mariboru, ker bi potem ne mogli več hujskati proti »srbskemu centralizmu«. Objektiven opazovalec pride celo do prepričanja, da se klerikalci bore proti osnovanju oblasti samo zato, da lahko še nadalje agitirajo s centralizmom. Neki klerikalen veljak je te dni rekel nekemu somišljeniku, ki je iskal pri njem pomoči: »Počakajte, da dobimo v Mariboru lastno oblast, potem bo vse lažje.« In to je menda dovolj! Vsi, ki vedo, kaj pridobimo z oblastjo, so zadovoljni z ustanovitvijo, oni pa, ki tega ne vedo, bodo nehali biti njeni nasprotniki, kakor hitro bodo spoznali, da jim tudi sedanja toliko obsovražena ustava nudi vse možnosti soodločati v oblastni skupščini o svoji usodi in usodi svoje pokrajine. In samo tega se klerikalci boje in samo zato hujskajo, ker dobro vedo, da agitacija z avtonomijo potem ne bo več nesla in da bo naše ljudstvo tudi o beograjski vladi in o vidovdanski ustavi mislilo in sodilo docela drugače, ko bo videlo, da ima v Mariboru svoj pokrajinski zbor in svojo lastno upravo in mu ni več treba letati za vsako malenkost v Ljubljano, oziroma Beograd. Maribor sam bo z osnovanjem oblasti veliko pridobil in to tudi v narodnem oziru. Mnenje, da bodo Nemci po osnovanju mariborske oblasti prišli do večjega izraza in vpliva, je popolnoma napačno. Prvič bo osnovanje novih uradov v našem mestu in osnovanje oblastne skupščine pomnožilo število narodnega slovenskega uradništva in uslužbenstva ter s tem naš element sploh, drugič pa bodo uradi, ki bodo poslovali v Mariboru, bolje poznali naše razmere in znali tudi bolje ščititi narodne interese kakor zamorejo to oblastva v Ljubljani, katerim manjkata neposreden upogled in poznavanje razmer. Sicer pa moramo enkrat za vselej končati z lažnjivim pretiravanjem nemške moči na Štajerskem, katere bi skoro sploh več ne bilo, če bi je ravno sami ne povečavah z neprestanim pisanjem o njej. Oblast, ki bi se s svojimi podrejenimi uradi zavedala svoje naloge v nacijonalnem oziru, bi v nekaj mescih brez vsakih nasilij lahko popolnoma zbrisala s površja naše štajersko nemštvo, oziroma bolje nemčurstvo. Končno pa je zahtevala tudi narodna obramba naše severne državne meje osnovanje mariborske oblasti, lega se vsi pametni in odkritosrčni Mariborčani in tudi deželani dobro zavedamo, zato novo oblastno upravo, najiskreneje pozdravljamo. Podpirajmo lastno časopisje! Zato se naročujmo na „Radikalski Glasnik44! Bz s&manie politike. — Naša kraljevina in sovjetska' Rusija. »S a-mouprava« citira nekaj misli iz članka londonskega lista »Times« o razmerah v Rusiji, kjer pravi angleški člankar, da se sovjetska oblast razlikuje po svoji naravi in tendencah od vsake druge vlade na svetu. To je mednarodna organizacija, ki deluje tudi po drugih državah v prevratnem smislu. Macdonald je izjavil, da morajo boljševikl ustaviti propagando, ako žele obnoviti odnošaje z drugimi državami. K temu pravi »Samouprava«: To mišljenje velikega britanskega lista zasluži posebno pozornost. Res je, da govori »Times« najprej s stališča Velike Britanije in da razmerje Anglije do Rusije ni isto, kakor razmerje slovanskih narodov do ruskega naroda. Eno pa je gotovo, da se razmere v Rusiji pod bpljševiki v zadnjem času niso bistveno izpre-menile. Vprašanje obnove odnošajev s sovjetsko Rusijo se mora torej razinotrivati s stališča interesov, ne pa z ozirom na preobrat v notranjih prilikah Rusije. Takega preobrata ni, četudi obstoje gotovi znaki, iz katerih bi se dalo sklepati, da boljševik! izgubljajo tla. Izvajati iz tega kake praktične posledice, bi bilo vsekakor preuranjeno. — Italija in Mala antanta. Zadnji zunanjepolitični dogodki so dali Mali antanti povsem drugačen pomen, kakor pa se ga ji je pripisovalo poprej. Politične razmere v Evropi so se zasukale tako, da je postala Mala antanta nenadoma faktor ne samo evropske, temveč svetovne važnosti. Prvotni entuzijazem, v katerega je zazibal Italijane Mussolini, se je polagoma razblinil. Ostalo ni ničesar drugega, kakor pritisk, ki je postajal vedno neznosnejši. Porajala se je nezadovoljnost, ki io je bilo mogoče zajeziti le na ta način, da le odvrnila vlada pozornost prebivalstva od dogodkov v notranjosti in jo usmerila na zunaj. Treba je bilo velikili zunanjepolitičnih podjetij, ki bi trajno zanimala narod. Prilik za to je našel diktator Mussolini dovolj; ker pa je skušal izrabiti te prilike le malo preveč »mus-solinijevsko«, je naletel tu pa tam na ovire, dokler ni utrpel s svojo imperijalistično politiko poraza za porazom. Vstvaritev Male antante prvotno Italije ni dosti vznemirjala. Italijo so zazibali fašistovski slavospevi o italijanskih zmagah in o italijanski moči v tako brezskrbnost, da je streznenje, ki je sledilo te dni, precej neprijetno. Sredozemsko morje je cilj italijanskih im-perijalističnih želja. In ravno v politiki za osvojitev Sredozemskega morja, je doživela Italija ponoven poraz. O tem porazu piše zelo značilno neki italijanski list, da je Italija, dokler je podpirala Francijo, pozabljala, da bo slednja obnovila in gotovo energično vodila svojo sredozemsko in balkansko politiko. List omenja nato francoske zveze z Grško ter ugotavlja, da bo imela Italija v slučaju, da se posreči spraviti Poinca-rčju tudi Grško v Malo antanto, na nasprotnem bregu Adri)e dve oboroženi in pripravljeni sili, ki bosta zaveznici Francije, namreč Jugoslavijo in Grško. Obe državi druži protiitalijanski in protibolgarski program in bosta organizirali defenzivni in ofenzivni pomorski sistem, ki bo segal od Bakra pa do Krfskega preliva. Taki Mali antanti bi Italija pač ne mogla diktirati svoje volje, niti bi se to spioh upala, če bo šla Italija svojo pot, ne oziraje se na ostale države, potem na} le pride; njenega vojaštva se mi ne bomo ustrašili, če bo hotela priti italijanska uniforma kamorkoli' naprej, ji bo to mogoče samo — z belo zastavo na čelu. Drugače pa bo prišla brez tuje pomoči samo v — Rim. — Poljske simpatije za Malo antanto. Novi poljski poslanik v Bukarešti Wielowieski se je razgovarjal z uradnikom »Dimincatc« o odnoša-jih Poljske do Male antante ter je med drugim dejal: »Mala antanta uživa na Poljskem simpatije zato, ker se opira na izpolnjevanje mirovnih pogodb. Mala antanta je odličen državni faktor zlasti zato, ker ji stoje na čelu možje, kojih imena slove v diplomatičnem svetu.« — Evropski politični položaj v tekočem letu. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je izjavil, da prinese tekoče leto važne in dalekosežne odločitve v evropski politiki. V tem letu pride na vrsto priznanje sovjetske Rusije, kar pa še ne bo pomenilo končne rešitve ruskega vprašanja v političnem in gospodarskem oziru. Re-paracijsko vprašanje je odvisno od sklepov zaveznikov, pa tudi od izida volitev v Zedinjenih državah. Angleška politika ne bo imela trajnih uspehov v novi delavski vladi. Sicer pa pride v tekočem letu evropska kriza na vrhunec. Fran-cosko-češkoslovaška zveza pomeni nov korak na poti evropske obnove. — Franclja v novem letu. Predsednik francoske republike Millerand je Izjavil diplomatskemu zboru, da želi Franclja končno spravo In končni mir v Evropi. Francija je prosta vsakega sovraštva, vendar pa je pravično, da dobi po tolikem trpljenju v svetovni vojni, odškodnino za grozno opustošenje svojih krajev. — Nemci na Slovaškem zopet izzivajo. V obče je znano, da Je za nemško šolstvo na Slovaškem tako dobro preskrbljeno, da na mnogih krajih celo prekaša slovaško šolstvo. Kljub temu Nemci vpijejo, da je na Slovaškem vse premalo nemških učnih zavodov. Zadnji čas se potezajo za nemško učiteljišče v Kežmarku in da bi se nstanovili za nemške dijake internati v več slovaških mestih. Nadalje zahtevajo Nemci v sedmih občinah na vzhodnem Slovaškem, da jim vlada zgradi ljudske in meščanske šole, dasi ni v dotičnih mestih zadosti nemških šolskih otrok. A ker so v tistih krajih delodajalci skoz in skozi sami Nemci, upajo in se zanašajo, da se bo pod njih pritiskom na slovaške starše lahko doseglo zadostno število šolskih otrok za nemške šole. — Slovani smo daii nemškim manjšinam vse državljanske pravice in ugodnosti, zadnji čas je, da tudi Nemci že skoraj izpolnijo svoje dolžnosti napram slovanskim manjšinam kakor so to storiti dolžni po mirovni pogodbi. Golgota lužiških Srbov. Polna sladkih nad sta se odpravila v Pariz zastopnika lužiškega Narodnega odbora Arnošt Bart in prof. L Bryl. Mirovna konferenca ju je čula, čitala v časnikih lu-žiško spomenico, ali antanta je pokazala do slovanskih manjšin v Nemčiji pravo mačehovsko naravo. Značilne so besede, kj jih je izgovoril po konferenci njen odlični član, rekoč: »Kako smo vendar mogli pozabiti, dati slovanskim manjšinam na Nemškem kakršnokoli jamstvo, medtem ko smo nemškim manjšinam v slovanskih državah radovoljno izkazovali tako obsežno poroštvo.« Zaman se je trudil dr. Beneš, ki je pretresal lužiško vprašanje v »svetu desetorice« — nihče ni vedel za Lužiške Srbe. »Petit Larousse« je le kratko in nejasno poročal o Lužiških Srbih. Diplomatje niso vedeli, kako bi to vprašanje rešili, pa so odkazali Srbe le na manjšinsko pravo. In iz tega je nastal oni zloglasni 113. člen nemške ustave, kj se zanj nihče ne zmeni. Lužiška zastopnika sta šla z zavestjo svojih rojakov v Pariz in energično zahtevala samostojnost lužiške države, potem sta zahtevala avtonomijo v okviru nemške republike, pa so ju zavrnili. Še vse večja jo bila njuna prevara, ko sta bila po svojem povratku aretirana in kaznovana samo zato, ker sta zahtevala pravic na temelju 14 Wil-sonovih točk, ki jih je Nemčija sprejela. A Bart je bil obsojen na triletno ječo, ki pa je bil po posredovanju dr. Beneša v Društvu narodov čez sedem mesecev iz nje izpuščen, To je kratka zgodba lužiškega vprašanja. Glavna krivda vsega neuspeha je bih« vsekako to, ker je bilo inozemstvo o Lužiških Srbih premalo informirano. Zato so prijatelji Lužiških Srbov pritiskali na to, da bi se izdala posebna knjiga o Lužiških Srbih, in sicer v diplomatskem jeziku. V oktobru 1923 je izdalo bruseljsko založništvo »J. Le-beque & Co.« francosko knjigo Avgusta Vierseta s primernim napisom »Un peuple martyr«. Pisatelj podaja zgodovino usode Slovanov v Nemčiji, opisuje njih kulturo ter srdito biča »kulturne« Nemce, da Slovane tako sirovo zatirajo do današnjih dni. Zanimivo govori o vplivu mešanja Nemcev s Slovani na izobrazbo in življenje Nemcev.1 Opisuje poostreno zatiranje Lužičanov med svetovno vojno ter brezuspešno reševanje lužiškega vprašanja na mirovni konferenci. Svetovna vojna je prinesla vsaj večini vsakega slovanskega naroda zlato svobodo, edino lužiški narod je še v svoji celokup-, nostj ostal na Golgoti ter kliče Nemcem: £14, eli, lamma salakt hanil « ‘ Francosko-češkoslovaška pogodba. Najvažnejši politični dogodek minulega tedna je francosko-češkoslovaška pogodba, ki je vzbudila silno pozornost po svetu, zlasti pa v Evropi. Francija in Češkoslovaška sta dokumentirali s to pogodbo svoje, že dolgo časa obstoječe prijateljstvo. Ker se je pričel porajati v Evropi zadnji čas politični položaj, ki je pretil Francijo v njeni politiki nekako osamiti, si je Francija zagotovila prijateljstvo sicer mlade, toda gospodarsko in politično že izborno zgrajene države. Francoska politika teži za tem, da ustvari nekako jamstvo za mir v Evropi. Zato je podpirala Malo antanto in še posebej vsako njeno članico, zato se je Frnaoija tako zelo zanimala za Balkan in se zavzemala za ureditev njegovih razmer. S tem si je Francija olajšala pot ustanovitve velikega slovanskega bloka, v katerega naj sc pritegne tudi velika Rusija. Ta blok bo mogočna zaščita evropskega miru, tem močnejša, ker bo na njegovi strani tudi najmočnejša kontinentalna država, Francija. Sicer pa pogodba ni ničesar drugega, kakor manifestacija francosko-češkoslova-škega prijateljstva, nekaka manifestacija obstoječih razmer. Kljub temu pa je vzbudila ta pogodba v evropskih državah mnogo zanimanja. Angleško časopisje je izrazilo obžalovanje češkoslovaški, češ da je stopila popolnoma v službo Francije. Poljakom pogodba ni povzročila ravno veselja radi njihovih odnošajev s Češkoslovaško, katere pa se bo morda kmalu posrečilo Franciji ugodno likvidirati. Nemški listi so se s to pogodbo obširno pečali, kar je umevno z ozirom na njihove odnošaje s Francijo. Veliko nevolje in naravnost jeze pa je povzročila ta pogodba v Italiji. Italija namreč ve, da se bo njen vpliv, vedno bolj zmanjševal, čim samostojnejša bo Mala antanta in čim močnejše zaveznike in prijatelje bo imela. Pogodba sama na sebi pa pomeni velik uspeh francoskega in češkoslovaškega političnega delovanja ter je razveseljiva tudi za nas, ker ne bo ostala brez vpliva na ostale države Male antante in na našo državo. Ženska in morafia. (Spisala Š.) Že z otrokom-deklico občujemo vse bolj nežno, izbrano kakor z otrokom-dečkom. Zajo potrebuje dekle še nadaljne vzgoje, vse bolj diskretne, tenkočuteče kakor jo dajemo fantu. Vsa nežnost, preprostost, skromnost, ponižnost, samozatajevanje, ki jo daješ dekletu na pot v življenje, ne pomehkuži, ampak utrdi, spopolni v dekletu tisto ženskost njene narave, ki je tako potrebna ženski na njeni poti morale. Ponos pa je dekletu potreba, ko začenja gledati v svet in živeti s svetom. To nj osebnost; to je tisti ponos, ki prihaja iz ponižne preprostosti ženske, ki živi v samozavesti čistega, poštenega srca. Tdko dekle gre mimo vsega nizkega, nečistega življenja tako, da zanjo to življenje sploh ne obstoja. Če je šala v gostilni dvoumna, je ne razume ali jo presliši tako strogo, da se razbije šala sama ou sebi, še preden pride do veljave. Da bi pa prišla iz ust idekleta nespodobna, surova beseda, iz njenega vedenja nelepa kretnja, bodi skrb matere že zgodaj v vzgoji doma in potem še tembolj izven doma. Ni to prazna marnja, da spremlja mati hčerko vedno in vedno, bodi »Narodm Dr&evralk*3. Z novim letom jc pričel izhajati v Ljubljani neodvisen politični dnevnik, ki ga izdaja konzorcij, v katerem so zastopani pristaši Narodne radikalne stranke. Narodne socijalistične stranke, Narodne napredne stranke in Samostojne kmečke stranke. List se imenuje »Narodni Dnevnik« ter je svobodna tribuna vseh, ki resnično ljubijo narod in državo. Ustvaritev »Narodnega Dnevnika« na omenjeni podlagi je na vsak način razveseljiv pojav v našem političnem življenju, ker pomeni splošno koncentra<4jo onih naprednih političnih strank, katerih politično delovanje med narodom je državotvorno v smislu sedanjega ustavnega položaja. Zadnje čase so postale pri nas strankarske razmere naravnost neznosne, in sicer po zaslugi takozvanih slovenskih demokratov, ki se hočejo s pomočjo tujega kapitala polastiti javnega mnenja v Sloveniji. Njihovo časopisje je financijelno v službi inozemskih bank, ki hočejo potom svojega denarja s pomočjo demokratskih listov zasužnjiti našo javno besedo tujim interesom. To se jim je, žal, kolikor toliko že posrečilo pri vseh onih, katerim je povojna morala uničila ali vsaj omejila čut resnične narodne zavesti. Toda večina našega naroda — in ne v zadnji vrsti tudi naše inteligence — vsaj tako upamo, ni tako moralno nizka, da bi slepo verjela lepim besedam in prijaznim očem židovskih eksponentov v demokratskih oblačilih. Zato je časnikarska koncentracija NRS, NSS, NNS in SKS v danem položaju naravnost potrebna duševna organizacija proti izrodkom slovenskega časopisja. Prepričani smo, da bo tudi dosegla svoj cilj: razčiščenje strankarskih razmer, očiščenje javnega mnenja in povečanje državotvornosti pri vseh onih, ki se zavedajo svojih dolžnosti do naroda in države. Iz programa »Narodnega Dnevnika« je razvidno, da bo poročal vestno in točno o vseh dogodkih našega javnega življenja popolnoma objektivno, kakor to zahtevajo splošni državni in narodni interesi. Ni treba povdarjati, da je »Narodni Dnevnik« napredni list v pravem pomenu to v domačem življenju, bodi na izprehodu in drugod. Če je dekle prepuščeno samo sebi, svoji negotovosti, niti ne ve, kaj bi s to svojo prostostjo. Umaže jo cesta, zaide na pota, ki jo peljejo v propast in jo uničijo za vse življenje, pa ne ve, kako in kaj se je zgodilo z njenim življenjem. Zato je starejša dama dekletu opora, da z lahkoto živi svoje čiste misli, da hodi brez motenja v svoji mladosti skromna, ponižna in vendar ponosna v svojem čustvovanju tudi sredi življenja, ki je včasih surovo in umazano. Dekle samo pa nima moči, da bi stalo v življenju na višini brez opore; to je v njeni naravi. Zato mora hoditi za svojo materjo, zato mora hoditi kesneje brez misli, brez svojega bre-pričanja za svojim možem. Zakaj žena potrebuje gospodarja, potrebuje moči moža, šele tedaj vzraste ona, vzcvetc popolnoma in se lahko uveljavi. Za pošteno ženo pa umre v zakonu potem vse drugo življenje; ona živi le možu, otrokom; tukaj se udejstvuje, tukaj je žena velika. Preden pa stopi dekle v zakon, mora imeti zaklenjeno vso svojo ljubezen v sebi. Njena ljubezen je njeno vse, je njen najdražji zaklad, kj ga prinaša s seboj v zakon. Zato naj dekle Hubi v življenju samo enkrat, zato besede. Za to jamčijo stranke, ki so zastopane v konzorciju, ki izdaja dnevnik. Naši pristaši naj si naročijo edinole »Narodni Dnevnik«, ki nam je naklonjen že zato, ker stoji na podlagi državotvornosti, katero eminentna nositeljica je ravno Narodna radikalna stranka. Vsak pravi narodni radikal mora po svoji vesti zavrniti in odpovedati vse druge strankarske liste, ki delujejo neposredno in posredno proti nam. Seveda je treba obenem agitirati za naše časopisje, predvsem za »Radikalski Glasnik«, ki je edino odobreno in priznano glasilo od glavnega odbora Narodne radikalne stranke. gCaj se bo sgodiSo letos? Pred enim letom je objavil neki newyorški list prorokovanje profesorja Raymonda iz Pariza o dogodkih v letu 1923. Prorokovanje je vzbujalo tedaj precej pozornosti; značilno pa je, kakor poročajo listi, da se je tudi izpolnilo. Raymond je prorokoval pred letom dni, da bo tekom Meta bruhala Etna, da bo potres na Japonskem, da bodo dobile Zedinjene države novega predsednika, da bodo Francozi zasedli Poruhrjc itd. Za leto 1924 je prorokoval omenjeni učenjak med ostalim, da se nemški cesar ne bo vrnil na nemški prestol, da nima nemški kronprinz nobene politične bodočnosti, da se bo Bavarska odločila od ostale Nemčije, da bodo pričeli Nemci plačevati svoje obveznosti iz mirovnih pogodb iu da bodo poravnali vse obveznosti v teku 25 let — Kake vojne nevarnosti pa v bližnji bodočnosti ne bo. O Mali antanti pravi profesor Raymond, da bo obstojala še nadalje. Massaryk bo ostal predsednik češkoslovaške republike do konca svojega življenja. Izmed ostalih češkoslovaških politikov prorokuje Raymond posebno slavno prihodnjost ministru Benešu, ki bo ba]e zlasti na finančnem polju igral važno vlogo. Mussolini bo po tem prorokovanju izvedel končni sporazum med Vatikanom iu kraljevino. V treh letih bo Mussolini odšel s svojega mesta. V Španiji bo izbruhnila revolucija, katere konec bo proglasitev republike. Odnošaji med Nemčijo in Anglijo se bodo v letu 1924 učvrstili; ta čas bo postal najvažnejši politik v Angliji zopet Lloyd George. Rusija bo prosila v letu 1924 za sprejem v Društvo narodov. Boljševik! bodo sklenili ugodile pogodbe z Nemčijo in Anglijo, nepričakovana izpremernba razmer v Rusiji pa bo zopet pripomogla ruski buržoaziji do moči. Za leto 1924 pa je omenjeni prorok prorokoval tudi potres, umor dveh ruskili boljševišklh voditeljev, smrt dveh zelo znanih francoskih politikov. Prorokovanje ima precej natančne določitve, vendar tudi protislovja. Prepuščamo našim cenj. čitateljem, če hočejo verjeti ali ne. Mi samo poročamo ... naj dekle ljubi fanta, ki ga spozna vrednega za svojega moža, zato naj dekle ljubi resno, pošteno in zvesto moža, ki jo ljubi z mislijo na zakon, dom, otroke. V taki ljubezni je morala, ki ima trdno podlago v življenju ljubezni in v življenj« zakona, če te podlage dekle nima v svoji ljubezni že v početku, potem je v svoji ljubezni lahko žaljena, prezrta in zopet zaželjena in zopet zavržena brez usmiljenja, potem je njena ljubezen pozorišče javnosti, kjer ima besedo vsak najslabši človek. Tako dekle je potem last javnosti ob vsakem času, gori vsakemu razpoloženju. Zakaj dekle, ki ljubimkuje zopet in zopet, ki ljubimkuje prav radi ljubimkanja samega, je obča last, ki si jo poljubno prisvoji vsak brez obveznosti. To je dekle nemorale, ki ne po-. zna spoštovanja do sebe. Tako dekle je nemorala, ki se ji človek izogne v svetli uru Tudi tako dekle se poroči. Ne zaradi zakona, ne zaradi moža, ne zato, da postane žena, mati. Ona se poroči, da ji je zakon zavesa za njeno drugo življenje, ki ga igra za kulisami. Zakaj mož ji je ljubimec; temu sledi drugi, tretji — boljši od ostalih dveh. To je groza, to je strali one žene, ki ji je morala beseda za stare ženske in za nemoderen čas. Pokret Narodne radikalne stranke. Ljubljanska oblast. Občni zbor NRS v Novemmestu. V nedeljo 30. dec. se je vršil v Novem mestu v Narodnem domu občni zbor novomeške kraj. organizacije NRS. Ker občni zbor ob 2. še ni bil sklepčen, ga je otvoril predsednik g. dr. V. Gregorič ponovno ob pol 3., ko je bil — po programu sklepčen ob vsakem številu. Vkljub lepemu vremenu in raztresenosti članov je bil zbor prav lepo o!> iskan. Takoj v začetku je skušal neki bivši član izzvati na zboru incident, ki pa ga je preprečila treznost udeležencev in mož je moral, odkoder je prišel. V začetku je predsednik omenjal vzroke sklicanja občnega zbora. Stari odbor, ki je bil v svojem kratkem delovanju izpostavljen številnim neprilikam, je z občinskimi volitvami nekako završil svoje delo. Omenjal je krizo Stefanovič — Podbevšek, ki je napravila tudi v tukajšnjem krajevnem odboru nesoglasje, ki se je pa pozneje zopet izravnalo, ker sta prekucuha gg. Podbevšek st. in Poljanšek izostala iz odbora in se priključila »žlabti«. Kor pa je le v interesu stranke, d,a ima popolen delaven odbor, je nujna potreba, da se isti reorganizira. Ledino smo iz-orali, dobili smo tri zastopnike v mestnem občinskem odboru, kar je za našo mlado organizacijo vsekakor častno. Bičal je nediscipliniranost članov, ki se je pokaza1'' o Priliki občinskih volitev in prosil navzoče za nasvete, kako in kaj je delati, da ne bo in-trigantstva in kakšno naj bo postopanje pri sprejemanju članov. V debato sta posegla gg. Vojska in iinž. Kobal tor priporočala, naj se z agitacijo nikogar ne sili v stranko. Razširja naj se le program, zglasi naj se vsak le sam, odbor pa naj presoja, ako se sprejme alt ne. Gg. Perhtnek in Lojk pojasnjujeta vzroke nediscipliniranosti članov - železničarjev pri obč. volitvah. Nekoliko jc krivo demagoštvo »Radikala«, nekoliko pa izmišljena vest, ki jo je širil disident Podbevšek, češ, da se je predsednik dr. Gregorič izrazil v neki od-borovi seji proti železničarjem. G. Vukadin je povdarjal, da je treba stvar slednjič razčistiti, da bomo vedeli kam pripadamo. Treba je ljudi poučiti in pazi naj se, da bodo v stranki združeni vsi sloji. Predsednik izraža svoj ponos na predgovornikove besede in ponovno povdarja, da je prvo čut zavednosti in pa pažnja, koga se sprejme v organizacijo. V svrbo boljšega zainteresiranja in pouka članov, priporoča g. Lojk pogosto druženje: tozadevne sestanke, predavanja. G Petrič pa je mnenja, naj se pri agitaciji naglasa, da tvori NRS z vsemi naprednimi strankami, razen z JDS, ki pa mora priti slednjič le k nam, napredni blok. Predsednik obljublja, da se bodo skušale vse te lepe ideje uresničiti ter širiti tudi po časopisju, zborovalce pa opozarja še enkrat »Gojite čut discipline!« Tajniško poročilo je podal g. Pirnat. Pojasnil je vzroke svojega pomanjkljivega poročila, ker manjka zapisnik ustanovnega in izrednega občnega zbora ter zapisniki odbo-rovih sej do 13. oktobra 1923, kar je vse izročil bivši tajnik g. Borštnik v dnevih krize Štefanovičevemu Podbevšku. Od 10. okt. nadalje je imel odbor 14 sej in sicer 7 rednih 4 izredme in 3 zaupne sestanke. Sejo so se vršile skoraj redno vsak teden, zadnji čas pred volitvami tudi večkrat na teden. Vodila so se pogajanja s takozvano »Gospodarsko stranko« v svrho skupnega nastopa pri volitvah, pa tamkajšnji mogotci so odvrnili in prisiljeni smo bili iti sami v ^rottlni boj, iz katerega smo izišli častni in če bi nam he odrekla strankarska zavednost in disciplina naših članov, bi moralo biti število naših obč. zastopnikov še večje. Opominjal je zborovalce na strankarsko zavednost, na pomen strankine discipline, opozarjal jih je na naše glasilo »Radikalski Glasnik« in na list naprednega bloka »Narodni Dnevnik«. K sklepu je podal še statistiko članstva: Kraj. organ, ima 116 elanov. Od teh jc javnih nameščencev 41, železničarjev 36, upokojencev 13, invalida 2, zasebniki 3. Blagajniško poročilo g. Vojske je bilo skromno, kot je bilo skromno ono, kar je hranil — kot se je sam izrazil. Dohodkov je irnela organ. 811.70 Din, stroškov 650.— D, ostane 161.70 Din. To so oni milijoni, o katerih govore naši nasprotniki. Dohodki so povečini darila; glavno je darilo g. Remsa 250.— Din, za kar se mu je izrekla zanvala že v časopisju. Temu je priznalno pritrdil celi zbor. Revizorjem sta bila izvoljena gg. Meršol in Avsee, ki sta našla račune v redu, nakar se je podelil blagajniku absolutorij. Po kratkem odmoru za domenek, se je vršila volitev predsednika. Dotedanji predsednik dr. Gregorič je prosil, naj se ga z ozirom na njegovo zdravje in vsestransko zaposlenost oprosti nadaljnega predsedstva. Pripravljen je sprejeti mesto podpredsednika ter pomagati s svojo skušnjo ter znanstvom tako odboru kot tudi pri event. intervencijah. Nič mu ni pomagalo. Ves zbor se je dvignil ter ga enoglasno izvolil svojim novim predsednikom. Lepe so bile besede, ki jih je nato izrekel g. dr. Gregorič: »Pokoravam se strankini disciplini, kot sem se ji pokoraval pri prevzetju gerentstva, kar mi je bilo ukazano od vodstva stranke v Ljubljani. Nisem se hotel dati siliti, uvidevam težak položaj in da ne boste rekli, da sem bil trd, in da ne bom pustil organizacije na cedilu — četudi težko, vzprejmem. Dajte Pa mi odbor, s katerim se bo dalo delati, odbor, ki bo razumel svojo in predsednikovo nalogo, in dajte mi zaupanje!« Živahno ploskanje je sledilo odkritim in prisrčnim, besedam. Nato je bil z vzklikom enoglasno izvoljen sledeči odbor: 1. podpredsednik g. Košir, 2. podpredsednik g. Vojska, tajnik g. Pirnat, odborniki gg. Pavlin, Toiaut, Udovič Fran, Ulaga. V širši odbor pa še gg. inž. Kobal, Perhlnek, Štor, Ukmar, Veršček, Vukadin. Slučajnosti: G. vladni svetnik v p. Fran Breznik je predlagal: Vsakogar, ki se zglasi za vstop v NRS naj predsednik pred dvema odbornikoma opomni, da je dolžan pri vseh volitvah voliti NRS, kar naj na mestu obljubi pod častno besedo ter Pri tem poda predsedniku desno roko, nakar naj še podpiše tozadevni reverz. Predlog je bil soglasno sprejet. Nato prosi g. Petrič, da pojasni g. predsednik zborovalcem, zakaj smo se zvezali z »Gospodarsko stranko«. Predsednik odgovarja, da se kot naprednjaki s klerikalci sploh ne vežemo, ker pa je izid obč. volitev tak, da smo ravno mi tisti faktor, s katerim bi drugi tvorili vcčinoi, so nas seveda iskali. Nam tega ni bilo treba. Vabila nas je tudi »Gospodarska« in zedinili smo se z njimi za delovanje v obč. odboru. Programa za obč. volitve sta itak enaka, samo da je naš še obširnejši, naš je čustven, dočim se nam oni ni zdel odkritosrčen. Sklepalo se je o tem v odboru in sporazum bi bil lahek, da ni bilo ovir — bivši župan Rozman in vi. svetnik Seidl. Tudi tozadevno so se vršila pogajanja in dosegli smo, da g. Rozman ne sme v starešinstvo. G. Seidl pa je odstopil svoje mesto dr. Režeku, za katerega smo se zedinil* da bodi župan. Naši mandatarji so se zavezali, da hočejo za občino skupno delovati na gospodarskem polju, na političnem pa sc b' do vršilo debate. Naši trije mandatarji so sc zavezali z rcverzom, da bodo delovali v dobrobit mestne občine ter da bodo uvaževali oz. izpolnjevali odborove nasvete oz. sklepe. Podpisalo bo ta reverz vseh prvih deset kandidatov naše liste. Tako je po njegovem in odborovem mnenju najbolj zagotovljeno uspešno delovanje v občinskem odboru v dobrobit meščanstva in procvit mesta. (Viharno priznavanje.) K sklepu se predsednik zahvaljuje volil-cem in mandatarjem ter jih opominja na odkritost in poštenje, kar ne bo le občini temveč tudi stranki v korist. Iz občnega zbora se je poslala udanost-na brzojavka našemu sivolasemu voditelju, ki se glasi: »Ministrski prezldent Pašič, Beograd. Iz občnega zbora mestne organizacije NRS Novo mesto, Slovenija, pošiljajo udeleženci svojemu premijeru udanostno izjavo in Vam žele srečno novo leto. Dr. Gregorič, predsednik.« Tako se je končal ta lepi občni zbor, ki obeta intenzivno delo v mladi naši organizaciji. Mariborska oblast. listano vni radikalni zbor v Celju. V nedeljo 16. decembra m. 1. se je vršil v gostilni Radej na Bregu ustanovni radikalni zbor za II. mestni okraj. Zbor je sklical predsednik že obstoječe krajevne organizacije g. Rudolf Stermecki. Izvoljen je bil sledeči odbor: predsednik: Franc B r e n c e, nadučitelj v p. Ložnica; podpredsednik: Makso Verderber, žeL skladiščnik, So vodna; tajnik: Karel Grdina, žel. revident, Breg; blagajnik: Franjo F a j m a n, lesni trgovec, Breg; odborniki: Matija S t i p š i č, krojač, Sovodna; Žarko Jokšič, industrijalce, Sp. Hudinja; Ivan Ounič, car. uradnik, Gaberje; Josip Zidarič, car. uradnik, Sovodna; Franjo Vidmajer, poštni sluga, Gaberje in Friderik Zupanc, uradni sluga, Polule. V kratkem se konstituirata mestni odbor in sreski odbor. Po svetu. = Največji zrakoplov — last Italije. Iz Rima poročajo, da je naročilo vojno ministrstvo veliki zrakoplov, ki bo meril 45.000 kubičnih metrov. Zrakoplov bo opravljal prekmorsko službo. <= Eliiel umrl. V Parizu je umrl v starosti 92 let izgradltelj Eiffelovega stolpa Inž. Gustav Eiffel. = Proces G.’rmalne Berton. Kakor znano, je umorila Gernmine Berton 21. febr. 1923 mladega rojalista Marija Plateaua. ki je v urednT štvu lista »Action Francaise« prostovoljno prevzel dolžnost, da se razgovarja s sumljivimi po-setniki. Mlada anarhistinja, eksaltirano sedem-naistletno dekle, ki je hotela ustanoviti svojo po kočevskem jezikovnem otoku pravzaprav odrezani od ostalega slo- venskega telesa. Ker pa so se podjetni in plodoviti Kostevci zarili v kočevarske vasi, ki leže ob deželni cesti Ljubljana—Kočevje —Reka, prav do in notri v mesto kočevsko in te vasi slovenizirali že do polovice, tvorimo mi zadnjo ograjo proti slovenski povodnji na jugu, in sicer zaeno z občinami Borovec in Kočevska Reka. Tudi v naši občini je veliko slovenskih priseljencev, kar se je pokazalo zlasti ob otvoritvi naše lastne ljudske šole. Doslej smo namreč pošiljali svojo deco v šolo v Borovec; ker je pa ta pet km oddaljen in je pot silno grda, smo se ob priliki ustanovitve organizacije Narodne radikalne stranke v naši občini, to je leta 1921, obrnili na to stranko, da nam šolo izposluje. Predsednik srezkega kočevskega odbora dr. Sajovic nam je obljubil svojo pomoč in letos smo šolo že odprli. Poleg dr. Sajovica gre zahvala zlasti okrajnemu šolskemu nadzorniku, gospodu Josipu Novaku, ki se je zavzel za naše želje navzlic vsem intrigam in pa višjemu šolskemu svetu v Ljubljani, ki je res odpomogel splošni nujni potrebi ter je s tem izkazal nam in našim otročičem veliko uslugo. Poslal nam je tudi izborno učno moč, res ljudskega učitelja, s katerim smo prav zadovoljni. Pri vpisovanju se je pa vpisalo 44 otrok v slovenske in le pet v nemške razrede. To nas je nekoliko presenetilo; v Borovcu so bili namreč skoro vsi vpisani za Nemce. Tako smo dobili slovensko šolo. Po pravici povedano, mi smo pričakovali nemško. Razložilo se nam je, da imajo iti otroci iz mešanih zakonov med Slovenci in Nemci v razred z državnim učnim jezikom. Potem bi bilo seveda pravilno, ker mi, dasj v večini po rodu Kočevarji, smo poženjeni v ogromni večini z brhkimi in pridnimi Ko-stevkami, kar je pri nas že stara navada. Za otroke pa slovenska šola končno ni posebna težkoča, ker je naš domači dijalekt, ki ga prineso otroci v šolo, močno pomešan s slovenščino in se morajo naši otroci tudi v nemški šoli nemščine šele učiti. Za pri-učenje državnega jezika najbrže ne bodo porabili več truda kot pa za priučenje nemščine. Sicer pa ne odločuje glede narodnosti šola, ampak duh, ki vlada v rodbini. Zato smo navzlic vsemu temu tudi za slovensko šolo jako hvaležni ter izrekamo s tem vsem merodajnim faktorjem in udeleženim gospodom, vštevši našega, prvega slovenskega župana v naši občini, gospoda Antona P o j c -t a, javno iskreno zahvalo. (Op. uredništva: Občina Briga je prva občina v Sloveniji, ki je prešla v roke NRS, in sicer že 1. 1921. pospod Anton Poje, posestnik in trgovec v Prežah, je prvi izvoljeni župan naše stranke v Sloveniji.) — Kočevska Reka. Pri nas smo nekoliko zibali. Kje, pa povemo prihodnjič. — Zagorje ob Savi. Naši somišljeniki se ponovno pritožujejo, da jih šikanira demo-v, kratska inteligenca na vse mogoče načine. Mnogo naših je moralo sedaj po zimi na delo v mrazu, kjer morajo opravljati najslabša in najtežja dela. Zastopniki preganjanih so bili pri g. ravnatelju H., ki je obljubil, da bo storil red. Najbolj žalostno je dejstvo, da se demokratski nasprotniki poslužujejo pri preganjanju naših ljudi komunistov, katerim gredo na roko. Prihodnjič bomo priobčili imena prizadetih, da bo javnost vedela, kdo je nasprotnik narodnozavednega delavstva. Vsak član Narodne radikalne stranke čita in naroči „Radikalski Glasnik44!1