259
Šolske stvari.
Kaj naj bi se v naši domovini pri ljudskem šolstvu sploh koristno in praktično spremenilo?
1. Ljudska šola je oni zavod, v katerem si osobito na deželi večina prebivalcev vso svojo izomiko pridobiva. Ta zavod bode pa ljudstvu sploh še le takrat tudi v resnici koristil, kedar se bodo v njem učenci tudi za svoj prihodnji poklic okoliščinam primerno, za javno življenje izgojali in praktično za-nj pripravljali; tega pa dandanes po obstoječih šolskih naredbah še nimamo in dokler pri teh naredbah ostane, tudi ne bomo imeli. Vsa sedanja šolska uprava glede poduka je zelo nepraktična, preenostranska in nikakor ne zadostuje duhu in zahtevam časa, ker je vsa po eni in isti meri. Še ena in ista hrana, naj bode še tako dobro pripravljena, ne prilega se vsakemu človeku; enega prav dobro okrepča, a drugemu utegne pa celo škodovati. Tudi ena in ista obleka ni in nikoli ne more biti vsakemu prav in primerna. Sedaj podučuje se sploh po mestih, trgih, obrtnih krajih in na kmetih v ljudski šoli po enem in istem kopitu ne oziraje se na prihodnji poklic učeče se mladine. Druge razmere so med samimi kmeti na deželi in zopet druge po mestih, trgih in obrtnijskih krajih; poduk sam na sebi je pa povsod enak, kar pa ne ugaja in ne zadostuje ne enim in ne drugim.
Med samimi kmeti na deželi more biti edino in le kmetij sko-Ij udska, a v mestih, trgih in obrtnijskih krajih pa obrtnijsko-trgovska ljudska šola na svojem mestu. Dosledno morali bi se kmetskih starišev otroci, katerih je v deželi ogromna večina, uže v ljudski šoli na svoj prihodnji poklic s praktičnim podukom dejanski pripravljati, to je, da se uče okoliščine, katere bodo je obdajale, od vseh strani temeljito spoznavati, da bodo umeli pri svojih delih in opravilih na polji, po travnikih in senožetih s primernim orodjem temeljito risati in telovaditi, da bodo potem brez posebne nesreče od truda svojega imeli tudi v žepih več tistega, kar se pod palcem prijetno čuti in pa s čem po skledi »risati". Kakor tč, pripravljati bi morala  tudi ljudska šola otroke obrt-
nijsko-trgovskih  starišev   dejansko na njihovi   prihodni poklic.
Ko bi se ljudsko šolstvo v povedanem smislu po mili domovini enkrat v pravi tir spravilo, še le potem bi ljudstvo od tega zavoda v resnici prave koristi imelo; dokler se pa to ne zgodi, ljudska šola na sploh tudi pravega in zaželenega sadu rodila in donašala ne bode, ga tudi roditi in donašati ne more.
Praktičnim okoliščinam in stanovskim zahtevam primerno preosnovana in urejena ljudska šola bila bi "še le pravi most, preko katerega bi učenci in učenke po dovršitvi taiste iz šolskega pa v javno življenje varno in z gotovostjo prehajati mogli.
Ta zadeva je gotovo dosta važna, da se skoraj v merodajnih krogih temeljito pretresati prične, v posledici pa praktično preosnuje in uredi.
2. „Čas je zlato", veli pregovor. Nove šolske na-redbe so pa tudi za to skrbele, da se brez potrebe z nepomenljivimi pisarijami dosta dragega časa zapravlja, a poleg tega imajo pa tudi šolske občine kolikor toliko zavrženih gmotnih stroškov. V pojasnilo temu le sledeče: Krajni šolski sveti vezani so po postavi vsak mesec le po enkrat vzroke šolskim zamudam preiskovati ter v posledici za prizadete c. kr. okrajnim šolskim svetom kazenske nasvete staviti. Voditelji ljudskih šol morajo pa v strogem smislu postave krajnim šolskim svetom vsakih 15 dni „kazala šolskih zamud" vsakikrat v dveh primerkih podajati. Kako se to vjema? Ali ni to prava nesmisel? — Eden teh slučajev, oni v sredi vsakega meseca namreč, je popolnoma odveč, ker daje prvič šolskim voditeljstvom med letom dosta nepotrebnega in sitnega dela, šolskim občinam nekoliko stroškov za tiskovine (zamudnike), kateri bi se lahko prihranili, za koje se pa po celi deželi skoz celo šolsko leto uže pomenljiva svota prav zavrže; drugič pa prouzroča tudi krajnim in c. kr. okrajnim šolskim svetom pri izvrševanji dosta več zamudnega dela, ker je pregledovanje dveh mesečnih »zamudnikov" dosta težavneje in zamud-neje, nego bilo bi to le pri enem samem skupnem mesečnem zamudniku z enakim duplikatom vred. Ravno zato neso redki slučaji, da pri izvršitvi kazni šolskim zamudam prisojenih tu in tam veliki nedostatki in pomote nastanejo, čemur se pa misleči človek prav nič čuditi ne more.
Pri vsem tem se pa po nekaterih šolskih okrajih mile domovine od učiteljev šolskih voditeljev še vedno strogo zahteva, da morajo v povedanem obziru vsak mesec med šolskim letom brezpotrebno in na vse strani kvarljivo tlak<? delati. Tudi v tem slučaju naj bi se šolska postava praktično spremenila tako, da bi se v prihodnja na vsaki šoli vsak mesec le po enkrat neopravičene • šolske zamude v »zamudnikih" ponovljene krajnim šolskim svetom podajale, s čemur bi se prihranilo dosta dragega časa, veliko nepotrebnega in zamudnega dela, a po drugi strani pa tudi dosta nepotrebnih stroškov za tiskovine, kar se sedaj brez vse koristi in brez vsakega pomena popolno zametuje.
(Konec prihodnjič.)
260
268
Šolske stvari.
Kaj naj bi se v naši domovini pri ljudskem šolstvu sploh koristno in praktično spremenilo?
(Dalje.)
3.   Mir,   edinost  in   sloga  med  šolskimi ofrčinci ia učiteljstvom je   brezpogojno   potrebna reč,   aku hočemo tudi   pri   poduisu   v  šoli koristnega  in  zaželjenega   napredka pričakovati.    Tudi v tem obziru   nismo s šolsko, upravo tam, kjer bi prav za prav biti morali.   V pojasnilo samo nekaj malega.  Krajnim šolskim svetum je med drugim osobito tudi zato skrbeti,   da se ohranijo šolska poslopja   vedno  v dobrem   stanu,   da  so   šolske  sobe s potrebno in praktično opravo preskrbljene,   ter da šole vse potrebne postavno predpisane učne pripomočke dobe. Soodgovornost za vse to naklada se pa po drugi strani tudi učiteljem  šolskim voditeljem ,   kar je  pa za taiste jako kočljiva  stvar.    Ako   učitelj   svoje  dolžnosti  glede poduka v šoli, šolskega reda in discipline strogo v smisla postave vestno spolnuje,  se uže samo s tem roditeljem, osobito unemarnem, dostakratov hudo zameri, če je pa tu in tam  še primoran   tudi glede  popravil na šolskem poslopji,  glede naprave  potrobne šolske   oprave in pre-skrbitve še  pomanj&ujočih,   postavno predpisanih učnih pripomočkov   pri   krajnem   šolskem   svetu   moledovati, pride pogostoma  v splošno  nasprotje  z celo šolsko občino,   kar   potem  na vse  strani prav  britko občuti. — Popreje   mirno,   zadovoljno  življenje   in   splošna   sloga spremeni se v črtenje, sovraštvo, klubovanje, neslogo* h upor,   kar je  neobhodna   posledica in vir  zavratnim ia lažnjivim tožoam ter drugim zlobnim napadom od strani take šolske   občine  na  vestnega  spolnjevalca  dolžnosti svojih v težavnem  poklicu.    Takih nepridiprav slučajev se po mili  domovini  pod sedanjo  šolsko upravo menda v nobenem  šolskem   okraju  ne manjka. — Žalostno, a istinito!    Se ve da, ko bili bi vsi krajni šolski sveti po deželi zgolj iz pravih za šolo resnično vnetih mož sestavljeni, bilo bi v tem obziru vse drugače, nego je tako.
Tudi ta ravno omenjena »nepridiprav* zadeva da se prav lahko in hitro odstraniti in popolno odpraviti. Kedar gosp. c. kr. okrajni šolski nadzornik šole svojega okraja nadzoruje, naj se med drugim tudi še o tem prepriča, kar se pri šoli glede predpisanih učnih pripomočkov, šolske oprave in druzega pomanjkljivega nahaja; vse to naj si zabilježi ter c. Rr. okrajnemu šolskemu svetu naznani. Ta naj pa potem vnemarne krajne šolske
svete, če bi drugače ne šlo, tudi s kaznijo primora, da šolo svojega kraja na vse strani v red spravijo. Pot ta je najkrajša in vodi tudi hitro do zaželenega cilja, ne da bi si učiteljstvo srd in sovraštvo šolske občine na glavo nakopalo.
4.    Kolikor bolj so šolski dnevi sporedno-skupni, toliko več koristnega da se v šoli s podukom doseči. Po sedanjih določilih in naredbah sta med celim šolskim letom dva šolska dneva, katera sta osobito po šolah na deželi glede napredka pri poduku toliko, kot popolnoma zgubljena. Ta dneva sta: prva sreda po veliki noči in pa prva sreda po binkoštih. Ako se hoče, da bi ta dueva na šolskem polji tudi v resnici koristnega sadu donašala, naj bi se v prihodnje kot šolska dneva popolno opustila. Poduk (učna tvarina), kateri je po šolah na deželi za imenovani „suhi srediu predpisan, naj bi se nadomestil pa uže veliko sredo in na binkoštno soboto, ob katerih dnevih, trdim iz lastne skušnje, je šola še prav dobro obiskovana med tem, ko ima učitelj prvo sredo po veliki noči in prvo sredo po binkoštih   v šoli navadno le s praznimi šolskimi klopmi
¦opraviti.
5.   „Vsak delavec vreden je svojega plačila." Z novo šolsko upravo smo ljudski učitelji sploh dobro te-peni. Po eni strani nas je pri velikih počitnicah za celega pol meseca prikrajšala, a po drugi pa nam vsak dan po 1 do 2 uri več rednega podučevanja v šoli naložila. Proti temu večpodučevanju na dan mi iz praK-tičnega stališča osobito tam, kjer je šolski poduk razdeljen, ni kaj ugovarjati; a glede velikih počitnic moram pa kratko opombico ziniti.
Ako se učenci srednjih, kakor tudi oni mestnih ljudskih šol v glavnem mestu dežele — Ljubljani — s svojimi profesorji in učitelji dvomesečnih velikih počitnic vesele in radujejo, zakaj neki bi se tega tudi ljud skim učiteljem in učencem po šolah na deželi ne privoščilo? Istino trdim, ako pravim, da so ti zadnje imenovani v primeri s prvimi na več strani bolj z delom obloženi in s trudom obdani. Osobito poletne mesece stariši svoje šolske otroke po deželi izvan šole pri svojih kmetskih delih in drugih lahkejih opravilih skoraj neprestano rabijo. Ako pa otrok ves truden, zdelan in od solnca preparjen v šolo pride, ne more se od njega zahtevati, da bi se po vrhu vse te muke še kaj koristnega učil. Taki „štrapaci" pa tudi na otroško zdravje, razvoj telesa in duha njegovega nikakor blagodejno upli-vati ne morejo. V truduem telesu je tudi duh onemogel in ni za nikakoršno posebno duševno delo sposoben.
(Konee prihodnjič.)
269
Šolske stvari.
Kaj naj bi se v naši domovini pri ljudskem šolstvu sploh koristno in praktično spremenilo?
(Konec.)
Petindvajsetletna lastna skušnja me uči, da je za pravi šolski napredek pravi in najboljši čas po šolah na deželi oni ob jesenskih, pozimskih in pomladanskih mesecih. Ob tem času se otroci lahko in radi vsega nauče, kar se ob poletnih mesecih ž njimi vse to, kar so se ob ugodnem času naučili, h večjemu ponavljati more. Uže samo to dosta jasno govori, da bile bi tudi po ljudskih šolah na deželi dvomesečne velike počitnice brezpogojno na svojem pravem mestu.
Kar pa ljudske učitelje same na sebi sploh zadeva, naj bi se jim kot vredno plačilo trudu in prizadevanju njihovemu vsa leta, katera so po dovršeni maturi v javni službi provizorično koristno doprinesli, vštevala tudi h pokojninskim letam, ali kot veljavna v dosego popolne pokojnine. Vestno in pošteno delo, naj bode to uže v provizorični ali pa definitivni službi izvršeno, ima enako veljavo in enako vrednost, toraj zasluži pa tudi enako poplačano biti.
Da je učiteljski stan dan danes v resnici eden najtežavnejših in s trudapolnim delom hudo obložen, kaže in potrjuje tudi to, da tolika obilica učiteljsidh moči po deželi očitno hira in boleha ter na jetiki umrje. Posebno dobra pljuča ter dušo in telo krepKO skupaj zra-ščeno mora oni učitelj imeti, kateri po opravljeni pre-skušnji učiteljske sposobnosti hoče še toliko časa uči-teljevati, da polno pokojnino doseže. Takih korenjakov pa pod- sedanjimi razmerami izmed ravno živečega uči-teljstva gotovo veliko ne bode! Da — kdor bode polno pokojnino svojo doživeti in potem še kak dan uživati hotel, moral ga bode pri težavnem delovanji njegovem poseben angelj varuh čuvati in podpirati.
Pravično in tudi prav bi bilo, da bi se ljudskim učiteljem službena leta v dosego polne pokojnine določila mesto sedanjih štirideset pa s petintridesetim letom.
Težavnemu delu in velikemu trudu sledilo naj bi tudi primerno plačilo!
Vse ravno omenjene in opisane "razmere naj bi se skoraj tudi v merodajnih krogih temeljito na rešeto dejale, se dobro pretresle in v posledici tudi za prospeh šolskega napredka in v korist učiteljskega osobja zaželenega sadu obrodile!                                     M. Rant.
276