Acrocephalus 22 (106-IO7): 89 - IO3, 200I Gnezditvena biologija, fenologija in raz{irjenost bele {torklje Ciconia ciconia v Sloveniji Breeding biology, phenology and distribution of White Stork Ciconia ciconia in Slovenia Damijan Denac Gorki~eva 14, SI – 1000 Ljubljana, e-mail: katarina.senegacnik@guest.arnes.si In 1999, the Slovene White Stork population census was carried out again after 20 years. Information on White Stork’s phenology, position and age of nests and causes of death was gathered. In 1999, 239 White Stork’s nests were counted in Slovenia. 18 of them were empty (HO) and 18 of them were utilised for a short period by nest visitors (HB). For 3 nests, no data on their occupancy was obtained (HPx). 200 pairs occupied nests (HPa) and 153 of them fledged the young (HPm). Altogether, 365 young were fledged (JZG). The mean number of fledglings in relation to all nest occupying pairs was 1.83 (JZa) and in relation to pairs with fledglings 2.39 (JZm). The majority of pairs fledged 2 young. The number of nests on chimneys and trees decreased and the number of nests on poles increased compared to 1979. White Storks breed in the lowland parts of Slovenia, with the majority of nests located on the Pannonian plain. A negative correlation has been discovered between White Stork’s breeding densities and the proportion of woodland. In the regions with higher proportion of White Stork’s optimal feeding habitats (e.g. Kr{ka ravan), the breeding success was higher than in the regions with lower proportion of such sites (e.g. Murska ravan). The number of pairs occupying nests in Slovenia has increased by 19 % since 1979. Breeding success of pairs building new nests was smaller than that of pairs breeding in old nests. White Storks returned to their breeding sites at the end of March. Individuals that formed pairs earlier in the breeding season had higher breeding success than those forming pairs at a later time. Pairs with higher number of hatched young threw the young from the nest more frequently than those with lower number of hatched young. Key words: Ciconia ciconia, White Stork, census, Slovenia, breeding success, nest sites, age of nests, phenology, causes of death, comparison with previous censuses Klju~ne besede: Ciconia ciconia, bela {torklja, cenzus, Slovenija, gnezditveni uspeh, podlaga gnezd, starost gnezd, fenologija, vzroki smrti, primerjava s prej{njimi cenzusi 1. Uvod Prvi zapisi o beli {torklji Ciconia ciconia na obmo~ju Slovenije so iz 19. stoletja. Seidensacher (1864) jo za okolico Celja navaja kot selivko, Plaz (1892) pa za ^rnce pri Radgoni kot redko selivko. Reiser (1925) je zapisal, da je leta 1924 bela {torklja prvi~ gnezdila v Jakobskem dolu. Poneb{ek (1934) brez podatkov o lokacijah navaja, da {torklja pri nas gnezdi, prezimuje pa v ju`nej{ih krajih. O gnezdenju bele {torklje na Dolenjskem so podatki iz leta 1938 (Rudolf 1938 v Hudoklin 1991), vendar so nezanesljivi. V Sloveniji je prvi sistemati~no popisal populacijo bele {torklje [o{tar{i~ (1965). To je bil prvi kartografski popis ptic v Sloveniji (Geister 1995). Leta 1979 je populacijo bele {torklje v Sloveniji popisal Je` (1987). V obdobju zadnjih 20 let je bilo izvedenih nekaj popisov na manj{ih obmo~jih. V ob~ini Ptuj ga opravljajo od leta 1989 ([tumberger 1990, 1991, 89 D. Denac: Gnezditvena biologija, fenologija in raz{irjenost bele {torklje Ciconia ciconia v Sloveniji 1992 & ustno). Na Dolenjskem od leta 1989 redno spremljajo populacijo gnezde~ih {torkelj na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dedi{~ine Novo mesto (Hudoklin ustno). Podatke o gnezdenju na Dolenjskem od leta 1975 do leta 1990 je zbral Hudoklin (1991). Leta 1994 je Belca (1995) opravila popis gnezde~ih belih {torkelj na Dravskem polju in raziskovala prehranjevalne habitate bele {torklje. V Pomurju so gnezde~o populacijo belih {torkelj popisali leta 1995 (Poredo{ 1996). O gnezdenju bele {torklje v Sloveniji so posebej objavljeni {e podatki z Ljubljanskega barja (Sovinc 1981, Sovinc & [ere 1994), Dravskega polja (Bra~ko 1984 & 1997, Sovinc & [ere 1994 & 1996), Prekmurja (Bra~ko 1990), okolice Celja (Gobec 1992, Sovinc & [ere 1994, Vrhovnik 1998), okolice Cerkni{kega jezera (Polak 1993), Dolenjske (Vogrin & Hudoklin 1993, Hudoklin 1996, Hudoklin & [ere 1996), obmo~ja ob reki Sotli (Trontelj & Vogrin 1993) in Bele krajine (Tome 1996). Leta 1934 je bil opravljen prvi mednarodni popis bele {torklje na ve~jem delu njenega gnezditvenega areala. Temu so sledili mednarodni popisi v letih 1958, 1974, 1984 ter 1994 in 1995. Peti mednarodni Tabela 1: Kratice in ustrezne definicije Table 1: Abbreviations and definitions Kratica/ Definicija/ Abbreviation Definition AH {tevilo popisanih gnezd HO {tevilo praznih gnezd HB {tevilo gnezd, ki so jih obiskovali posamezni osebki ali pari, a niso za~eli gnezditi HPa {tevilo parov, ki so zasedli gnezdo (HPa = HPm + HPo + HPx). Par {torkelj {tejemo za gnezde~i par le, ~e v prvi polovici gnezditvenega obdobja najmanj 4 tedne zaseda ali uporablja gnezdo, kar je v srednji Evropi okvirno med 14.4. in 15.6. ({tevilo gnezde~ih parov) HPm {tevilo parov s poletelimi mladi~i ({tevilo uspe{nih parov) HPo {tevilo parov brez poletelih mladi~ev ({tevilo neuspe{nih parov) HPx {tevilo parov, pri katerih ni podatkov o gnezditvenem uspehu JZG {tevilo poletelih mladi~ev v populaciji JZa povpre~no {tevilo poletelih mladi~ev parov, ki so zasedli gnezda (JZG:HPa) JZm povpre~no {tevilo poletelih mladi~ev parov s poletelimi mladi~i (JZG:HPm) 2 StD {tevilo gnezde~ih parov (HPa) na 100 km OPM odstotek poletelih mladi~ev - odstotek poletelih od vseh izvaljenih mladi~ev (OSM (%) = (npv/niv) * 100), pri ~emer je npv = {tevilo poletelih mladi~ev v populaciji (vzorcu) in niv = {tevilo izvaljenih mladi~ev v populaciji (vzorcu) popis populacije bele {torklje v letih 1994 in 1995 je bil opravljen v 32 dr`avah. Popisa ni bilo v Armeniji, Bosni in Hercegovini, Gr~iji, Makedoniji, Sloveniji in Tur~iji (Schulz 1999b). Na{ namen je bil po mednarodno uveljavljeni metodi (Schulz 1999a) ugotoviti, kak{na je gnezditvena raz{irjenost bele {torklje v Sloveniji leta 1999, {tevilo gnezde~ih parov, njihov gnezditveni uspeh, fenologija nekaterih gnezditvenih pojavov ter izbor podlage in starost gnezd. S primerjavo z rezultati popisov v letih 1965 in 1979 smo sku{ali ugotoviti razlike v raz{irjenosti, {tevilu gnezde~ih parov in v izbiri podlage gnezd ter poiskati vzroke zanje. 2. Metode Gnezditveni podatki so bili zbrani na tri na~ine: z neposrednim opazovanjem, intervjujem doma~inov in anketo. V vseh primerih so popisovalci podatke vpisovali v vnaprej pripravljeni obrazec. Neposredno opazovanje so opravili izku{eni ornitologi. Vsakemu je bilo dodeljeno delovno obmo~je, ki ga je moral preiskati v celoti, in pre{teti ter popisati vsa gnezda. Obmo~ja za izvedbo popisa 9° Acrocephalus 22 (106-IO7): 89 - IO3, 200I so sestavljala pribli`no 90 % povr{ine gnezditvenega areala bele {torklje v Sloveniji, ugotovljenega leta 1979 (Je` 1987). Gnezda na Gori~kem so bila popisana le z metodo ankete. Skladno z mednarodnimi priporo~ili za srednjo Evropo (Schulz 1999a) je bilo neposredno opazovanje opravljeno v mesecu juliju. V tem ~asu je v ve~ini primerov mo`no s tal pre{teti mladi~e v gnezdu. Prej so mladi~i premajhni, da bi jih lahko pre{teli na ta na~in. Kjer je bilo mogo~e, smo popisovalci ob gnezdu napravili intervjuje z doma~ini. S podatki doma~inov smo dopolnili lastna opazovanja. Podatke o {tevilu izvaljenih mladi~ev, starosti gnezd in datume prihodov prve in druge {torklje na gnezda smo ve~inoma dobili od doma~inov. Anketo smo izvedli med u~itelji biologije v vseh osnovnih {olah v Sloveniji in med vsemi ~lani Dru{tva za opazovanje in prou~evanje ptic Slovenije med akcijo »Ptica leta 1999«. V ta namen smo jim poslali obrazce z navodili za izpolnjevanje. Izpolnjene obrazce je vrnilo 125 popisovalcev. Nadmorsko vi{ino gnezd smo od~itali v Atlasu Slovenije (Kru{i~ 1994) in jo zaokro`ili na 10 m natan~no. V delu uporabljamo pojem populacija za skupine gnezde~ih osebkov na obmo~jih submakroregij in mezoregij (Fridl et al. 1998) v Sloveniji, na primer populacija na panonskih ravninah, populacija na Dravski ravni itd. V delu uporabljamo naravnogeografsko razdelitev Slovenije po Fridl et al. (1998). 2.1. Kratice in definicije Pri predstavitvi rezultatov smo za razli~ne parametre uporabili mednarodno poenotene kratice (Schulz 1999a). Parametre predstavljamo v tabeli 1 in v oklepaju navajamo besede, uporabljene v besedilu ~lanka. 3. Rezultati 3.1. Gnezditvena raz{irjenost Slika 1: Zasedena gnezda (HPa) bele {torklje Ciconia ciconia v Sloveniji leta 1999 (n = 200). Pika je zasedeno gnezdo (karta za podlago: Geografski in{titut ZRC SAZU). Figure 1: Occupied nests (HPa) of White Stork Ciconia ciconia in Slovenia in 1999 (n = 200). Every dot represents an occupied nest (map: Geografski in{titut ZRC SAZU). 91 D. Denac: Gnezditvena biologija, fenologija in raz{irjenost bele {torklje Ciconia ciconia v Sloveniji V Sloveniji bela {torklja gnezdi v panonskem, dinarskem in alpskem svetu (slika 1). V panonskem svetu gnezdi na Murski, Dravski in Kr{ki ravni, na Gori~kem, v Slovenskih in Dravinjskih goricah ter na Voglajnskem in Zgornjesotelskem gri~evju. Na obmo~ju dinarskega sveta gnezdi v Beli krajini, Novome{ki pokrajini, Dolenjskem podolju in Ljubljanskem barju. V alpskem svetu gnezdi na obmo~ju Savinjske in Savske ravni ter Pohorja. 3.2. Populacijski parametri bele {torklje v Sloveniji 3.2.1. Gnezditveni uspeh V Sloveniji smo leta 1999 pre{teli 239 gnezd belih {torkelj. Gnezda je zasedlo 200 parov (HPa), kar je 83,7 % vseh popisanih gnezd. Za 3 gnezda ni natan~nega podatka o zasedenosti. Med nezasedenimi gnezdi je bila na 18 gnezdih obiskovalka (HB) ali par obiskovalk, 18 gnezd je bilo praznih (HO). Najve~ parov je gnezdilo na obmo~ju panonskih, najmanj pa na obmo~ju alpskih ravnin. Najmanj{i dele` zasedenih gnezd (80,6 %) je bil na panonskih ravninah, in sicer na Murski ravni (78,9 %) (tabela 2). Od 200 gnezde~ih parov (HPa) je bilo 153 uspe{nih (HPm), kar pomeni 76,5 % parov, ki so Tabela 2: [tevilo gnezd, parov in gnezditvena gostota bele {torklje Ciconia ciconia v Sloveniji v letu 1999 (S – velikost 2 obmo~ja (km ), AH – {t. popisanih gnezd, HO – {t. praznih gnezd, % HO – HO/AH (%), HB – {t. obiskovalk, HPa – {t. gnezde~ih parov, % HPa – HPa/AH (%), HPm – {t. uspe{nih parov, % HPm – HPm/HPa (%), HPx – {t. parov, kjer uspeh ni 2 znan, StD – populacijska gostota (HPa/100km )). Table 2: The number of nests, pairs and breeding density of White Stork Ciconia ciconia in Slovenia in 1999 (S – area 2 surface (km ), AH – No. of nests, HO – No. of empty nests, % HO – HO/AH (%), HB – No of. nest visitors, HPa – No. of breeding pairs, % HPa – HPa/AH (%), HPm – No. of successful pairs, % HPm – HPm/HPa (%), HPx – No. of pairs with 2 unknown breeding success, StD – population density (HPa/100km )). Mezoregija / Mezoregion S AH HO %HO HB HPa %HPa HPm %HPm HPx StD Murska ravan 601 109 7 6,4 13 86 78,9 63 73,3 3 14,3 Dravska ravan 425 47 6 12,8 3 38 80,9 26 68,4 0 8,9 Kr{ka ravan 270 9 0 0 0 9 100,0 9 100,0 0 3,3 panonske ravnine 1.296 165 13 7,9 16 133 80,6 98 73,7 3 10,3 Gorièko 492 9 0 0 0 9 100,0 8 88,9 0 1,8 Slovenske Gorice 1.034 31 3 9,7 1 27 87,1 25 92,6 0 2,6 Dravin. gorice 281 19 1 5,3 1 17 89,5 10 58,8 0 6,1 Vog. in Zgo. gri.* 293 2 0 0 0 2 100,0 2 100,0 0 0,7 panonska gri~evja 2.993 61 4 6,5 2 55 90,6 45 81,8 0 1,8 Bela krajina 388 5 0 0 0 5 100,0 4 80,0 0 1,3 Novome{ka pokrajina 259 1 0 0 0 1 100,0 1 100,0 0 0,4 Dolenjsko podolje 318 1 0 0 0 1 100,0 1 100,0 0 0,3 Ljubljansko barje 180 1 0 0 0 1 100,0 1 100,0 0 0,6 dinarska podolja in ravniki 1.896 8 0 0 0 8 100,0 7 87,5 0 0,4 Savinjska ravan 143 3 0 0 0 3 100,0 2 66,7 0 2,1 Savska ravan 678 1 0 0 0 1 100,0 1 100,0 0 0,2 alpske ravnine 819 4 0 0 0 4 100,0 3 75,0 0 0,5 Pohorje (alpska hribovja) 4.660 1 1 100 0 0 0,0 0 0,0 0 0 Skupaj / Total 20.272 239 18 7,5 18 200 83,7 153 76,5 3 1,0 * Voglajnsko in Zgornjesotelsko grièevje 92 Acrocephalus 22 (106-IO7): 89 - IO3, 200I zasedli gnezda. Najve~ji dele` uspe{nih parov (87,5 %) je bil na obmo~ju dinarskih podolij in ravnikov, najmanj{i (73,7 %) pa na panonskih ravninah. Na panonskih ravninah je bil najmanj{i (68,4 %) na Dravski ravni (tabela 2). Skupno {tevilo poletelih mladi~ev (JZG) v letu 1999 je bilo 365 (tabela 3). Pri najve~ parih (40,5%) sta iz gnezda poletela dva mladi~a (tabela 4). Povpre~no {tevilo poletelih mladi~ev, izra~unano na osnovi vseh parov, ki so zasedli gnezdo (JZa), je bilo 1,83; glede na tiste, ki so uspe{no speljali mladi~e (JZm), pa 2,39 (tabela 2). Najve~je povpre~no {tevilo poletelih mladi~ev (JZm = 3,44) so imeli pari, ki so gnezdili na Kr{ki ravni. Na obmo~ju panonskega gri~evja ter dinarskih podolij in ravnikov so med uspe{nimi pari (HPm) prevladovali pari s 3, na panonskih ravninah pa pari z 2 poletelima mladi~ema (tabela 4). Odstotek poletelih mladi~ev (OPM) je zna{al 72,7 % (tabela 3). Ve~ ko je imel par izvaljenih mladi~ev, ve~ jih je tudi poletelo (slika 2). Tabela 3: Gnezditvena uspe{nost bele {torklje Ciconia ciconia v Sloveniji v letu 1999 (JZG – N poletelih mladi~ev, JZa – povpre~no {t. poletelih mladi~ev vseh gnezde~ih parov, JZm – povpre~no {t. poletelih mladi~ev uspe{nih parov, nv – {tevilo gnezd z znanim {tevilom izvaljenih in poletelih mladi~ev, niv – {tevilo izvaljenih mladi~ev, nsv – {tevilo poletelih mladi~ev, piz – povpre~no {tevilo izvaljenih mladi~ev na gnezdu, OPM – odstotek poletelih mladi~ev (%)). Table 3: Breeding success of White Stork Ciconia ciconia in Slovenia in 1999 (JZG – No. of fledged young, JZa – average number of fledged young related to all breeding pairs, JZm – average number of fledged young related to successful pairs, nv – No. of nests with known number of hatched and fledged young, niv – No. of hatched young, nsv – No. of fledged young, piz – average number of hatched young per nest, OSM – percent of fledged young (%)). Mezoregija / Mezoregion JZG JZa±sd JZm±sd ni piz OPM (%) Murska ravan 138 1,60+1,24 2,19+0,90 33 84 51 2,5 60,7 Dravska ravan 60 1,58+1,35 2,31+0,97 26 77 59 3,0 76,6 Kr{ka ravan 31 3,44+1,33 3,44+1,33 2 10 8 5 80,0 panonske ravnine 229 1,72±1,35 2,34±1,01 61 171 118 2,8 69,0 Gorièko 19 2,11+1,17 2,38+0,92 1 3 3 3 100,0 Slovenske gorice 65 2,41+1,01 2,60+0,76 11 35 28 3,2 80,0 Dravinjske gorice 25 1,47+1,37 2,50+0,71 7 18 15 2,6 83,3 Vog. in Zgo. gri.* 4 2,00+0,00 2,00+0,00 0 - - - - panonska gri~evja 113 2,05±1,19 2,51±0,76 19 56 46 2,9 82,1 Bela krajina 10 2,00+1,41 2,50+1,00 3 7 4 2,3 57,1 Novome{ka pokrajina 4 4,00 4,00 0 - - - - Dolenjsko podolje 1 1,00 1,00 1 1 1 1 100,0 Ljubljansko barje 2 2,00 2,00 0 - - - - dinarska podolja in ravniki 17 2,13±1,36 2,43±1,13 4 8 5 2,0 62,5 Savinjska ravan 3 1,00+1,00 1,50+0,71 2 4 3 2 75,0 Savska ravan 3 3,00 3,00 1 4 3 4 75,0 alpske ravnine 6 1,50+1,29 2,00+1,00 3 8 6 2,2 75,0 Pohorje (alpska hribovja) 0 0 0 0 - - - - Skupaj / Total 365 1,83±1,31 2,39±0,95 87 243 175 2,8 72,7 n ns V V * Voglajnsko in Zgornjesotelsko grièevje 93 D. Denac: Gnezditvena biologija, fenologija in raz{irjenost bele {torklje Ciconia ciconia v Sloveniji Tabela 4: [tevilo in odstotek parov bele {torklje Ciconia ciconia z razli~nim {tevilom poletelih mladi~ev (HPm) v Sloveniji leta 1999 Table 4: Number and percentage of White Stork Ciconia ciconia pairs with different numbers of fledged young (HPm) in Slovenia in 1999 Submakroregija/ Število poletelih mladièev/ Skupaj {t. parov/ Submacroregion No. of fledged young Total number of pairs 1 2 3 4 5 panonske ravnine HPm 19 43 24 8 4 98 % 19,4 43,9 24,5 8,2 4,1 panonska gri~evja HPm 4 17 21 3 0 45 % 8,9 37,8 46,7 6,7 0 dinarska podolja in ravniki HPm 2 1 3 1 0 7 % 28,6 14,3 42,9 14,3 0 alpske ravnine HPm 1 1 1 0 0 3 % 33,3 33,3 33,3 0 0 Skupaj / Total HPm 26 62 49 12 4 153 % 17,0 40,5 32,0 7,8 2,6 3.2.2. Nadmorska vi{ina gnezd 3.2.3. Podlaga gnezd Povpre~na nadmorska vi{ina gnezd (n = 239) je bila Podlaga gnezd bele {torklje je bila v 80 % drog (tabela 210 metrov (sd = 44, min = 140 m, max = 440 m). 5). Razlika v izbiri podlage gnezd je bila statisti~no zna~ilna; ?25 = 306,29, p < 0,001. Slika 2: Odvisnost povpre~nega {tevila poletelih mladi~ev (± sd) v gnezdu od {tevila izvaljenih mladi~ev bele {torklje Ciconia ciconia v Sloveniji leta 1999 (n = 87) Figure 2: Average number of fledged young (± sd) per nest related to number of hatched young in Slovenia in 1999 (n = 87) Slika 3: Vi{inska raz{irjenost gnezd bele {torklje Ciconia ciconia v Sloveniji leta 1999 (n = 239) Figure 3: Altitudinal distribution of White Stork Ciconia ciconia nests in Slovenia in 1999 (n = 239) 94 Acrocephalus 22 (106-IO7): 89 - IO3, 200I Tabela 5: Namestitev gnezd bele {torklje Ciconia ciconia v Sloveniji leta 1999 (a = dimnik, b = sleme strehe, c = drog s podstavkom za gnezdo, d = drog brez podstavka za gnezdo, e = drevo, f = drugo) Table 5: Nest site selection of White Stork Ciconia ciconia in Slovenia in 1999 (a = chimney, b = ridge of the roof, c = pole with nest support, d = pole without nest support, e = tree, f = other) Mezoregija / Mezoregion Skupaj / Total Murska ravan 18 Dravska ravan 5 Krška ravan 1 panonske ravnine 24 Gorièko Slovenske Gorice 10 Dravinjske gorice 5 Zgornjesotelsko gr.* 1 panonska gri~evja 16 Bela krajina novomeška pokrajina dolenjsko podolje Ljubljansko barje 1 dinarska podolja in ravniki 1 Savinjska ravan Savska ravan 1 alpske ravnine 1 Pohorje (alpska hribovja) 1 Skupaj / Total 43 v / in % 18,2 * Voglajnsko in Zgornjesotelsko grièevje 63 27 27 13 3 4 93 44 6 3 13 8 7 6 1 - 27 17 3 1 1 - 124 64 - 108 - 46 I 9 1 163 - 9 - 31 I 19 - 2 1 61 - 5 - 1 - 1 - 7 - 3 - 1 - 4 - 1 2 236 0,8 53,0 26,7 0,4 0,8 100,0 3.2.4. Starost gnezd Najstarej{e gnezdo v Sloveniji je bilo staro 80 let. Name{~eno je na dimniku baro~nega gradu v Dornavi, drugo najstarej{e gnezdo, staro 75 let, pa na dimniku hi{e v Brezovcih. V Sloveniji so pari bele {torklje leta 1999 zgradili 21 novih gnezd (11 % gnezd od gnezd znane starosti, n = 190). Od tega jih je bilo najve~, 19, zgrajenih v panonskem svetu. V Sloveniji je bilo najve~ gnezd starih med 1 in 5 let (tabela 6). Gnezda, stara med 21 in 80 let, so bila le na obmo~ju Dravske in Murske ravni in Slovenskih Goric. Najstarej{a gnezda Kr{ke ravni in Dravinjskih goric so bila stara med 11 in 20 let, medtem ko je bila najve~ja ugotovljena starost gnezd na Savinjski ravni in Beli krajini med 6 in 10 let. Najstarej{a gnezda na obmo~ju Pohorja, Ljubljanskega barja, Novome{ke pokrajine in Gori~kega niso bila starej{a od 5 let. Najve~ nezasedenih gnezd je bilo starih med 11 in 20 let. 3.2.5. Fenologija V letu 1999 so se bele {torklje vrnile na gnezda v Sloveniji med 7.3. in 15.5. Najve~ se jih je vrnilo na gnezda med 27. in 31.3. (slika 4). Najve~, 49 %, drugih {torkelj (n = 49) se je vrnilo na gnezdo od 0 do 5 dni za prvo. Razlika v prihodu med prvimi in drugimi {torkljami je bila statisti~no zna~ilna; ?22 = 6,16, p = 0,046. 95 b d f a c e 1 4 1 1 2 2 1 2 1 D. Denac: Gnezditvena biologija, fenologija in raz{irjenost bele {torklje Ciconia ciconia v Sloveniji Tabela 6: Gnezda bele {torklje Ciconia ciconia po starostnih razredih v Sloveniji leta 1999 (n = 190) Table 6: Number of White Stork Ciconia ciconia nests according to age intervals in Slovenia in 1999 (n = 190) Submakroregija/ Let / Years Skupaj/ Submacroregion 0 1 - 5 6 - 10 11 - 20 21 - 80 Total panonske ravnine 14 panonska gri~evja 5 dinarska podolja in ravniki 1 alpske ravnine 1 alpska hribovja - 29 14 5 2 29 8 39 7 27 6 138 40 7 4 aj / Total T ;t 39 4^_ 33 t9" Slika 4: Frekvence prihodov belih {torkelj Ciconia ciconia s prezimovali{~ v Slovenijo leta 1999 (n = 117) Figure 4: Frequencies of White Stork Ciconia ciconia arrivals from winter quarters to Slovenia in 1999 (n = 117) 96 1 1 1 1 Acrocephalus 22 (106-IO7): 89 - IO3, 200I Slika 5: Gnezditvena gostota populacij bele {torklje Ciconia ciconia leta 1999 v mezoregijah glede na odstotek gozda. Upo{tevana so le obmo~ja z najmanj 4 gnezde~imi pari (mr = Murska ravan, dr = Dravska ravan, kr = Kr{ka ravan, sg = Slovenske Gorice, go = Gori~ko, bk = Bela krajina, dg = Dravinjske gorice). Figure 5: Population densities of White Stork Ciconia ciconia in mezoregions of Slovenia in 1999 related to percentage of woodland. Only areas with at least 4 breeding pairs are considered (mr = Murska ravan, dr = Dravska ravan, kr = Kr{ka ravan, sg = Slovenske Gorice, go = Gori~ko, bk = Bela krajina, dg = Dravinjske gorice). 3.3. Korelacija gnezditvene gostote bele {torklje in dele`a gozda ter naklona povr{ja Korelacija med gnezditveno gostoto bele {torklje in dele`om gozda (slika 5) je bila statisti~no zna~ilna; rSpearman = -0,788, N = 7, p = 0,035. Korelacija med gnezditveno gostoto bele {torklje in naklonom povr{ja (slika 6) ni bila statisti~no zna~ilna; rSpearman = -0,678, N = 7, p = 0,094. 3.4. Primerjava starosti gnezd z gnezditveno uspe{nostjo parov ter starosti s podlago gnezd Pri 18 parih (86%) od 21 parov, ki so leta 1999 zgradili gnezda ni poletel noben mladi~. Mladi~e so ve~krat uspe{no speljali pari na starej{ih gnezdih kot pari, ki so gnezdili na mlaj{ih gnezdih; ?24 = 40,06, p < 0,001. Na najstarej{ih gnezdih so vsi pari imeli vsaj enega poletelega mladi~a (slika 7). Med gnezdi so v povpre~ju najstarej{a tista na dimnikih, sledijo gnezda na drogovih s podstavkom in gnezda na drogovih brez podstavka (tabela 7). Slika 6: Gnezditvena gostota populacij bele {torklje Ciconia ciconia leta 1999 v mezoregijah glede na povpre~ni naklon povr{ja. Upo{tevana so le obmo~ja z najmanj 4 gnezde~imi pari (mr = Murska ravan, dr = Dravska ravan, kr = Kr{ka ravan, sg = Slovenske Gorice, go = Gori~ko, bk = Bela krajina, dg = Dravinjske gorice). Figure 6: Population densities of White Stork Ciconia ciconia in mezoregions of Slovenia in 1999 related to the terrain's inclination. Only areas with at least 4 breeding pairs are considered (mr = Murska ravan, dr = Dravska ravan, kr = Kr{ka ravan, sg = Slovenske Gorice, go = Gori~ko, bk = Bela krajina, dg = Dravinjske gorice). Slika 7: Dele` uspe{nih (HPm) in neuspe{nih parov (HPo) bele {torklje Ciconia ciconia na gnezdih razli~ne starosti v Sloveniji leta 1999 (n = 158) Figure 7: Proportion of successful (HPm) and unsuccessful (HPo) pairs of White Stork Ciconia ciconia according to nest age in Slovenia in 1999 (n = 158) 97 D. Denac: Gnezditvena biologija, fenologija in raz{irjenost bele {torklje Ciconia ciconia v Sloveniji Tabela 7: Namestitev gnezd bele {torklje Ciconia ciconia v Sloveniji leta 1999 po starostnih razredih (n = 190) Table 7: Nest site selection of White Stork Ciconia ciconia in Slovenia in 1999 according to age intervals (n = 190) Podlaga/ Nest site Starostni razredi / age intervals 1 - 5 6 - 10 11 - 20 21 - 80 Skupaj/ Total dimnik / chimney I 5 sleme strehe/ I i ridge of the roof drog s podstavkom/ 7 21 pole with nest support drog brez podstavka/ ii 2-4 pole without nest support drevo / tree i - drugo / other - - 25 27 16 14 34 2 94 57 1 2 3.5. Primerjava datumov prihoda {torkelj z gnezditveno uspe{nostjo 3.6. Primerjava rezultatov popisa leta 1999 z rezultati prej{njih popisov bele {torklje v Sloveniji Zgodnji pari so imeli v povpre~ju ve~ poletelih mla- 3.6.1. Populacijski parametri di~ev kot pozni pari (slika 8). V primerjavi s podatki iz leta 1965 ([o{tari~ 1966) Slika 8: Povpre~no {tevilo poletelih mladi~ev (JZm) uspe{nih parov (± sd) bele {torklje Ciconia ciconia glede na datum, ko je par zasedel gnezdo, Slovenija, 1999 (n = 39) Figure 8: Average number of fledged young (JZm) of successful pairs (± sd) of White Stork Ciconia ciconia related to the date on which a pair occupied a nest in Slovenia in 1999 (n = 39) 98 Slika 9: Primerjava podlage gnezd bele {torklje Ciconia ciconia v Sloveniji med leti 1965 ([O[TAR[I^ 1966; n = 162), 1979 (JE@ 1987; n = 169) in 1999 (n = 236) Figure 9: Comparison of nest site selection of White Stork Ciconia ciconia nests in Slovenia in 1965 ([O[TAR[I^ 1966; n = 162), 1979 (JE@ 1987; n = 169) and 1999 (n = 236) 0 5 7 8 11 3 1 1 Acrocephalus 22 (106-IO7): 89 - IO3, 200I je bilo {tevilo parov, ki so zasedli gnezda leta 1999, ve~je za 37 %, v primerjavi s podatki iz leta 1979 (Je` 1987) pa za 19 %. [tevila parov, ki so zasedli gnezda v letih 1965, 1979 in 1999, so se med seboj zna~ilno razlikovala; ?22 = 8,61, p = 0,035. Odstotek poletelih mladi~ev in povpre~no {tevilo poletelih mladi~ev sta bila v letu 1999 manj{a kot v letih 1965 in 1979 (tabela 8). Dele` gnezd na dimnikih in drevesih se je med letoma 1965 in 1999 zmanj{al, dele` gnezd na drogovih pa je bil leta 1999 ve~ji kot v letih 1979 in 1965; ?26 = 242,83, p < 0,001 (slika 9). Tabela 8: Primerjava {tevila parov, ki so zasedli gnezda (HPa), odstotka poletelih mladi~ev (OPM) in povpre~nega {tevila poletelih mladi~ev (JZa) bele {torklje Ciconia ciconia v Sloveniji v letih 1924 (REISER 1925), 1965 ([O[TARI^ 1966), 1979 (JE@ 1987) in 1999 Table 8: Comparison of number of pairs that occupied nests (HPa), percent of fledged young (OPM) and average number of fledged young (JZa) of White Stork Ciconia ciconia in Slovenia in 1924 (REISER 1925), 1965 ([O[TARI^ 1966), 1979 (JE@ 1987) and 1999 Leto / Year HPa 1924 2 1965 146 1979 168 1999 200 OPM (%) JZa 90 76 73 2,8 2,1 1,8 3.6.2. Obmo~je gnezditve Obmo~je gnezditve bele {torklje v Sloveniji se je med letoma 1965 ([o{tar{i~ 1965) in 1999 pove~alo. Med letoma 1965 ([o{tar{i~ 1965) in 1979 (Je` 1987) se je pove~alo z obmo~ja Murske ravni, Slovenskih Goric in Dravske ravni na Gori~ko (SV del), Dravinjske gorice, Voglajnsko in Zgornje-sotelsko gri~evje in Kr{ko ter Savinjsko ravan. V tem obdobju je za~ela bela {torklja gnezditi tudi na obmo~ju Notranjskega podolja (okolica Cerkni{kega jezera) (Polak 1993) in na Ljubljanskem barju. Med letoma 1979 in 1999 se je obmo~je gnezditve bele {torklje raz{irilo na zahodno Gori~ko, Belo krajino, Dolenjsko podolje, Savsko ravan in Pohorje, medtem ko je na Notranjskem podolju prenehala gnezditi. 3.7. Vzroki smrti {torkelj in uni~enja gnezda Pri 46 (53 %) od 87 parov bele {torklje, za katere imamo podatke o {tevilu izvaljenih in poletelih mladi~ev, je v gnezdu poginil vsaj en mladi~. Skupno je poginilo 68 mladi~ev od 243 (tabela 3). Iz gnezda so {torklje vrgle 33 mladi~ev. Pari z ve~ izvaljenimi mladi~i so pogosteje metali mladi~e iz gnezda; ?23= 9,76, p = 0,02 (slika 11). Iz 10 gnezd je {torklja vrgla jajca. Od petih odraslih belih {torkelj, ki so poginile v letu 1999, je dve ubila elektrika, dve sta poginili zaradi trka z `icami, eno je povozil avto. V letu 1999 sta bili uni~eni dve gnezdi. Eno je uni~il ~lovek, drugo je padlo na tla zaradi mo~nega vetra. Slika 10: Shematska predstavitev {irjenja gnezditvenega areala bele {torklje Ciconia ciconia v Sloveniji Figure 10: Schematic representation of spreading of the White Stork’s Ciconia ciconia breeding area in Slovenia Slika 11: Odvisnost metanja mladi~ev bele {torklje Ciconia ciconia iz gnezda od {tevila izvaljenih mladi~ev v gnezdu v Sloveniji leta 1999 (n = 61) Figure 11: Frequency of young White Storks Ciconia ciconia thrown out of the nest related to number of hatched young in the nest in Slovenia in 1999 (n=61) 99 D. Denac: Gnezditvena biologija, fenologija in raz{irjenost bele {torklje Ciconia ciconia v Sloveniji 4. Diskusija 4.1. Gnezditev 4.1.1. Gnezditvena raz{irjenost Najve~ parov bele {torklje je gnezdilo v panonskem svetu. Panonski svet ima od vseh slovenskih tipov pokrajin v povpre~ju najni`jo nadmorsko vi{ino (Perko & Adami~ 1998). Nizka nadmorska vi{ina je zna~ilna za gnezditvena obmo~ja bele {torklje v vsej srednji Evropi (Cramp 1994). V gri~evnatem delu Slovenije je raz{irjenost bele {torklje omejena na doline. Na izbor habitata bele {torklje vpliva gozdnatost povr{ja. Gnezditveni areal bele {torklje se je v Sloveniji najverjetneje pove~al zaradi priseljevanja novih osebkov v obdobju pove~anja svetovne populacije (Schulz 1999b). 4.1.2. Gnezditveni uspeh Kazalci gnezditvenega uspeha populacije bele {torklje so: {tevilo gnezde~ih parov (HPa), {tevilo parov s poletelimi mladi~i (HPm) in {tevilo poletelih mladi~ev (JZG, JZa, JZm). Med seboj so povezani, zato jih obravnavamo skupaj. [tevilo gnezde~ih parov ni zelo natan~en kazalec gnezditvenega uspeha, saj je po definiciji gnezde~i par tudi tisti, pri katerem samica ne le`e jajc. Ocena celotne evropske populacije bele {torklje je 166.000 parov (Schulz 1999b), dele` slovenske populacije glede na evropsko je pribli`no 0,001. Leto 1999 je bilo v Slovenji za belo {torkljo z vidika gnezditvenega uspeha neugodno. Povpre~no {tevilo poletelih mladi~ev ni doseglo vrednosti JZa = 2, ki jo Burnhauser (v Schulz 1999b) navaja kot najmanj{o za ohranjanje populacije. Glutz (1987) in Kaatz (1999) navajata, da ima velik vpliv na gnezditveni uspeh datum prihoda {torkelj s selitve v kraj gnezdenja. Kasneje ko se {torklje vrnejo na gnezdi{~a, manj{e je {tevilo poletelih mladi~ev. Tak{no zvezo smo ugotovili tudi pri nas. Neposreden razlog, ki vpliva na velikost legla samice, je njena te`a. La`ja je, manj{e leglo ima (Gill 1995). Ptice selektivno zasedajo gnezditveni prostor. Prvi prispeli osebki si lahko izberejo najugodnej{a mesta, tista z najve~ hrane. Tam samice hitro pridobijo na te`i, zato za~nejo hitro gnezditi in imajo velika legla. Kasnej{i osebki pridejo v prostor, kjer so najugodnej{a mesta `e zasedena. Zato se naselijo v obmo~jih z manj hrane, kar ima za posledico manj{o rast te`e samice in manj{a legla (Newton 1998). 100 V primerjavi s ^e{ko (Rejman 1999) ve~ina belih {torkelj v Slovenijo leta 1999 ni pri{la pozno, temve~ v obi~ajnem obdobju. Vzrok slabega gnezditvenega uspeha torej ni bil kasni prihod {torkelj v Slovenijo. Eden izmed mo`nih vzrokov slabega gnezditvenega uspeha je de`evno vreme v maju in juniju leta 1999. Leta 1999, ko je bil gnezditveni uspeh {torkelj JZa = 1,8, je bila povpre~na koli~ina padavin v maju in juniju za 5 klimatolo{kih postaj (Star{e, Gornja Radgona, Lendava, Murska Sobota) 254 mm, leta 1979, ko je bil gnezditveni uspeh {torkelj JZa = 2,1 (Je` 1987), pa 113 mm (Zupan~i~ 1995, 2000). Rejman (1999), Lovászi (1999), Va n der Have & Jonkers (1999) in Kaatz (1999) navajajo vremenske razmere med gnezdenjem kot klju~ni dejavnik, ki vpliva na {tevilo poletelih mladi~ev. Ugotovljena je negativna korelacija med koli~ino padavin v obdobju gnezdenja in {tevilom poletelih mladi~ev (Bert & Lorenzi 1999). Po koli~ini padavin med Kr{ko, Dravsko in Mursko ravnijo leta 1999 ni bilo bistvenih razlik (Zupan~i~ 2000). Na Murski in Dravski ravni, kjer je bil zelo nizek gnezditveni uspeh, njive tvorijo 50 oz. 40 %, travniki pa 20 % zemlji{kih kategorij. Na Kr{ki ravni, kjer je bil ugotovljen najvi{ji gnezditveni uspeh, njive tvorijo 30 % zemlji{kih kategorij, travniki pa 25 % (Perko & Adami~ 1998). Nizek gnezditveni uspeh na Murski in Dravski ravni je lahko v povezavi z majhnim dele`em optimalnih prehranjevalnih habitatov bele {torklje - travnikov na teh obmo~jih. Na Gori~kem, v Slovenskih Goricah in Dravinjskih goricah zaradi bolj razgibanega reliefa intenzivno poljedelstvo v tak{nem obsegu kot na Dravski in Murski ravni ni mo`no, zato je tam ve~ travnikov. Slednje je lahko razlog, da je bilo na obmo~ju panonskih gri~evij povpre~no {tevilo poletelih mladi~ev vi{je kot na obmo~ju panonskih ravnin. Na panonskih ravninah je poginilo tudi ve~ mladi~ev kot na panonskih gri~evjih. Na Dravski in Murski ravni je bilo najve~ praznih gnezd. Prazna gnezda so pogosto izraz dolgotrajnega nizkega gnezditvenega uspeha (majhnega {tevila poletelih mladi~ev), ker v tem primeru ni dovolj novih osebkov, da bi nadomestili poginule. Na Murski in Dravski ravni je bilo veliko novih gnezd, kjer so imeli pari zelo slab gnezditveni uspeh. V primeru, da so nova gnezda gradili mlaj{i, neizku{eni osebki, je lahko bil slab gnezditveni uspeh posledica njihove neizku{enosti (Cramp 1994). V primeru starej{ih, izku{enih osebkov pa je najverjetnej{i razlog za slab gnezditveni uspeh pomanjkanje hrane ali pa njena neustreznost. [torklje so v Sloveniji leta 1999 vrgle iz gnezd 33 mladi~ev, kar je 48,5 % poginulih mladi~ev. Met iz Acrocephalus 22 (106-IO7): 89 - IO3, 200I gnezda mnogi avtorji nepravilno ena~ijo z vzrokom smrti mladi~a. Zöllick (1987), Peterson et al. (1999) in Lovászi (1999) na primer navajajo, da je bil met mladi~ev iz gnezda v 14,5 % do 55,2 % primerov njihov vzrok smrti. [torklje vr`ejo mladi~e iz gnezda najpogosteje zato, ker so bolni ali oslabeli (Zöllick 1987). Pogostej{e izmetavanje mladi~ev iz gnezd z ve~ mladi~i je lahko posledica asinhrone izvalitve mladi-~ev ({torklja le`e jajca v intervalu 1-4 dni) in tekmovanja za hrano v gnezdu. Ob pomanjkanju hrane je najmlaj{i in naj{ibkej{i dobi najmanj, zato hitro oslabi in star{i ga izvr`ejo. Ve~ ko je mladi~ev, te`e pride naj{ibkej{i do hrane. Izmetavanje jajc iz gnezda je naklju~en pojav, ki se najpogosteje dogaja zaradi bojev med parom, ki je zasedel gnezdo, in vsiljivcem (Kaatz & Stachoviak 1987, Peterson et al. 1999). Pojav ni v neposredni povezavi s pomanjkanjem hrane. Samica lahko izvr`e iz gnezda tudi neoplojena jajca, ki jih je izvalila pred prihodom samca (Cramp 1994). 4.1.3. Podlaga gnezd Spremembe v izbiri podlage gnezd bele {torklje v Sloveniji so bile podobne kot v celotnem gnezditvenem arealu v Evropi (Guziak & Jakubiec 1999, Petrov et al. 1999, Ots 1999, Lovászi 1999, Samusenko 1999, Grishchenko 1999). Vzrok za spremembe v izbiri podlage gnezd v Sloveniji je podiranje ali obnavljanje starih stavb. Stare, velike dimnike, ki so zgoraj ravni in zaprti in imajo dimne odprtine ob strani, so zamenjali z novimi, o`jimi in zgoraj odprtimi. Vse manj velikih, starih dreves v vaseh je vzrok za manj{e {tevilo gnezd na drevesih. 4.2. Varstvo Gnezdenje na elektri~nih drogovih je za belo {torkljo nevarno zaradi mo`nosti elektri~nega udara ali trka z `icami. Nesre~e z daljnovodnimi `icami so med najpogostej{imi vzroki smrti odraslih belih {torkelj (Fiedler 1999). Gnezdo, ki je v stiku z elektri~nimi `icami, je ve~krat pod napetostjo (Bra~ko ustno) in zato nevarno tudi za mladi~e v gnezdu. Zaradi tak{nih gnezd pride velikokrat tudi do izpada elektri~ne energije. Problem je re{ljiv z namestitvijo podstavka za gnezdo, ki pa mora biti izdelan in name{~en kvalitetno (Perennou et al. 1996), saj so sedaj mnogi neprimerni in nevarni. Za prepre~evanje poginov zaradi elektri~nega udara je potrebno vsa gnezda na drogovih, ki se dotikajo `ic, dvigniti na ustrezne podstavke, `ice ob drogu pa izolirati. To je treba napraviti zunaj gnezditvene sezone, med septembrom in februarjem. Pri postavljanju novih daljnovodov bi morali upo{tevati priporo~ila za zmanj{evanje smrtnosti ptic, kot to po~nejo v Nem~iji (Fiedler 1999). Na gnezditveni uspeh bele {torklje vplivata razpolo`ljivost in primernost prehranjevalnih habitatov. Zaradi pove~evanja obsega intenzivnega poljedelstva in izsu{evanja mo~virij je bela {torklja na Danskem in Nizozemskem skoraj izumrla (Van der Have & Jonkers 1996, Skov 1999), saj so se mo~no zmanj{ale njene optimalne prehranjevalne povr{ine - travniki. Pogoj za ohranitev populacije bele {torklje v Sloveniji je ohranitev travnikov. Travniki v Sloveniji izginjajo zaradi spreminjanja v kmetijske povr{ine in opu{~anja ko{nje. 5. Sklepi --- Leta 1999 je v Sloveniji zasedlo gnezda 200 parov belih {torkelj, kar je za 19 % ve~ kot leta 1979 in za 37 % ve~ kot leta 1969. --- Gnezditveni uspeh je bil leta 1999 slab. --- Bela {torklja je po letu 1979 za~ela gnezditi na zahodnem Gori~kem, v Beli krajini, na Dolenjskem podolju, Savski ravni in Pohorju. --- Najve~je gostote gnezde~ih parov belih {torkelj so bile na obmo~jih z majhno pora{~enostjo z gozdom. --- V letih od 1979 do 1999 se je {tevilo gnezd na dimnikih in drevesih zmanj{alo. Gnezd na drevesih prakti~no ni bilo ve~, gnezd na dimnikih je bilo 18 %, najve~ pa je bilo gnezd na drogovih (79 %). --- Leta 1999 so bele {torklje pri{le v Slovenijo v obi~ajnem obdobju. --- Pari, ki so gnezdili na starej{ih gnezdih, so ve~krat speljali mladi~e kot pari, ki so gnezdili na mlaj{ih gnezdih. --- Pari, ki so pri{li prej na obmo~je gnezdenja, so imeli v povpre~ju ve~ poletelih mladi~ev kot pari, ki so na obmo~je gnezdenja pri{li kasneje. --- [torklje z ve~ mladi~i v gnezdu so pogosteje vrgle mladi~a iz gnezda kot {torklje z manj mladi~i. 6. Povzetek Po 20 letih je bil leta 1999 ponovno opravljen popis populacije bele {torklje na obmo~ju celotne Slovenije. Poleg popisa so bili zbrani fenolo{ki podatki, podatki o podlagi in starosti gnezd ter vzrokih smrti {torkelj. Leta 1999 je bilo v Sloveniji 239 gnezd belih {torkelj. [tevilo parov, ki so zasedli gnezda (HPa), je bilo v primerjavi z letom 1979 za 19 % ve~je. Gnezda je 101 D. Denac: Gnezditvena biologija, fenologija in raz{irjenost bele {torklje Ciconia ciconia v Sloveniji zasedlo 200 parov (Hpa) in 153 od teh jih je speljalo mladi~e (HPm). 18 gnezd je bilo praznih (HO), 18 so jih zasedle obiskovalke (HB), za 3 ni podatkov o zasedenosti (HPx). Skupaj je poletelo 365 mladi~ev (JZG), povpre~no {tevilo poletelih mladi~ev glede na pare, ki so zasedli gnezda (JZa), je bilo 1,83, glede na pare s poletelimi mladi~i (JZm) pa 2,39. Pri najve~ parih sta poletela po dva mladi~a. Nizek gnezditveni uspeh je najverjetneje povzro~ilo de`evno vreme. V predelih, kjer je dele` optimalnih prehranjevalnih habitatov bele {torklje ve~ji (Kr{ka ravan), je bil gnezditveni uspeh populacije ve~ji kot v predelih, kjer je ta dele` manj{i (Murska ravan). Ugotovljena je bila negativna korelacija med dele`em gozda in gnezditveno gostoto bele {torklje. V zadnjih dvajsetih letih je bela {torklja za~ela gnezditi na zahodnem Gori~kem, v Beli krajini, na Pohorju, v Savski ravni in Dolenjskem podolju. V tem ~asu se je {tevilo gnezde~ih parov pove~alo v Dravinjskih goricah, Savinjski ravni, Gori~kem in Kr{ki ravni. Gnezditveni uspeh parov, ki so gradili nova gnezda, je bil slab{i kot gnezditveni uspeh parov, ki so gnezdili v starih gnezdih. [torklje so se vrnile na gnezdi{~a ob koncu marca. Zgodnji pari so imeli bolj{i gnezditveni uspeh kot pozni pari. [tevilo gnezd na dimnikih in drevesih se je v Sloveniji zmanj{alo, {tevilo gnezd na drogovih pa pove~alo glede na leto 1979. Pri parih z ve~jim {tevilom izvaljenih mladi~ev je bil pojav metanja mladi~ev iz gnezda pogostej{i kot pri parih z manj{im {tevilom izvaljenih mladi~ev. Zahvala: Zahvaljujem se vsem, ki so s podatki pripomogli k nastanku tega dela. Za pomo~ bi se rad posebej zahvalil dr. Davorinu Tometu in dr. Tonetu Novaku. Za konstruktivne nasvete, ki so pripomogli k ve~ji kvaliteti dela, pa se zahvaljujem Borutu [tumbergerju in Luki Bo`i~u. Za kartografski prikaz podatkov se zahvaljujem Jo`etu Senega~niku, za podporo in pomo~ pri delu pa Katarini. 7. Literatura Belca, M. (1995): Bela {torklja Ciconia ciconia na Dravskem polju. Raziskovalna naloga, Prva gimnazija Maribor, Maribor. Bert, E. & C. Lorenzi (1999): The influence of weather conditions on the reproductive success of the White stork Ciconia ciconia in Piedmont/Italy. In: Schulz, H. (ed.) (1999): Weißstorch im Aufwind? - White stork on the up? Proceedings, Internat. Symp. on the White Stork, Hamburg 1996. NABU (Naturschutzbund Deutschland e.V.), Bonn: 437-442. Bra~ko, F. (1984): Zaznamovanje bele {torklje Ciconia 102 ciconia. Acrocephalus 5 (21): 42-43. Bra~ko, F. (1990): Poro~ila od koderkoli Mala Polana. Acrocephalus 11 (43-44): 36-37. Bra~ko, F. (1997): Ornitolo{ki atlas Drave od Maribora do Ptuja (1989-1992). Acrocephalus 18 (82): 57-97. Cramp, S. (ed.) (1994): Handbook of the birds of Europe, the Middle East and North Africa. The birds of the eastern Palearctic. Vol. 1. Oxford University Press, Oxford. Fiedler, G. (1999): Zur Gefährdung des Weißstorchs Ciconia ciconia durch Freileitungen in europäischen Staaten. In: Schulz, H. (ed.) (1999): Weißstorch im Aufwind? - White stork on the up? Proceedings, Internat. Symp. on the White Stork, Hamburg 1996. NABU (Naturschutzbund Deutschland e.V.), Bonn: 505-511. Fridl, J., D. Kladnik, M. Oro`en Adami~ & D. Perko (eds.) (1998): Geografski atlas Slovenije: Dr`ava v prostoru in ~asu. DZS, Ljubljana. Geister, I. (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. Dr`avna zalo`ba Slovenije, Ljubljana. Gill, F.B. (1995): Ornithology. W.H. Freeman and Company, New York. Glutz von Blotzheim, U.N. & K.M. Bauer (1987): Handbuch der Vögel Mitteleuropas, Bd. 1. Gaviiformes - Phoenicopteriformes. Aula Verlag, Wiesbaden. Gebec, M. (1992): Bela {torklja Ciconia ciconia. Acrocephalus 13 (54): 151. Grishchenko, V. (1999): The situation of the white stork Ciconia ciconia in the Ukraine. In: Schulz, H. (Ur.) (1999): Weißstorch im Aufwind? - White stork on the up? Proceedings, Internat. Symp. on the White Stork, Hamburg 1996. NABU (Naturschutzbund Deutschland e.V.), Bonn: 289-303. Guziak, R. & Z. Jakubiec (1999): The White Stork Ciconia ciconia in Poland in 1995 - Distribution, population and conservation status. In: Schulz, H. (Ur.) (1999): Weißstorch im Aufwind? - White stork on the up? Proceedings, Internat. Symp. on the White Stork, Hamburg 1996. NABU (Naturschutzbund Deutschland e.V.), Bonn: 171-187. Hudoklin, A. (1991): Bela {torklja Ciconia ciconia na jugovzhodnem Dolenjskem. Acrocephalus 12 (47): 24-27. Hudoklin, A. (1996): Bela {torklja Ciconia ciconia. Acrocephalus 17 (75-76): 80. Hudoklin, A. & D. [ere (1996): Zanimiva opa`anja ob reki Krki. Acrocephalus 17 (78-79): 169-171. Je`, M. (1987): Bela {torklja (Ciconia ciconia L.) v Sloveniji v letu 1979. Varstvo narave 13: 79-91. Kaatz, C. (1999): Die Bestandssituation des Weißstorchs Ciconia ciconia in Deutschland, unter besonderer Berücksichtigung der Jahre 1994 und 1995. In: Schulz, H. (ed.) (1999): Weißstorch im Aufwind? - White stork on the up? Proceedings, Internat. Symp. on the White Stork, Hamburg 1996 NABU (Naturschutzbund Deutschland e.V.), Bonn: 137-155. Kaatz, C. & G. Stachowiak (1987): Untersuchungen zur Reproduktion der Population des Weißstorchs Ciconia ciconia im Kreis Kalbe/Milde. Beitrage Vogelkunde 33 (3-4): 205-214. Kri{i~, M. (ed.) (1994): Atlas Slovenije. Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana. Acrocephalus 22 (106-IO7): 89 - IO3, 200I Lovászi, P. (1999): Conservation status of White stork in Hungary. In: Schulz, H. (ed.) (1999): Weißstorch im Aufwind? - White stork on the up? Proceedings, Internat. Symp. on the White Stork, Hamburg 1996. NABU (Naturschutzbund Deutschland e.V.), Bonn: 203-211. Newton, I. (1998): Population limitation in birds. Academic Press, London. Ots, M. (1999): The white stork Ciconia ciconia in Estonia In: Schulz, H. (ed.) (1999): Weißstorch im Aufwind? - White stork on the up? Proceedings, Internat. Symp. on the White Stork, Hamburg 1996. NABU (Naturschutzbund Deutschland e.V.), Bonn: 249-251. Perennou, C., N. Sadoul, O. Pineau, A. Johnson & H. Hafner (1996): Management of nest sites for colonial waterbirds. Tour du Valat, Le Sambuc. Perko, D. & M. Oro`en Adami~ (1995): Relief Slovenije, karta 1:250.000. Geografski in{titut ZRC SAZU, Ljubljana. Perko, D. & M. Oro`en Adami~ ed. (1998): Slovenija. Pokrajine in ljudje. Mladinska knjiga, Ljubljana. Peterson, U., Z. Jakubiec, J. Okulewicz, P. Profus. & J. Haecks (1999): Der Weißstorchbestand im Kreis Ketrzyn (Rastenburg), Masuren/Polen. In: Schulz, H. (ed.) (1999): Weißstorch im Aufwind? - White stork on the up? Proceedings, Internat. Symp. on the White Stork, Hamburg 1996. NABU (Naturschutzbund Deutschland e.V.), Bonn: 395-412. Petrov, T., P. Iankov & D. Georgiev (1999): Population status of the white stork Ciconia ciconia in Bulgaria in the years 1994/95. In: Schulz, H. ed. (1999): Weißstorch im Aufwind? - White stork on the up? Proceedings, Internat. Symp. on the White Stork, Hamburg 1996. NABU (Naturschutzbund Deutschland e.V.), Bonn: 241-247. Plaz, V.J. (1892): Über einige um Freudenau bei Radkesburg in Steiermark vorkommende Vögel. Ornitologische Monatschrift 69. Polak, S. (1993): Ptice gnezdilke Cerkni{kega jezera in bli`nje okolice. Acrocephalus 14 (56-57): 32-62. Poneb{ek, J. (1934): Gnezdilci Slovenije. V: Izvestje Ornitolo{kega observatorija v Ljubljani 1926 - 1933, Kuratorij Ornitolo{kega observatorija v Ljubljani, Ljubljana. Poredo{, M. (1996): Mura in {torklje v letu 1995. Osnovna {ola Beltinci. Reiser, O. (1925): Die Vögel von Marburg an der Drau. Naturwissenschaftlichen Verein in Steiermark, Graz. Rejman, B. (1999): Der bestand des Weißstorchs Ciconia ciconia in der Tschechischen Republik in den Jahren 1994 und 1995. In: Schulz, H. ed. (1999): Weißstorch im Aufwind? - White stork on the up? Proceedings, Internat. Symp. on the White Stork, Hamburg 1996. NABU (Naturschutzbund Deutschland e.V.), Bonn: 189-197. Samusenko, I. (1999): Population developement, current population status and biology of the White stork in Belarus. In: Schulz, H. ed. (1999): Weißstorch im Aufwind? - White stork on the up? Proceedings, Internat. Symp. on the White Stork, Hamburg 1996. NABU (Naturschutzbund Deutschland e.V.), Bonn: 277-288. Schulz, H. (1999a): The 5th International White stork Census 1994/1995 - Preparation, realisation and methods. In: Schulz, H. ed. (1999): Weißstorch im Aufwind? - White stork on the up? Proceedings, Internat. Symp. on the White Stork, Hamburg 1996. NABU (Naturschutzbund Deutschland e.V.), Bonn: 39-48. Schulz, H. (1999b): The world population of the white stork Ciconia ciconia - Results of the 5th International White Stork Census 1994/95. In: Schulz, H. ed. (1999): Weißstorch im Aufwind? - White stork on the up? Proceedings, Internat. Symp. on the White Stork, Hamburg 1996. NABU (Naturschutzbund Deutschland e.V.), Bonn: 39-48. Seidensacher, E. (1864): Die Vögel von Cili. In: Mitteilungen des naturwissenschaftlichen Vereines für Steiermark. II Heft. Graz. Skov, H. (1999): The White stork Ciconia ciconia in Denmark. In: Schulz, H. e.d. (1999): Weißstorch im Auf-wind? -White stork on the up? Proceedings, Internat. Symp. on the White Stork, Hamburg 1996. NABU (Naturschutzbund Deutschland e.V.), Bonn: 111-131. Sovinc, A. (1981): Bela {torklja Ciconia ciconia gnezdi na Ljubljanjskem barju. Acrocephalus 2 (10): 57. Sovinc, A. & D. [ere (1994): Ornitolo{ka kronika za leto 1992. Acrocephalus 15 (64): 102-106. Sovinc, A. & D. [ere (1996): Ornitolo{ka kronika za leto 1993. Acrocephalus 17 (75/76): 97-100. [o{tar{i~, M. (1965): [torklje v slovenskem Podravju in Pomurju. Varstvo narave 4: 81-89. [tumberger, B. (1990): Popis gnezdi{~ bele {torklje Ciconia ciconia v ob~ini Ptuj v letu 1989. Acrocephalus 11 (43-44): 11-18. [tumberger, B. (1991): Bela {torklja v ob~ini Ptuj. Mavri~ni bojevnik 1 (4): 4-7. [tumberger, B. (1992): Bela {torklja Ciconia ciconia v ob~ini Ptuj. Mavri~ni bojevnik 2 (7): 17-21. Tome, D. (1996): Bela {torklja Ciconia ciconia. Acrocephalus 17 (74): 29. Trontelj, P. & M. Vogrin (1993): Ptice Jovsov in predlogi za njihovo varstvo. Acrocephalus 14 (61): 200-209. Van der Have, T.M. & D.A. Jonkers (1996): Seven misunderstandings about white storks Ciconia ciconia in the Netherlands. Limosa 69 (2): 47-50. Vogrin, M. & A. Hudoklin (1993): Ptice ob spodnjem toku reke Save. Acrocephalus 14 (61): 191-200. Vrhovnik, D. (1998): Bela {torklja Ciconia ciconia. Acrocephalus 19 (89): 114. Zöllick, H. (1987): Jugenverluste und ihre Ursache beim Weißstorch, Ciconia ciconia, 1984 im bezirk Rostock. Beitrage Vogelkunde 33: 276-280. Zupan~i~, B. ed. (1995): Klimatografija Slovenije, koli~ina padavin, obdobje 1961-1990. Hidrometeorolo{ki zavod RS, Ljubljana. Zupan~i~, B. ed. (2000): Meteorolo{ki letopis Slovenije 1999. Ministrstvo za okolje in prostor, Hidrometeorolo{ki zavod Republike Slovenije, Ljubljana. Prispelo / Arrived: 13.6.2001 Sprejeto / Accepted: 11.11.2001 103