OB PROGRAMSKO VOLILNI KONFERENCI SOCIALISTIČNE ZVEZE RAZGOVOR Z DRAGO ČERNOŠEM
Ne sme nam zmanjkovati volje in časa, čeprav vedno ne bomo najbolj uspešni!
Še nekaj dni nas loči od seje programsko volilne konference občinske organizacije SZDL. Frontna organizacija v teh zaostrenih družbeno ekonomskih in druŽbenopolitičnih razmerah prevzema nase del bremena, kar po-meni, da njena vloga postaja vse izrazitejša. O tem kako v občinski organizaciji SZDL pre-moščamo sedanja in razvojna vprašanja, ali je SZDL dovolj mobilizatorska in ali zna in zmore prisluhniti najširšim interesom občanov, je tekel' razgovor s sedanjim predsednikom Dragom Čer-nošem, ki je tudi kandidat za to dolžnost v pri-hodnjem mandatu.
Občinski konferenci SZDL se izteka štiriletni mandat. Kaj v tcm trenutku zaznanja njeno delo in rloga?
Čemoš:»V tcm obdobju smo sicer napravili korak naprej, vendar številna vprašanja ostajajo tudi v delu SZDL odprta. Mislim na tista vpra-šaja s katerimi se naši občani dnevno srečujejo, a so marsikdaj pri tem nemočni. Mnogo več kot doslej se obračajo prav na forume SZDL tu v občini z namenom razreševanja problemov nezadostne razvitosti okolja v kateretn živijo. Skupaj z ostalimi frontnimi deli si kar najbolj skušamo prizadevati k razreševanju tega«.
-    Ali to pomeni, da so pristojne službe in včasih tudi samouprarne poti premalo učinkovile inje tudi reiultat tega, da se »baza« bolj naslanja na občinske forume?
Černoš: »To pomeni tudi to. Vsekakor (ne) učikovitost strokovnih služb pogojuje iskanje politične podpore pri SZDL. Naj navedem ene-ga izmed najbolj svežih primerov iz KS Barje. Krajani in vodstvo KS se čutijo nemočne v dose-ganju rezultatov pri asfaltiranju ceste v Crno vas, nemočni so ob dejstvu, da so se na nekate-rih hišah v bližini novozgrajene obvoznice poja-vilc razpokc kljub predhodnim opozorilom . . .«
Ali je tako organizinna §ocialistična zveza lahko učinkovita pa tudi dovolj močna, da takš-no stanje preseže?
Černoš: »Tu je prisoten problem. Lahko na-mreč prispevaš in zahtevaš od pristojih, da se problemov lotijo^ ni pa nujno, da smo ob skup-nem angažiranju z organizacijo SZDL na terenu pri doseganju rezultatov s strani teh služb tudi uspešni«.
Govorimo predvsem o nivoju občine. Ob teh in takšnih probelmih pa se zdi, da bi morala biti močnejša SZDL tudi na lerenu. Ali je lemu lako?
Černoš: »To drži. Ugotavljamo in to nesporno velja, da bi morala Socialistična zveza na terenu
-  torej v KS preko uličnih in vaških odborov v fazi snovanja razvojnih načrtov uskladiti in poenotiti. Le cnotna akcija SZDL lahko privede do njene večje učinkovitosti tudi navzven. Žal pa se mnogokrat srečujemo že s težavami zno-traj krajevne konference SZDL. Primer s Turja-ka to že potrjuje. Tamkajšnje turistično društvo ima svoj pogled in željo po razvoju, vodstvo KS pa svoj. Usklajevati te interese je težko, ker se ne poenotijo in uskladijo tam, kjer bi se morali v KK SZDL. Neodgovorno je zatorej v danem trenutku to zahtevati ob občinske SZDL, kjer zasledujemo primerni ctlj v SZDL - uveljavlja-
nje in poenotenje življenskih in bivalnih inte-resov«.
Tudi na območju naše občine se r zadnjem času rse bolj srečujemo s pojavi in različnimi pogledi do varstva okolja in za katere se zdi, da niso poenotene in prediskutirana zaotraj SZDL.
Černoš: »Teh vprašanj je precej in vedno več jih bo. Uspešno varovanje okolja je še vedno vprašanje, ki nikjer v svetu nima dokončnega odgovora. Pa vendar bi morali te odgovore sku-paj s stroko iskati znotraj Socialistične zveze in jih tudi usklajevati. V mislih imam predvsem poenotenje stališč raznih organov in skupin za varstvo okolja. Pri slednjih je še vse preveč prisoten njihov negativistični pristop v smislu rušenja podanihpredlogov. Njihovo vlogo zami-šljamo predvsem pri iskanju konstruktivnih reši-tev, ne pa zgolj njihovo spremljanje in nasproto-vanje. Zavedati se moramo, da so za naše življe-nje posegi v prostor nujni. S tem živimo in bomo živeli. Vprašanja, na katera lahko damo odgo-vore, pa zadevajo naša prizadevanja, da so ti posegi čimmanj boleči. Naj osvežim primer Hra-stenic. Varstveniki okolja so se v razpravo vklju-čili, a žal razen skrajne kritike ni bilo slišati niti ene pobude kako k sanaciji tega postopka pri-stopiti. Zoperstavljali so se vsem argumentira-nim strokovntm rešitvam. Sanacija v skupščini ni bila sprejta, storili zatorej nismo nič in ostaja-mo zopet na začetku poti.«
Zdi se torej, da tako zahtevani in željeni razroj naše občine včasih z zelo ozko oblikova-nimi pobudami zaviramo?
Čemoš: »Kot najmanj razvita ljubljanska obči-na v vsakem planskem obdobju sprejemamo pogumnejše razvojne odločitve, ki so nesporno rezultat želje in zahtev domala sleherne krajev-ne skupnosti. Želimo hitrejši in boljši razvoj, predvsem pa ekonomsko trdnejši. To pa zahte-va poseganje v prostor, katerega pa imamo v primerjavi z drugimi ljubljanskimi občinami precej. To pa ne pomeni razsipavati z njim, ampak ga čim manj bolečc in čimbolj racionalno namenjati temu razvoju. Odpiranje novih indu-strijskih in obrtnih con so zahtevne naložbe predvsem z vidika komunalne opreme in pred-stavljajo velike naložbe celotne družbe. Zatorej posamični odklonilni interesi in pogledi, čeprav so pod okriljem krajevne skupnosti, ne smejo in ne morejo imeti prednosti, čeprav to ne pomeni, da se v celoti ne upošteva mnenje KS.«
Sem in tjaje slišati očitke, da se na področju naše občine usmerjajo manj aktivne naložbe!
Černoš: »Živimo v mestu, ki je prostorsko omejeno. In kot sem dejal je občina Ljubljana Vič-Rudnik po površini večja od vseh ostalih Ijubljanskih skupaj. Zato je razumljivo, da bodo nekatere tovrstne investicijenaprimer odlagališ-ča ... pač našle mesto stran od ožjih bivalnih prostorov. Preseči moramo filozofijo, da je vse življenju nevarno. Bolj je treba zaupati stroki, ta pa mora bolj obvezujoče sprejemali odgovor-nost za svoje rešitve«.
Poleg teh vprašanj pa se socialistična zveza srečuje tudi z drugimi?
Černoš: Vsa že omenjena vprašanja, ki zade-vajo neposredno življenje morajo najti jnesto razreševanja predvsem v delegatskih skupšči-
nah. To pa pomeni, da ostaja prva skrb SZDL skrb za boljše delovanje delegacij, pa ne samo tistih za občinsko skupščino temveč tudi za sa-moupravne interesne skupnosti in pa predvsera tiste s področja materialne prozvodnje. Zal še vedno ugotavljamo, da se na sejah občinske skupščine še pojavljajo vprašanja, ki zadevajo delo materialnih SIS. Za te pa velja ugotovitev, da njihove odločitve ostajajo še vse preveč re-zultat odločitev strokovnih služb. Ta premik je potrebno storiti, saj bomo tudi tako lažje ugo-tavljali pa tudi izpostavljali odgovornost, katera je sedaj še vse preveč splošna, načelna i unifor-mirana«.
Socialistična zveza še vedno ostaja frontna organizacija!
Černoš: »Res je. Zato menim, da mora Soci-alistična zveza odigrati večjo vlogo pri delu družbenopolitičnih organizacijah, družbenih or-ganizacijah in društev v smislu koordinacije pa najsi bo to na nivoju občine ali krajevne skupno-sti. Zdi se, kot da frontni deli v okviru SZDL še vse premalo poenotijo in predvsem izpostavijo nek problem, ki ga sicer glede na svojo vlogo znotraj svoje organizacije ali društva razmeroma dobro obvladujejo. Skupni pogledi in poti razre-ševanja pa morajo trdno najti mesto prav v SZDL, ki je le-taka lahko tudi učikovitejša«.
Ali SZDL dorolj uspešno pritegne k svojemu delu tudi društva, kijih r naši občini ni malo?
Černoš: V naši občini deluje 295 društev, kar predstavja ogromen potencial organiziranih ob-čanov po interesnih dejavnostih z razmeroma zelo dobrimi rezultati, Nekatera društva se zelo dobro vključujejo v delo. Njihova pripravljenost za delo je velika in odmevna, žal pa po drugi strani srečujemo tudi primere, ko delo SZDL zanemarjajo. Čeprav so po strokovni plati iz-jemno dobro organizirane - na primer lovci«.
Nikakor ne moremo ntimd vprašenja proble-mor družbenih dejavnosti, ki nas spremljajo v vsem svojem obsegu že nekaj let. kaj je za njihor boljši položaj storila SZDL?
Černoš: »Teh problemov sc v SZDL še kako zavedamo. Predstavljajo sestavni'del naših ak-tivnosti, najaktivneje pa k njenim razreševa-njem pristopamo v okviru mestne organizacije SZDL. Vprašanja materialnega položaja druž-benih dejavnosti, pa tudi vprašanja, ki iz tega položaja izhajajo, so nemalokrat precej angaži-rala socialistično zvezo. Žal pa vse preveč ugo-tavljamo, da je kljub vsem naporom storjenega zelo malo. To pa pomeni, da je treba z vztraj-nostjo in upornostjo te probleme izpostavljati in reševati tako preko SZDL in druge družbeno-politične organizacije ter predvsem skozi skupš-činski sistem«.
Zivimo v zaostrenih razmerah, lako ekonom-skih kot družbenih, za katereje značilno, da se pravzapravše zaostrujejo. Čutitije manjšo moti-viranost, malodušje in brezvolje. Kaj lahko za premostitev tega stori sociatistična zveza kot najmnožičnejša organizacija?
Černoš: Res je, da nas to v vsakdanjiku sprem-lja. Recepta v tem trenutku ni. Prevladovati morata razum in strpnost, ki naj imata ob do-brem delu in poštenih odnosih prednost tudi pri razreševanju problemov, ki nas bodo še trli. Za vse to pa nam ne sme zmajkovati volje in časa, čeprav ne bomo vedno uspešni«.
JANJA DOMITROVIČ