Casopis prebivalcev Obcine Ivancna Gorica letnik XXX december 2024 št. 8 Srecno 2025! Leto 2024 se izteka in pred nami so božicno-novoletni prazniki, ko bomo vec casa preživeli v krogu svojih naj­bližjih. Ob izteku leta se obicajno oziramo po opravljenem delu in se z nacrti in dobrimi željami oziramo proti nove­mu letu, ki se bliža. Tudi v uredništvu Klasja je tako. Veliko zapisanih zgodb in novic smo prinesli med vas v iztekajo­cem se letu. Upamo, da smo v zadostni meri izpolnili pri­cakovanja obcank in obcanov in smo vas skupaj s spletni­mi obcinskimi objavami primerno obvešcali o dogajanju v naši obcini. Leto 2025 bo posebno, saj bo Obcina Ivancna Gorica in z njo tudi naše Klasje obeleževalo 30-letni jubilej. Jubileju bomo posvetili posebno pozornost tudi v Klasju. Naj vam na tem mestu zaželimo vesele in mirne praznike, ter vse dobro v letu, ki prihaja. Tudi letos pa s praznicno številko Klasja med vas prihaja darilo Obcine Ivancna Gorica in uredništva Klasja -ob­cinski koledar za leto 2025. Srecno! Matej Šteh, urednik str. 3 str. 3 Kulturno društvo Krka obeležilo 30-letnico delova­nja z odkritjem doprsnega kipa Franceta Slane Zacetek praznicnega vzdušja v Ivancni Gorici z Miklavžem in Nino Pušlar str. 13 Novo gasilsko vozilo in dograditev prostorov Gasil­skega centra Sticna: Kljucna pridobitev za varnost in razvoj Zacetek praznicnega vzdušja v Ivancni Gorici z Miklavžem in Nino Pušlar Pred vrati jubilejnega leta Konec decembra pred natanko tridesetimi leti smo odštevali še za­dnje dneve pred uradnim zacetkom delovanja novoustanovljene Ob­cine Ivancna Gorica. 1. 1. 1995 je bil zagotovo prelomni datum po katerem smo se z velikimi pricakovanji ozirali v prihodnost. Samostoj­no Obcino Ivancna Gorica smo izglasovali na referendumu, na prvih lokalnih volitvah pa izvolili prvega župana Jerneja Lampreta in ena­indvajset obcinskih svetnic in svetnikov iz razlicnih politicnih skupin, ki pa so vsi z velikim zanosom delali v dobro nove lokalne skupnosti. Nekaj cez deset tisoc nas je bilo takrat. Zacetki so bili res težki, vse je bilo potrebno zaceti in zgraditi prakticno na novo. Sam sem v delovanje obcine preko razlicnih funkcij vpet že od samega zacetka. Zadnjih štirinajst let kot župan. Ceprav se zdi, da so leta hitro minila, me pomirja dosežen napredek naše lokalne skupnosti, kate­remu je težko oporekati. Obcina se je povzpela med najbolj razvite slovenske obcine in kar je še posebej razveseljivo, smo na prvem me­stu po naravnem prirastku. Število prebivalcev se stalno povecuje, že krepko cez osemnajst tisoc nas je, izboljšujejo se pogoji za življenje in delo. Obljuba, da bomo delali v dobro enakomernega razvoja celotne naše obcine, se uresnicuje. Obcina se je v tem casu zelo spremenila. Seveda na bolje. To morda ni najbolj in takoj vidno tistim, ki tukaj stalno živimo. Obcasni obisko­valci pa to zelo dobro opazijo in pohvalijo. Zavedam se, da je bilo to mogoce samo z izjemnim sodelovanjem clanov vseh mandatov obcin­skih svetov, svetov krajevnih skupnosti, sodelavcev v obcinski upravi, vodstev in zaposlenih v šolah, vrtcih in drugih javnih zavodih, prosto­voljcev v društvih ter številnih posameznikov na razlicnih podrocjih. Vesel sem, da delujemo kot dobra, delovna ekipa in da dosegamo odlicne rezultate. V naslednjem jubilejnem letu bo gotovo še veliko priložnosti, da se bomo spomnili trideset letne poti samostojne obcine. Že zdaj pa lah­ko z gotovostjo zatrdimo, da je bila odlocitev o samostojni Obcini Ivancna Gorica pravilna. Leto kljub praznicnemu vzdušju zakljucujemo delovno, saj so nekate­re investicije še v teku, pripravljamo pa se že na nove v letu 2025. Naj­vecja med njimi bo gotovo zacetek gradnje Kulturno upravnega cen­tra v Ivancni Gorici, ki bo najvecja obcinska naložba v njeni zgodovini. Ta cas najvecje gradbišce v obcini je v Višnji Gori, kjer se je zacela gradnja podružnice Doma starejših obcanov Grosuplje. Veselimo se že druge polovice leta 2026, ko se bo v novozgrajeni dom lahko vselilo 60 varovancev. Obcinske svetnice in svetniki so se v decembru sešli na redni seji Obcinskega sveta. Tudi tokrat so enotno sprejeli nekaj pomembnih odlocitev in sklepov. Naj se jim ob tej priložnosti zahvalim za tvorno sodelovanje, ki nam omogoca uspešno izvajanje tako vseh zakonsko predpisanih obveznosti kot številnih projektov in drugih dejavnosti. Da kljub razlicnim politicnim nazorom znamo strniti moci, ko je to potrebno, smo že velikokrat dokazali. V obcini Ivancna Gorica smo letošnji adventni cas in praznicni de­cember zaceli tradicionalno na Miklavžev vecer. Svetega Miklavža je v lepo okrašeni Ivancni Gorici pricakalo vec tisoc otrok in njihovih spremljevalcev. Hvala vsem, ki ste pomagali pricarati ta cudoviti in nepozabni vecer. Želim vam vesele in blagoslovljene božicne praznike, ponosno pra­znovanje dneva samostojnosti in vse dobro v letu 2025. Dušan Strnad, župan Na Miklavžev vecer je center Ivancne Gorice ponovno zasijal v praznicni preobleki. Tradicionalni dogodek, ki naznanja zacetek decembrskega vzdušja v ivanški obcini, je tudi tokrat na Sokolsko ulico privabil množico družin z otroki in drugih obcank in obcanov, ki so uživali v bogatem zabavnem programu. Dogajanje na plošcadi pred ob­cinsko stavbo se je zacelo z gle­dališko predstavo Zgodbo o ka­mnitih škratih, ki so jo uprizorile vzgojiteljice Vrtca Videk iz Šent­vida pri Sticni. Na dodobra ogret oder je nato stopila ambasador­ka ivanške obcine, ena in edina Nina Pušlar. Z glasbenimi uspe­šnicami je še dodatno razgrela obcinstvo, ki je v nadaljevanju v družbi Nine in župana Duša­na Strnada odštevalo do prižiga praznicne razsvetljave. Kot je povedal župan Strnad, je cen­ter Ivancne Gorice v letošnjem letu zasijal v nekoliko drugacni svetlobni preobleki. Vsem priso­tnim je še zaželel lepe, mirne in kar se da vesele prihajajoce pra­znicne dni. Nova svetlobna okrasitev centra Ivancne Gorice je nato kazala pot sprevodu praznicno okra­šenih traktorjev clanov Društva podeželske mladine Kalcek. Množico otrok pa je potem nav­dušil prihod svetega Miklavža, ki se je na Sokolsko ulico letos pripeljal v družbi konj in konjske vprege Društva prijateljev konj Višnja Gora. Miklavž tudi letos ni razocaral otrok, saj so bili po njegovih besedah skozi vse leto pridni. Vsakemu otroku je podaril »obcinsko« darilo, ki je vsebovalo pobarvanko, povzeto po slikanici Prijetno domace za male sanjace (avtorica DragiceŠteh; ilustratorka Tina Zajec), barvice, Rubikovo kocko in slad­ke dobrote. Miklavž se je ob tej priložnosti z darilom za dobro vodenje obcine in številne nove projekte v letošnjem letu zahva­lil tudi županu Dušanu Strna­du, obcinskim uslužbencem in obcinskemu svetu. Prav tako ni pozabil na pevko Nino Pušlar, ki za prihodnje leto v Ivancni Gorici pripravlja glasbeni spektakel ob dvajsetletnici glasbene poti. Medtem ko je Miklavž delil da­rila otrokom, so za animacijski program skrbeli Tinka in Špela iz Zavoda Špura. Obiskovalci so lahko pokušali slasten Kalckov šmorn, se okrepcali s toplimi napitki iz Okrepcevalnice pri Frenku ter uživali v sladkih do­brotah, ki so jih na stojnici delili clani Mladinske komisije Obcine Ivancna Gorica. Gašper Stopar Foto: Klemen Ceglar in Gašper Stopar Kolofon Klasje -Glasilo prebivalcev obcine Ivancna Gorica; Ustanovitelj casopisa: Obcinski svet Obcine Ivancna Gorica; Sedež uredništva: Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivancna Gorica, telefon: 781 21 30, faks: 781 21 31, e-pošta: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net; Uredniški odbor: Matej Šteh -glavni in odgovorni urednik, Simon Bregar, Magdalena Butkovic, Ire­na Goršic, Franc Fritz Murgelj, Tanja Škufca, Dušan Štepec; Jezikovni pregled: Mateja D. Murgelj; Oblikovna zasnova: Robert Kuhar; Priprava za tisk: AMSET, d. o. o.; Tisk: Tiskarsko središce d.o.o., Casopis KLASJE izhaja v 6.500 izvodih mesecno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v obcini brezplacno. Kulturno društvo Krka obeležilo 30-letnico delovanja z odkritjem doprsnega kipa Franceta Slane V petek, 29. novembra, je Kulturno društvo Krka slavnostno obeležilo svojo 30-letnico delovanja. Praznovanje so združili z odkritjem doprsne­ ga kipa akademskega slikarja in castnega obcana Obcine Ivancna Gorica, Franceta Slane. France Slana, ki je bil še posebej zaslužen za trajne dosežke na podrocju likovne umetnosti, je s svojim ustvarjanjem in delovanjem na Krki pomembno prispeval k prepoznavnosti obcine Ivancna Gorica tako doma kot v tujini. Obcina mu je leta 2013 podelila naziv castnega obcana. Pobuda za postavitev spominskega kipa, posvecenega Francetu Slani, ki je od leta 1990 živel in ustvarjal na Krki, je prišla s strani dolgoletnih prijateljev. Izdelavo doprsnega kipa so narocili mlademu akademskemu kiparju Denisu Dražeticu, postavi­tev pa sta omogocila Kulturno dru­štvo Krka in Obcina Ivancna Gorica. Slavnostnega odkritja so se udeleži­li številni gostje. Prisotne so nago­vorili akademik dr. Milcek Komelj, priznani umetnostni zgodovinar in poznavalec Slanovih del, eden od pobudnikov postavitve kipa dr. štva Krka. Srebrne znacke so prejeli in predstavnica Javnega sklada RS Dušan Grošelj ter predsednik Sveta Mateja Jere Grmek, Anka Kandus za kulturne dejavnosti, sicer pa tudi Krajevne skupnosti Krka, Klemen in Damjan Zajc, zlati znacki pa sta predsednica ZKD obcine Ivancna Oblak. Nekaj besed o Slani je name-prejela Robert Škufca in Jože Ko-Gorica, Saša Koleša. nil krški župnik Dejan Pavlin. zinc. Linhartove znacke je podelila Gašper Stopar Po odkritju kipa se je praznovanje tem letu obeležila 30-letnico delo­30-letnice nadaljevalo v prostorih vanja. Omenjene sekcije KD Krka so Družbenega centra Krka. Dolgoletni tudi poskrbele za kulturno-zabavni predsednik in zdajšnji podpredse-utrip na petkovi prireditvi. Na odru dnik društva Jože Kozinc je pou-družbenega centra so se jim pridru­daril, da ima kultura kot hrbtenica žili še najmlajši iz tamkajšnjega vrt­razvoja v družbi, na Krki dolgo in ca in podružnicne šole na Krki. bogato tradicijo. Kulturno društvo Ob jubileju je zbrane nagovoril danes združuje približno 100 cla-tudi župan Dušan Strnad, ki je po­nov, razdeljenih v vec sekcij. Med vedal, da je Kulturno društvo Krka eno od osrednjih kulturnih društev v ivanški obcini. Poudaril je, da so njihove prireditve, še posebej gle­dališke predstave, vedno množicno obiskane in organizirane na visoki ravni. Društvu je ob obletnici zaže­lel še veliko uspehov in jim ob tej priložnosti izrocil spominski kova­nec Prijetno domace. Župan se je ob zakljucku zahvalil vsem, ki so pri­spevali k postavitvi doprsnega kipa Franceta Slane, ter izrazil priznanje Krcanom za ohranjanje spomina na pomembne sokrajane. Ob tem je spomnil, da je v neposredni bliži­ni, že od leta 2016, postavljen tudi doprsni kip Avgustu Likovniku, za­služnemu športnemu in turisticne­ mu delavcu ter castnemu obcanu Ivancne Gorice. Praznovanje se je sklenilo s sveca­no podelitvijo Linhartovih znack zaslužnim clanom Kulturnega dru- Kratke obcinske V Višnji Gori se je zacela gradnja doma za starejše Potem ko so župan Dušan Strnad, direktorica DSO Grosuplje Metka Velepec Šajn in minister za solidar­no prihodnost Simon Maljevac ok­tobra v Višnji Gori položili temeljni kamen za gradnjo doma starejših obcanov, so se zdaj zacela tudi gradbena dela, ki jih izvaja podjetje TGH d. o. o. iz Crnomlja. Trenutno na zemljišcu za cerkvijo sv. Tilna v Žabjeku pri Višnji Gori potekajo ze­meljska dela, izvajalec je opravil že približno 80 odstotkov izkopa. Nova socialna ustanova bo prva te vrste v obcini Ivancna Gorica. Gre za eno od treh dislociranih enot, ki jih v tem trenutku gradi Dom starej­ših obcanov Grosuplje. Poleg doma v Višnji Gori, ki bo nudil 60 postelj, se podobni enoti gradita še na Blo­kah (60 postelj) in v Sodražici (24 postelj). Rok za izgradnjo objekta v Višnji Gori je spomladi 2026. Prenova šolske telovadnice v Šentvidu pri Sticni Na Osnovni šoli Ferda Vesela v Šentvidu pri Sticni se po izgradnji novega prizidka s sedmimi ucilnica­mi, prenovi zbornice in kabinetov ter razširitvi kuhinje z novo opremo izvaja še prenova notranjosti telo­vadnice. Prenova telovadnice vkljucuje za­menjavo parketa, namestitev nove športne opreme (koši, goli, ribsto­ li) ter oblazinjenje sten. Obcina Ivancna Gorica je bila uspešna na razpisu za sofinanciranje investicij v športno infrastrukturo in bo za ta namen pridobila financna sredstva v višini 100.000 evrov. Telovadnica bo v popolnoma prenovljeni podo­bi pripravljena za sprejem ucenk, ucencev in drugih uporabnikov v zacetku leta 2025. Nova zašcitna ograja na nogometnem stadionu Ivancna Gorica Na nogometnem stadionu Ivancna Gorica je okrog obeh nogometnih igrišc namašcena nova zašcitna ograja. Namestitev je namenjena preprecevanju vandalizma in dru­gih nepooblašcenih dostopov na igrišce, s cimer se bo tudi zaradi bližine železniške proge še povecala varnost in urejenost igrišc. Višina investicije znaša 46.235,80 € (brez DDV), izvedbo pa je ob sofinancira­nju Fundacije za šport izvedla Obci­na Ivancna Gorica. Gašper Stopar Letos župan na tradicionalnem slovenskem zajtrku v družbi otrok iz Krke V številnih vrtcih in šolah po Sloveniji so 15. november zaceli s tradicionalnim slo­ venskim zajtrkom, ki poudarja promocijo lokalno pridelane hrane ter spodbuja za­ vedanje o pomenu domace samooskrbe. Letošnji zajtrk je potekal pod sloganom »Tradicionalni slovenski zajtrk – moj naj zajtrk!« V znamenju slovenske hrane je bil ta dan tudi v vrtcih in šolah v obcini Ivancna Gorica. V jutranjih urah se je tradicional­nega zajtrka udeležil tudi župan Dušan Strnad, ki se je letos odzval povabilu otrok in strokovnih delavk Vrtca na Krki. Pridružila sta se mu še ravnateljica Vrtca Ivancna Gorica Branka Kovacek, in predsednik Ce­belarskega društva Krka – Zagradec Marjan Volaj, ki je otrokom na krat­ko predstavil osnove cebelarjenja. Po zajtrku so gostje nadaljevali pot po šolskem in vrtcevskem hodniku, kjer so skozi igro obiskali še druge skupine vrtca in prisluhnili razigra­nemu kulturnemu programu, ki so ga pripravili otroci. Tradicionalni slovenski zajtrk, ki vkljucuje kruh, maslo, med, mleko in jabolko, poteka v slovenskih vrt-stil t. i. teden slovenske hrane (11.– ozavešcanja najmlajših o pomenu cih in šolah od leta 2011. Od leta 17. november). Projekt slovenskega kmetijstva, živilske industrije, cebe­2012 se odvija na dan slovenske zajtrka je zaživel na pobudo Cebe-larstva ter varovanja okolja. hrane, ki ga je letos prvic nadome-larske zveze Slovenije z namenom Gašper Stopar Obcinski svetniki še na zadnji letošnji seji V ponedeljek, 16. decembra, je bila na vrsti še zadnja seja Obcinskega sveta v letu 2024. To je bila že 18. redna seja v mandatnem obdobju 2022-2026, ki se že preveša v drugo polovico. Tudi na uvodu tokratne seje je žu-nitev javnega dobra v k. o. Dedni menjenim imenom Bolnišnice za pan Dušan Strnad predstavil potek Dol in spremembo Odloka o usta-otroke Šentvid pri Sticni. V bolnici dela pri posameznih obcinskih novitvi vi javnega vzgojno-izobra-namrec maticna OŠ Ferda Vesela projektih in ostalo dogajanje v ob-ževalnega zavoda OŠ Ferda Vesela izvaja pouk v obliki podružnicne cini v zadnjem mesecu. Obcinski Šentvid pri Sticni. Sprememba se šole. svetniki so najvec pozornosti na-nanaša zgolj na uskladitev s spre-Matej Šteh menili uskladitvi vrednosti tocke za izracun Nadomestila za upo­ rabo stavbnega zemljišca (NUSZ) z inflacijo. Ko je leta 2016 zacel veljati nov odlok o NUSZ je bila sprejeta vrednost tocke za poslov­ ne prostore v višini 0,008 EUR/m2 in za stanovanjske prostore v višini 0,004 EUR/m2. Od takrat se vre­ dnost tocke za izracun ni spremi­ njala, v tem obdobju pa je v Slove­ niji zabeležena 27 % inflacija. Da bi vrednost tocke uskladili z inflacijo je bil pred svetniki in svetnicami predlog, da se za leto 2025 poveca vrednost tocke za 13,5 % in za leto 2026 za 13,5%. Mnenja o takem predlogu so bila precej deljena, predlagano vrednost tocke ni po­ trdil tudi pristojni Odbor za turi­ zem, gospodarstvo in gospodarske javne službe. Po posvetovanju sve­ tniških skupin je župan dal na gla­ sovanje nov predlog, in sicer, da se za leto 2025 vrednost tocke pove­ ca v višini 8,3 %. Vrednost tocke za leto 2026 pa se bo obravnavala prihodnje leto. Na seji so svetniki in svetnice obravnavali tudi t. i. lokacijsko preveritev na obmocju naselja Krka, s pomocjo katere bo zaradi širitvi ceste (t. i. Mihatov ovinek) omogocena prestavitev kozolca na drugo lokacijo. Sprejeli so tudi uki­ Župan na ogledu gradnje bolnišnicnega objekta vŠentvidu pri Sticni Župan Dušan Strnad si je pred kratkim na povabilo vod­stva Bolnišnice za otroke Šentvid pri Sticni (BOŠ) ogle­dal potek gradnje novega bolnišnicnega objekta. Na ogledu je župana z delegacijo sprejela direktorica BOŠ Tanja Smrekar. Nov bolnišnicni objekt, katerega gradnja se je zacela s položitvijo temelj­nega kamna, 1. aprila 2022, je zgrajen v štirih etažah (klet + pritlicje + 1. nadstropje + 2. nadstropje). V kletnih prostorih bo sodobna kuhinja z ve­liko jedilnico, tehnicni prostori z garderobami ter poslovilna soba. Za po­trebe prakticnega izvajanja bodo kuhinjo dobili tudi otroci, kjer bodo lahko sami ustvarjali in se ucili pripravljati zdrave obroke. V pritlicju bo oddelek s 16-imi posteljami in ambulantni del, v prvem in drugem nadstropju pa oddelek za programske sprejeme ter oddelek za podaljšano bolnišnicno zdravljenje (skupno 54 postelj). Sobe bodo eno in dvoposteljne s kopalni­co. Nova pridobitev bo tudi apartma za starše, ki sobivajo ob otroku. Po koncani izgradnji bo šentviška bolnišnica imela kapaciteto 70 bolnišnic­nih postelj, s cimer se bo izboljšala oskrba otrok, izvajali pa bodo lahko tudi dodatne aktivnosti v že obstojecih programih (na primer šola zdravega nacina življenja, šola lulanja, šola kakanja, trening socialnih vešcin in tera­pevtska obravnava otrok z motnjami v razvoju). Po ogledu prostorov je direktorica bolnišnice prisotnim predstavila tudi nacrte v prihodnje. Gašper Stopar 5. mednarodno srecanje partnerjev projekta InnoCom Partnerji in deležniki projekta InnoCom, ki je sofinanciran iz programa Interreg Europe, smo se 25. in 26. septembra 2024 ponovno zbrali na medregionalnem srecanju projektnih partnerjev, tokrat v mestu Carlow na Irskem. Gostitelj Carlow County Council je pripravil natrpan program predstavitev in študijskih obiskov, preko katerih smo se udeleženci srecanja seznanili z obmocjem Carlow, procesom lokalnega nacrtovanja ter razlicnimi obli­kami podpore, ki jih MSP nudi Local Enterprise Office. Eden zanimivejših primerov iz prakse je bilo družinsko podjetje Glenn Lucas Woodturning, ki je postalo uspešno prav s pomocjo EU sredstev. Obiski so se nadaljevali na Univerzi SETU in Carlow College, naše srecanje pa se je zakljucilo z ogle­dom še ene zanimive prakse spodbujanja podjetništva -svecane podelitve nagrad najuspešnejšim podjetnikom, Carlow Chamber Business Awards. Maja Tomažic Pred nami so prazniki Svetniška skupina SDS v Obcinskem svetu Obcine Ivancna Gorica v sestavi Janez Mežan,Magdalena Butkovic,Silvo Praznik,Martina Hrovat,Irena Bro­dnjak, Jože Kozinc, Mateja Žaren, Jure Omahen, ToneMestnik,Helena Žnidaršic in Tomaž Smole,je tvorno sodelovala na 18. redni seji Obcinskega sve­ta Obcine Ivancna Gorica. V uvodu nas je župan Dušan Strnad seznanil z no­vostmi,kjer velja izpostaviti predvsem odprtjepri­zidka OŠ Ferdo Vesel v Šentvidu pri Sticni in prihoda Miklavža. Dogodka sejeudeležilo še vec ljudi,med 2500 in 3000,kot lansko leto in podarili smo kar 850 darilnih vreck. 18. redna seja je bila krajša z nekaj formalnostmi in sklepom o uskladitvi vrednosti tocke Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišca z inflacijo. Kljub razlicnim mne­njem smo uspeli uskladiti stališca in sprejeti odlocitev soglasno. Prisluhnili smo mnenjem ostalihinkljub vecini,ki jo imamo, sprejeli drugacen predlog, kot je bil predlagan. Žal tega na državni ravni ne zmorejo in predstavniki koalicijegredo cez vsako pobudo,mnenje,predlog kot buldo­žer. Podobno so ravnali pred casom,ko smo opozarjali na neustrezno spremembo obracuna omrežninein sedaj placujemo dražjo elektriko. Pa jetakih primerov žal ševec ... prevec. Obnašajo se,kot da jimnihcenic nemore in lahko delajo, kar hocejo. Posledice pa bomo obcutili vsi. Pa ne bomo jamrali, pred nami so prazniki. SPOŠTOVANE OBCANKE IN OBCANI BLAGOSLOVLJENE BOŽICNE PRAZNIKE PONOSNO PRAZNOVANJE DNEVA SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI IN SRECNO NOVO LETO! Tomaž Smole, predsednik OO SDS VESELBOŽICINSRECNOV 2025 IVANCNAGORICA Stranke Spoštovane obcanke in obcani Ivancne Gorice, ob prihajajocem praznicnem casu in ob praznovanju državnega prazni­ka, dneva samostojnosti in enotnosti, vam cestitamo ter želimo, da vas božicno-novoletni prazniki napolnijo z veseljem, miru in toplino. Naj bo to priložnost za obujanje spominov, krepitev vezi in pogled v prihodnost z optimizmom. Ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter veselem praznic­nem obdobju vam želimosrecno, zdravo in uspešno leto 2025. Skupaj lahko dosežemo veliko! OO SD Ivancna Gorica SRECNO, POVEZANO IN POGUMNO LETO 2025 Naj bo novo leto cas sodelovanja, solidarnosti in pogumnih odlocitev. Skupaj gradimo prihodnost, prijazno do vseh. Mirne praznike in srecno 2025. SOCIALNI DEMOKRATI IVANCNA GORICA Narocnik: SD, Nazorjeva ul. 6, 1000 Ljubljana Praznicna peka medenjakov V soboto, 14. 12. 2024, je v Hiši kranjske cebele potekala praznicna delavnica peke medenjakov, name­njena otrokom med 5. in 12. letom starosti. Mladi udeleženci so najprej spozna­li sestavine za pripravo medenjakov in izvedeli zanimivosti o zgodovini in rekordih teh dišecih piškotov, ki nas razveseljujejo že od 13. stoletja. Sledilo je ustvarjalno oblikovanje in krašenje. Poleg tega so si ogledali tudi zani­mivo razstavo o kranjski sivki, na kateri so izvedeli, kako sploh pride-mo do medu. Degustacija razlicnih vrst medu pa je pobožala otroške brboncice in jim razširila pogled na raznolikost in ponudbo narave. De­lavnico smo zakljucili v carobnem praznicnem vzdušju, ki je otrokom pricaral nasmehe na obraz. Dobro­te, ki so jih ustvarili izpod svojih rok, so otroci odnesli v svoje domove. Pravljice na peci V mesecu decembru smo izvedli Pravljice na peci, v sodelovanju z Malim muzejem v Višnji Gori. Ustvarjalna delavnica je bila izve­dena v Hiši kranjske cebele, kjer so otroci z veseljem zavihali rokave ter s svojo domišljijo ustvarjali dedke Mraze, zvoncke, smrecice ter lucke, ki so jim kasneje razsvetljevale pot do Malega muzeja. Tu jih je prica­kal topel in prijeten ambient, a ne samo to, tudi dobro ogreta krušna pec. Ob soju svec so se otroci prije­tno namestili ter prisluhnili cudovi­tim pravljicam. Ljudske zgodbe so nas popeljale v pravljicni svet, kjer cas tece poca­sneje in kjer domišljija ne pozna meja. Zvok pripovedovanja, toplina peci in mehka svetloba so zacarale otroke v zimsko vzdušje. Ta izkušnja je bila nepozabna in otroci so uživa­ li. Ob tem se kar najlepše zahvalju­jemo zakoncema Zali Petelin in Raj­ku Glihi, saj nas vedno sprejmeta s prisrcnostjo. V mesecu decembru smo zakljuci­li niz pogovornih vecerov Boštja­na Noca z naslovom Cebele in mi. V zadnjem pogovoru je kot gosta gostil podpredsednika svetovne cebelarske organizacije Apimondia strokovnjaka Petra Kozmusa, ki je vsem zbranim pripovedoval o cebe­larstvu pri nas in kako cebelarijo v svetu. Vabimo vas, da tudi vi v teh pra­znicnih dneh obišcete Hišo kranjske cebele, kjer se za vsakogar najde nekaj zanimivega, od razstave, de­lavnic, prenocišca, daril v turisticno – informacijskem centru. Pridite in skupaj z nami doživite carobnost praznicnega casa. Vsem skupaj se zahvaljujemo za vaš obisk, tople besede, za podporo in vam vsem skupaj želimo blagoslo­vljen božic in veselja polne novole­tne praznike! Irena Bjeli za Hišo kranjske cebele naših lokacijah. No, da je imelo vse skupaj piko na i, pa smo poskrbeli na Muljavi, saj je novi v. d. direktor obmocne enote dr. Robert Peskar kot restavrator diplomiral prav iz fresk muljavske cerkve sv. Marijinega vnebovzetja, ki so si jo tudi ogledali. Razlog vec, da se naše poti še bolj povezujejo. Do­volj pove tudi gesta, da so prvo priznanje VARUH DEDIŠCINE, ki izpricuje prizadevnost za ohranjanje kulturne dedišcine v zadnjih letih, izrocili prav naši direktorici oz. ZKT Prijetno domace. To je prvo tako priznanje, ki ga bodo podeljevali v regiji, ki jo prostorsko pokrivajo in izvajajo strokovne naloge. Pegam in Lambergar – to ljudsko je poznal tudi Jurcic! Bilo je zelo intimno. Za vse sladokusce, ki imajo radi izbrano inter­pretacijo pete in izgovorjene besed. Bogdana Herman je dokazala, da je mojstrica obeh variant. In med Muljavci jih je bilo kar nekaj, ki so Bogdano Herman poslušali tudi, ko se je na Jurcicevi domaciji še dogajal Kresnik. Obujali smo spomine in spoznali veliko velicino slovenske ljudske pesmi, ki je bila navdih tudi za literarno ustvarja­nje Josipa Jurcica. Seveda smo umetnico z veseljem popeljali tudi po objektih Jurciceve domacije. Leto je skoraj za nami. Mozaicno smo ga spletli tudi z vami. Nekaj utrinkov iz Jurciceve domacije 2024. Dovolite, da se ob slikovnem mozaiku fotografij zahvalimo vsem društvom, s katerimi sodeluje Jurciceva domacija. Hvala prav vsem generacijam, ki z nami skrbno prebujate Jur­cicev svet v današnjost. Cutimo, da spletamo naša sodelovanja v lepo zgodbo. Zato smo se lahko iskreno družili v soboto, 21. decembra. Z mlajšo generacijo in našimi mladimi gledališcniki ob 11. uri, z lokalnimi zbiratelji in poznavalci življenja nekoc v naši obcini pa ob 18. uri. Ekipa Jurciceve domacije z vodniki je vse toplo sprejela! Ob zadnjem pisanju v 2024 se poleg vsem zgoraj omenjenim zahvaljujemo tudi županu Dušanu Strnadu, svetni­kom obcine Ivancna Gorica, obcinski upravi in clanom sveta zavoda, ki nas podpirajo pri naših premišljenih razvoj­nih korakih. Naša želja je, da lepe vzajemne odnose negujemo in krepimo tudi v prihajajocem letu. Ekipa Jurciceve domacije Turizem »Pršu bo pršu sveti Martin, on ga bo krstil, jaz ga bom pil« V soboto, 16. 11. 2024, je potekala že petnajsta tradicionalna priredi­tev Blagoslov in izbor najbolj všec­nega vina v organizaciji Turisticnega društva Polževo. Prireditev je ob lepem številu obiskovalcev ponov­no dokazala, da ima vino in mar­tinovanje med Slovenci poseben, simbolicen pomen, da je to prije­ten družabni dogodek, ki povezuje ljubitelje vina, vinogradnike in tudi širšo skupnost. Prireditev je že drugo leto potekala v prijetnem ambientu Gostilne Obr­šcak. Predsednik TD Polževo Miloš Šušteršic je v uvodu pozdravil vse vinarje, katerih vina so bila pripra­vljena za ocenjevanje in vse ostale prisotne, še prav posebne dobro­došlice pa je bil deležen župnik Dejan Pavlin iz Krke, ki mu je bila tudi namenjena glavna vloga na za­cetku prireditve. Vinarji iz Debelega hriba, Kitnega vrha, Žužemberka, Bele Krajine, Krasa, Goriških brd in Vipavske doline, so za ocenjevanje pripravili 22 razlicnih vrst vina, ki so bila razdeljena v tri kategorije in si­cer bela, rdeca in temna vina. Uvod v dogodek je bil svecan in sim­bolicen. S pesmijo so ga odprli pev­ci skupine Stiški kvartet. Steklenice mladega vina, ki ga vinogradniki vsako leto s ponosom predstavijo, so bile lepo zložene v vrsto in ozna­cene z velikim številkami brez vseh drugih podatkov o pridelovalcu ali vrsti vina. Vsi obiskovalci so preje­li listke in svincnike, na katere so v nadaljevanju vpisovali ocene za vsak posamezni vzorec vina. Sledil je svecani blagoslov mladih vin žu­pnika Pavlina. Zbrane je nagovoril z iskrenimi besedami o simbolnem pomenu vina, ki v slovenskih domo­vih ni le pijaca, ampak tudi odraz spoštovanja do tradicije in narave. Poudaril je tudi povezanost ljudi z zemljo in pomen lokalnega sode­lovanja pri ohranjanju dedišcine vinogradništva, zbranim pa prijeten vecer na martinovanju. Po koncanem blagoslovu je sledil težko pricakovani osrednji del ve­cera – okušanje mladih vin in oce­njevanje za najbolj všecno vino. Trije clani društva, ki so tocili vino obiskovalcem, so ob vsakem okuša­nju povedali sorto vina, na obisko­valcih pa je bilo, da so na listek vpi­sali oceno. Vina so se razlikovala po znacilnostih posameznih sort, po poreklu in spretnosti ter znanju vi­nogradnikov. Potovanje skozi okuse in zgodbe razlicnih sort vina ni zgolj uživanje v pijaci – je tudi potovanje skozi razlicne zgodbe in trdo delo, ki ga vinogradniki vlagajo v vsak koza­rec te žlahtne pijace. Po koncanem pokušanju je sledi­la odlicna kmecka pojedina. Žal je naš Gregor ta cas moral ocene obiskovalcev tudi racunalniško ob­delati in se mu je vecerja pošteno ohladila. Na podlagi algoritma, ki ga je Grega vnaprej pripravil in s pomocjo Mihe, je racunalnik kaj hitro izracunal ocene za vsako vrsto vina posebej, nakar je lahko sledila slavnostna razglasitev in podelitev priznanj najboljšim. Rezultati ocenjevanja: Bela vina: 1. mesto, vino sorte renski rizling, pridelovalka Tatjana Piškur, 2. mesto, vino sorte scheu­rebe, pridelovalec Tone Cernivec, 3. mesto, vino sorte savignon, pride­lovalec Jurij Filipcic. Rdeca vina: 1. mesto, vino sorte cvi­cek, pridelovalec Ivan Vocovnik, 2. mesto, vino sorte quercus, pridelo­valec Klet Brda, 3. mesto, vino sorte rose, pridelovalec Ivana Kajin. Temna vina: 1. mesto, vino sorte teran, pridelovalec Matjaž Orel, 2. mesto vino sorte teran, pridelova­lec Jaka Pipan, 3. mesto, vino sorte teran, pridelovalec Milojka Umek. Najvišjo oceno izmed vseh vin je prejelo vino sorte renski rizling, ki ga je pridelala Tatjana Piškur iz De­belega hriba in je bilo razglašeno za najbolj všecno vino na tokratni prireditvi. Posebno noto je skozi celotno pri- VSTD Debeli hrib skozi lupo leta v izteku odlicno zlile z domacim vzdušjem in prinesle dodatno veselje med zbra­ne, ki so jih ta vecer veckrat nagra­dili z aplavzom. Na koncu prireditve se je predsednik društva zahvalil vinogradnikom, vsem sodelujocim in obiskovalcem, ki s svojo priso­tnostjo in sodelovanjem pomagali ustvariti prijeten dogodek. Prireditev TD Polževo »Izbor najbolj všecnega vina« je znova pokaza­la, kako pomembno je ohranjanje tradicije in povezovanja skupnosti. Vino je simbol slovenskega nacina življenja, v katerem se prepletajo narava, kultura in družba v širšem pomenu. Dogodek, kot je blagoslov mladega vina, pokušanje in ocenje­vanje v dneh okoli sv. Martina, ni le praznik za vinogradnike, temvec za vse, ki cenijo trud vložen v vsak požirek te žlahtne kapljice. Prav zato bo TD Polževo za vse prijatelje martinovanja z veseljem prireditev pripravilo tudi naslednje leto. Jože Ulcar, TD Polževo Naše Vinogradniško sadjarsko in tu­risticno društvo Debeli hrib je bilo tudi letos ustvarjalno skozi leto. Celo leto smo bili zelo aktivni in javno zahvalo si zaslužijo vsi, ki so kakor koli vpeti v delo našega dru­štva. Prirejamo in se udeležujemo mnogih dogodkov, ki so na Debe­lem hribu, v krajevni skupnosti, ob­cini in drugod po Sloveniji, gremo pa tudi preko meja. Bili smo na sej­mu Alpe-Adria, za Valentinovo smo prikazali pravilno rez vinske trte, udeležili smo se salamijade na Gra­dišcu. V društvu smo izvedli oce­njevanje vin. Letos smo se udeležili celo dveh strokovnih ekskurzij, ena je bila v Belo Krajino, druga pa na Praznik kozjanskega jabolka. Kreso­vanje smo organizirali v pocastitev 1. maja in za dan državnosti. Konec maja smo se udeležili Festivala cvic­ka v Novem mestu. Tudi letos smo v pokušino dali naša vina obisko­valcem in udeležencem na Taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stic­ni. Sodelovali smo pri blagoslovu Pintarjeve kapelice na Cagoški gori. Ko je grozdje zacelo dobivati barvo, smo postavili klopotec pri naši po­tomki najstarejše trte iz Maribora. Postavitvi klopotca smo bili prica tudi pri naših prijateljih na Hrva­škem v Brckovljanih. Ko prihaja jesen in trgatev z njo, je v naših goricah še posebej veselo, ceprav letos smo na žalost vsi bolj slabe volje. Številne vremenske ujme so opravile svoje. Organizirali smo pohod po Kozlevcarjevi poti. Naslednji dan pa so nas obiskali še pohodniki, ki hodijo po Krožni poti Prijetno domace, za katere smo pripravili veckrat pohvaljen in zelo okusen golaž. V oktobru smo prejeli bronasto priznanje na ocenjevanju turisticnih tock, ki ga organizira Ob­cinska turisticna zveza Ivancna Go­rica. Ko se je mošt v naših kleteh že dodobra ocistil, smo pripravili mar­tinovanje v našem domu, cez teden dni pa smo skupaj z našimi prijate­lji iz vinogradniškega društva Lisec dali na pokušino mlada vina še na tržnici v Ivancni Gorici. Za konec leta pripravljamo še zakljucek, na katerem bomo skromno oznanili 15 let našega zelo bogatega delovanja. To je kratek opis naših aktivnosti, vec o našem delu si lahko ogledate na naši spletni strani https://vstd­-debelihrib.si. Vsem clanicam, cla­nom, krajanom, Obcini Ivancna Go­rica, donatorjem in ostalim našim zvestim prijateljem se zahvaljujem za izkazano zaupanje in naj tako ostane še naprej.Želim vam lepe božicne praznike, v letu 2025 pa zdravja in uspehov polno! Tone Hribar Božicni bazar v Ambrusu Veseli december se pocasi že pretaka v drugo polovico in prazniki se nam potihem, a hitro približujejo. Turisticno društvo Ambrus je zato v nedeljo, 15. decembra 2024, organiziralo Božicni bazar, na katerem ni manjkalo veselega predpraznicnega vzdušja. Bazar je bil idealna priložnost za nakup božicnih daril. Na voljo je bilo namrec kar nekaj ponudbe. Stojnice so bile polne božicnih okraskov, praznicnih aranžmajev, keramicnih in lesenih izdelkov, pa tudi unika­tnega nakita in ostalih klekljanih izdelkov ni manjkalo. Na voljo so bili tudi 3D izdelki ter cudovite rože in šopki iz krep papirja. Da bodo naši domovi v naslednjih dneh lahko zadišali po svežih medenjakih, so obi­skovalci na eni izmed stojnic izbirali med razlicnimi vrstami domacega medu, za vse tiste, ki se bodo med pocitnicami podali na bele strmine, pa je bila na voljo rabljena smucarska oprema. Na bazarju je dišalo tudi po sveže pecenem domacem štrudlju. Spekle so ga gospodinje, ki so sodelovale v tekmovanju za naj štrudelj in po tesnem boju je nagrado za naj štrudelj prejela gospa Bernarda Mišmaš. Božicna darila so torej kupljena in upamo, da bo, tako kot je na ambru­škem bazarju, v naslednjih dneh tudi v vaših domovih zadišalo po sveže pecenih dobrotah. Ne pozabimo pa na glavne vrednote, ki jih prinaša božic in ga preživimo v krogu naših najdražjih. Tanja Škufca Turizem Miklavžev pohod v Zagradcu V Zagradcu je 8. decembra potekal Miklavžev pohod, ki so ga skupaj s Krajevno skupnostjo Zagradec pri­pravila domaca društva: turisticno, gasilsko in kulturno društvo. Okoli 50 pohodnikov, tako najmlajši kot mladi po srcu, se je zbralo ob 14. uri pred gasilskim domom v Zagradcu. Vsi prisotni so bili postreženi s to­plimi napitki, cajem in kuhanim vi­nom ter slastnim pecivom, ki so ga pripravili clani in clanice TD in PGD Zagradec. Predsednik TD Zagradec Slavko Blatnik je vse zbrane prav lepo poz­dravil, pojasnil namen in traso Mi­klavževega pohoda in zaželel varno pot. Pešpot nas je vodila po krajih Krajevne skupnosti Zagradec, Fuži­na, Malo Globoko, Veliko Globoko, Marinca vas, Gabrovka pri Zagradcu nazaj proti gasilskemu domu. V kra­ju med Malim Globokim in Velikim Globokim je navdušen sokrajan ob poti postavil unikatne lesene jasli­ce, ki so si jih, predvsem najmlajši, Tudi šport pripomore k razvoju turizma Na vsakoletnem prednovoletnem srecanju clanov Upravnega odbora in prostovoljcev Turisticnega dru­štva Šentvid pri Sticni, ki je potekalo konec novembra na Turisticni kme­tiji Fajdiga, smo ugotovili, da sta tu­rizem in šport povezani dejavnosti. Šentviško turisticno društvo je vse od ustanovitve pred 60. leti poveza­no z AMD Šentvid pri Sticni. O tem je spregovorila starosta našega dru­štva Milka Hrovat. Šport – kot profesionalna, ama­terska ali dejavnost za prosti cas – predvideva mnogo priložnosti za potovanja na razlicne turisticne cilje in v mnoge države. Velika športna tekmovanja so postala pomembne turisticne atrakcije in s tem prispe­vajo k turisticni podobi krajev, tudi našega. Hkrati pa sta to dejavno­sti, ki zbližujeta ljudi in pomagata pri navezovanju mocnih osebnih stikov. Izjemni športni uspehi so ponesli ime naše države in našega kraja v svet. Naši šentviški špor­tniki in športnice nas na najvecjih tekmovanjih zastopajo ponosno in predano, njihovi izjemni rezultati pa odmevajo v svetovni javnosti. Ponosni na uspehe in dosežke motokrosista Jana Pancarja, clana AMD Šentvid pri Sticni, smo mu v imenu Turisticnega društva Šentvid pri Sticni podelili priznanje, saj je ponesel ime naše kraja po Sloveniji z veseljem ogledali. Vreme je bilo in PGD pripravili v garaži gasilskega lepo kljub bolj nepredvidljivi napo-doma. vedi dežja in snega. Ob vrnitvi na Najmlajše udeležence pohoda je izhodišce nas je pricakala okusna obdaril tudi sveti Miklavž. Po okrep­in odlicna enoloncnica imenovana cilni enoloncnici, napitkih in darilih »Fužinarska župa«, ki so jo clani TD so se vsi udeleženci in organizatorji in izven nje. Mladenica smo opazili že v zgodnji dobi, ko je bil prisoten na motokros progi v Cukarci. Že takrat smo za­znali njegov pogum in nadarjenost. Z veseljem spremljamo in sledimo njegovi športni poti in se veselimo njegovih mnogih dosežkov s tek­movanj po svetu in doma, v njemu ljubi Dolini pod Kalom. Letošnje leto je bilo prav gotovo izjemno, kajti poleg mnogih odlicnih rezul­tatov, je na predzadnji dirki svetov­nega prvenstva dolenjski dirkac, kot ga je poimenoval novinar Dolenj­skega lista, v Šanghaju dosegel svoj najboljši izid na dirkah v elitnem razredu za Veliko nagrado Kitajske. Spomnimo se, da je bil v prvi vožnji 8., v drugi 5. V skupnem vrstnem redu dirke pa je bil 5., kar je do zdaj njegov najboljši izid v karieri. Mno­gi casopisi so pisali o tem izjemnem dosežku mladega clana AMD Šent­vid pri Sticni. Ponosni nismo le mi, ampak tudi njegovi starši. Oce Igor, njegov veliki vzornik, ga je spremljal na Kitajskem in na vseh tekmova­njih.Želimo mu še veliko uspehov na športni poti. Naj ne bo šport nekaj, kar ga navdihuje le danes in v casu tekmovanj – naj ostane del njego­vega vsakdana. Motokrosist Jan Pancar pa ni le uspešen športnik, ampak tudi zelo prijeten sogovor­nik. Na srecanju smo podelili prizna­nje tudi PGD Šentvid pri Sticni, saj poslanstvo naših prednikov zavze­to in skrbno nadaljujejo. Gasilci s svojim neutrudnim in vestnim de­lom ter predanostjo vsakodnevno skrbijo, da je življenje vseh nas bolj prijetno, kakovostno in v prvi vrsti varno. To ni edina njihova vrlina. V našem kraju so nosilci in organiza­torji družabnega, športnega, rekre­acijskega, kulturnega, vzgojnega in turisticnega dogajanja. Svoje vrline in navdušenje uspešno prenašajo na mlade generacije gasilcev, ki jih je v njihovih vrstah že veliko števi­lo. PGD Šentvid pri Sticni smo se zahvalili za vzorno sodelovanje, pri­zadevnost, delavnost, strokovnost ter za njihovo osebno zavzetost, s katero so prispevali k napredku re­kreativnega športa in turizma ter k vecji prepoznavnosti našega kraja. Iskrena hvala tudi predsedniku ga­silskega društva Mitju Poljšaku za prostovoljno delo in pomoc pri rea­lizaciji programa TD. Želimo si vzor­nega sodelovanje tudi v prihodnje. Vsem clanom Turisticnega društva Šentvid pri Sticni in vsem obcanom želimo vse dobro v letu 2025; pred­vsem zdravja, osebne srece in še veliko ustvarjalnih let. Zapisala Nuša Volkar iz gasilskega doma podali na plo­šcad pred trgovino poleg avtobusne postaje, kjer so clani PGD Zagradec postavili veliko smreko. Mladi so imeli nalogo pripraviti obeske za to božicno drevo in ga okrasiti. Ko se je dan že nagnil k veceru, je bil pravi trenutek za prižig novoletnih luck. Predsednica Sveta KS Zagradec Pe­tra Perko je pozdravila vse navzoce, se zahvalila za odlicno udeležbo pohodnikov, vsem prisotnim dru­štvom za precudovito organizacijo in postrežbo napitkov in okusnih PREMIKAJOCE FIGURE OGLED ŽIVIH ŽIVALI JAHANJE PONIJA TOPLI NAPITKI sladic ter clanom pevskega zbora Zagradec z zagraškimi muzikanti pod vodstvom Roberta Kohka, z že­ljo, da se prihodnje leto podoben dogodek ponovi. Ob koncu nago­vora je povabila vse otroke, naj se ji pridružijo pri odštevanju za prižig novoletnih luck na smreki. In lucke so zasvetile. Dogodek je bil res prav caroben ob soju novoletnih luck na smreki, odlicni postrežbi in pevsko­-glasbeni spremljavi. Marjan Urbas Kmetijstvo Stiški cebelarji z Ambroževo mašo in 14. Tradicionalni adventnim sejmom obeležili uspešno slovenski zajtrk cebelarsko sezono Na prvo adventno nedeljo smo ce­belarji Cebelarskega društva Stic­na v stiški baziliki Žalostne matere Božje pripravili tradicionalno že 13. Ambroževo mašo, posveceno spominu na vse pokojne cebelar­je. Obenem smo se zahvalili za uspešno cebelarsko sezono in se sv. Ambrožu, zavetniku cebelarjev, priporocili za blagoslov in zašcito v prihajajocem letu. Dogodka se je poleg naših clanov udeležilo tudi veliko cebelarjev in praporšcakov iz sosednjih društev. Prisoten je bil tudi gospod župan obcine Ivancna Gorica Dušan Str­nad. S svojo podporo in sodelova­njem je še dodatno poudaril po­men cebelarstva za našo lokalno skupnost in ohranjanje naravnega ravnovesja. Po svecani maši smo sodelovali na adventnem sejmu, kjer smo obi­skovalcem predstavili bogastvo ce­belarskih izdelkov. Z veseljem smo navzocim postregli z medenjaki in domacimi medenimi dobrotami, ki so jih pripravile naše cebelarke. Ku­hano vino in topli napitki so ogreli naše razpoloženje in odlicno dopol­nili prijetno decembrsko vzdušje. Naša stojnica je bila tako prostor druženja, izmenjava izkušenj in promocija cebelarstva, ki je ena kljucnih dejavnosti za ohranjanje narave. Ambroževa maša in sodelovanje na adventnem sejmu sta za naše dru­štvo pomembna dogodka, ki poleg tega, da združujeta cebelarje, tudi ozavešcata širšo skupnost o po­membni vlogi cebel in cebelarstva v našem vsakdanjem življenju. Za­hvaljujemo se vsem, ki ste nas pod­prli in obiskali, ter obljubljamo, da bomo tudi v prihodnje z enako vne­mo skrbeli za naše cebele in širjenje znanja o njihovi nepogrešljivi vlogi. Ob tej priložnosti se Cebelarsko društvo Sticna zahvaljuje vsem, ki nakupujete med pri naših lokalnih cebelarjih. Ob izteku starega leta pa vam, dragi potrošniki, in vsem cebelarkam in cebelarjem vošcimo vesele božicne praznike in srecno zdravo ter medeno novo leto 2025. Anton Kastelic, predsednik Cebelarskega društva Sticna Teden slovenske hrane in tradicionalni slovenski zajtrk s cebelarji CD Sticna V okviru tedna slovenske hrane (11. – 17. 11. 2024) je v petek, 15. novembra, potekal tradicionalni slovenski zajtrk. Kot že vrsto let smo cebelarji Cebelarskega društva Sticna z veseljem obiskali vrtce in osnovne šole, ki spadajo v obmo­cje, na katerem je aktivno naše društvo. Z otroki smo pokramljali o medu, opraševalcih, cebelarjenju in cebeljih pridelkih. Tako je 14 naših clanov obiskalo OŠ Ferda Vesela v Šentvidu pri Sticni in njeno podru­žnico v Temenici, OŠ Sticna ter njeni podružnici v Sticni in v Višnji Gori. Poleg tega so nas z veseljem spre­jeli v Vrtcu Montessori in v Vrtcu Ivancna Gorica, in sicer v enotah Videk, Marjetica, Pikapolonica, Mi­ška, Cebelica, Polžek (dve enoti). Skupaj smo torej nagovorili pribli­žno 1500 otrok in njihovih spre­mljevalcev. Najmlajšim smo razde­lili tudi zgibanke, ki jih je prispevala Cebelarska zveza Slovenije. Naša cebelarka Rebeka Medved je letos postala Medena kraljica. V oblacilu Medene kraljice je obiskala ucence OŠ Sticna in PŠ Višnja Gora. Tako kot drugi cebelarji je bila toplo sprejeta. Veseli smo, da se znanje o pomenu opraševalcev, cebelah, cebelarjenju in cebeljih pridelkih širi med mladi- Ana Šimac in Kristijan Rešetic, mentorja cebelarskih krožkov Letošnji tretji petek v novembru je potekal že 14. Tradi­ cionalni slovenski zajtrk v vrtcih in šolah. Pred štirinaj­ stimi leti smo slovenski cebelarji priceli z »medenim« zajtrkom, ki je sedaj osrednji projekt promocije sloven­ ske hrane. Cebelarska zveza Slovenije (CZS) je pred desetimi leti predlagala vseslo­venski »projekt« Tradicionalni slovenski zajtrk, kasneje je Vlada RS na po­budo CZS razglasila Dan slovenske hrane. Pred štirinajstimi leti si nihce si ni upal predstavljati, da bo postal to osrednji slovenski projekt promocije slovenske hrane. Še vec, cebelarji projekt širimo izven naših meja. Vsi nam priznavajo, da gre za odlicen projekt in da smo pobudniki tega cebelarji, na kar smo lahko upraviceno ponosni! Kot vsako leto smo se cebelarji Cebelarskega društva Krka in Zagradec tudi letos udeležili medenega zajtrka ter obiskali otroke v vrtcih in šolarje. V Muljavi Stane Kovacic, v Krki Marjan Volaj, v Zagradcu Henrik Zaletelj v Ambrusu pa Peter Flis. V OŠ šoli Zagradec smo s pomocjo uciteljice Mateje Jere Grmek pripravili razstavo panjev, cebelarskega orodja in cebelarskih proizvodov. Razstavljene so bile slike cebel, prave in didakticne satnice, zašcitne obleke in prospekti. V vrtcu na Krki so nam otroci pripravili celo vrsto presenecenj od okraše­nih vseh prostorov s tematiko zdrave slovenske hrane in cebeljih motivov. Medse so povabili župana obcine Ivancna Gorica Dušana Strnada, ravnate­ljico Vrtca Ivancna Gorica Branko Kovacek in mene iz Cebelarskega društva Krka in Zagradec. Najprej smo bili povabljeni na zajtrk s kruhom, maslom, medom in mlekom. Nato smo morali rešiti vsak svojo sestavljanko z aktual­nimi motivi. Preselili smo se v skupni prostor, kjer so nam pripravili nepoza­ben program. Vsaka skupinica, od Mravljic do Kacjih pastirjev, je nastopila s svojo pevsko tocko. Malcki v kmeckih oblacilih so zapeli Slakovo pesem Cebelar in še sami smo se družno prikljucili in skupaj zaplesali. Po koncu smo se tiho napotili k ucnemu cebelnjaku poleg šole in vrtca, da ne prebu­dimo cebelic, ki so že spale. Ogledali smo si jesensko obarvan medoviti vrt in cebelarsko razstavo v našem razstavnem prostoru. Tudi v Ambrusu in Muljavi smo bili cebelarji prisrcno sprejeti, kjer smo predstavili pomembnosti cebel in cebelarstva, še posebej na odvisnosti do pridelave hrane, zdrave, doma lokalno pridelane hrane. Cebele so tudi po­memben pokazatelj na spremembe v okolju, od onesnaženosti okolja do podnebnih sprememb. Za to pa je v veliki meri krivda cloveka. Preživetje cebel in cloveka je vedno bolj odvisno od našega ravnanja z okoljem. Pre­seneceni smo ugotavljali, da otroci že dobro poznajo skrivnosti cebeljega življenja in zdrave prehrane. Ne smemo pa pozabiti, da so k temu bistveno pripomogli tudi vzgojitelji in ucitelji v vrtcih in šolah. Ustvarili so cudovi­to vzdušje, ko so nas pricakali v cebeljih kostumih in okrašenih prostorih, polnih risbic cebeljih motivov in posnetkov zdrave prehrane. Res poucen in hkrati zabaven dan za vse, ki smo sodelovali. Prisrcna hvala vsem uci­teljem, vzgojiteljem, šolarjem in še posebej vsem malckom v vrtcih, ki so nam pripravili nepozaben dan. Marjan Volaj Kmetijstvo Po podatkih Evropske komisije na trgu ponarejenega kar 46 odstotkov medu Evropska komisija je spomladi objavila alar­manten podatek, da so analize v projektu »From the hives« vzpostavile sum na potvor­bo pri kar 46 odstotkih vzorcev medu. Še bolj skrb zbujajoce podatke objavljajo posamezne cebelarske organizacije v Evropi, saj so z dru­gacnimi analizami ugotovile, da je lahko po­narejenega celo vec kot 80 odstotkov medu. Ponarejen med vsebuje dodane enostavne sladkorje, lahko pa mu med ponarejanjem dodajo tudi umetne encime, umetne arome, umetna barvila in druge umetne spojine, ki lahko ogrožajo zdravje ljudi. Ponarejen med zato nima niti približno takšne biološke vre­dnosti, kot jo cloveškemu telesu zagotavlja pristen in kakovosten med. Kaj pa »veganski med«? Po evropskem Pravilniku o medu se izraz »med« lahko uporablja samo za naravno sladko snov, ki jo izdelajo medonosne cebele iz medicine ali mane. Veganski nadomestki tega živila vsebujejo sladkorne sirupe in do­datke (arome, barvila), s katerimi cebele ni­koli niso imele stika, zato se nikakor ne more­jo imenovati med. Med brez cebel ne obstaja. Evropska cebelarska zveza (EBA), ki je bila ustanovljena aprila letos in ima sedež v Slo­veniji ter katere prvi predsednik sem, zasto­pa skoraj 400.000 cebelarjev iz 28 držav. EBA potrošnikom svetuje, naj bodo pri nakupu medu zelo pozorni, predvsem pa naj med ku­pujejo neposredno pri cebelarjih, naj kupuje­jo med, pridelan na lokalnem obmocju, in da naj izberejo med, ki je po poreklu iz njihove države ali vsaj iz Evrope. Najvecji problem, s katerim se spopadamo je, da za zdaj ni enotnih uradnih metod za odkrivanje ponaredkov, ki bi inšpekciji po Evropi omogocile odpoklic tovrstnega medu s trgovskih polic. EBA od evropske politike pricakuje takojšnjo potrditev mednarodno sprejetih analitskih metod, ki že obstajajo in so v uporabi. Sledila naj bi njihova takojšnja uskladitev (harmonizacija) v akreditiranih la­boratorijih za nadzor pristnosti medu. Soca­sno pa EBA stroki v skupini Honey Platform, ki jo je ustanovila Evropska komisija, priporo­ca, naj temeljito preuci tudi novejše metode in možnosti za izboljšave zdaj znanih metod, tako da bi jih lahko pozneje dodali v Pravilnik o medu. Naša zahteva je jasna – na trgovskih policah v Evropi se ne sme pojaviti med brez zagotovljene sledljivosti ter nadzora varnosti in kakovosti. Vse to je že zapisano v dokumentih EU, ki so del navodil Evropske komisije ob zadnji spre­membi Direktive za med, po kateri mora biti ves med oznacen s tocno navedbo države porekla. Žal pa je za cebelarstvo v Evropi ne­sprejemljiv casovni rok, saj naj bi bila direkti­va uveljavljena šele v treh letih. Naša zahteva do politike je jasna – spremembe potrebuje­mo takoj! Naš cilj je, da bi analize priznali vsi inšpekcij­ski organi v vseh evropskih državah in da bi ponarejen med takoj umaknili s tržišca. Brez tega smo kljub številnim analizam, ki nakazu­jejo oziroma tudi dokazujejo ponaredke, pov­sem brez moci. Ce vsega navedenega evropska politika ne bo mogla urediti takoj, pa ji predlagamo, naj v prehodnem obdobju TAKOJ uvede kvote ali celo embargo na uvoz medu iz držav, v kate­rih so bili ponaredki ugotovljeni najpogoste­je! Na sreco slovenski potrošniki vec kot 80 od­stotkov medu kupijo neposredno pri sloven­skih cebelarjih, ce ga kupujejo v trgovinah, pa so pozorni na to, da je bil pridelan v Slove­niji. Prav neposreden nakup pri pridelovalcu medu ali oznaka »Poreklo: Slovenija« je naj­vecje jamstvo, da smo kupili kakovosten in varen med, ki je že od nekdaj nepogrešljiv v naših domacih lekarnah. Boštjan Noc, predsednik Cebelarske zveze Slovenije in predsednik Evropske cebelarske zveze Odpadno jedilno olje je zelo škodljivo za okolje Javno komunalno podjetje Grosuplje je v letošnjem letu na obmocju obcine Gro­suplje, Ivancna Gorica in Dobrepolje postavilo 19 ulicnih zbiralnikov, kjer obcani lahko oddajo odpadno jedilno olje, svinjsko mast, margarino, maslo, pokvarjeno jedilno olje, olje s pretecenim rokom trajanja in olje iz vložnin. Pomembno je, da je olje ohlajeno, nato ga zlijemo v plastenko( ne v steklenico), ki jo zelo dobro zapremo ter nato odnesemo do najbližnjega zbiralnika. Kje se nahajajo zbiralniki? 7 zbiralnikov se v obcini Ivancni Gorici nahaja: -V IVANCNI GORICI PRI ZDRAVSTVENEM DOMU -V STICNI PRI SAMOSTANU STICNA -V ŠENTVIDU PRI STICNI NA EKOLOŠKEM OTOKU PRI ZIDU STAREGA POKOPALIŠCA -V GABROVCCU NA EKOLOŠKEM OTOKU -V VIŠNJI GORI PRI TRGOVINI MAVER -V ZAGRADCU NA EKOLOŠKEM OTOKU FUŽINE -V TEMENICI NA EKOLOŠKEM OTOKU Kovinski zbiralniki imajo odprtino, skozi katero se plastenko zbranega olja lahko odda. Zbiralnik je opre­mljen z nalepko, na kateri so podane informacije, na kakšen nacin se olje zbira, napisana je telefonska številka ,na katero lahko obcani poklicejo v primeru, ce opazijo, da je zbiralnik poln ali potrebujejo kakršno koli dodatno informacijo o nacinu zbiranja olja. Gre za drugacen nacin zbiranja odpadnega jedilnega olja, kot je trenutno vzpostavljen drugod po Sloveniji. Na nacin, ki ga vzpostavljamo, odpadnega jedilnega olja ni potrebno prelivati, ne prihaja do mešanja odpanega jedilnega olja z odpadnim motornim oljem ter do razlivanja olja v neposredni bližini zbiralnikov. Odpadno olje bodo obcani lahko še vedno oddali tudi v Zbirnem centru Špaja dolina ali v zbirnih akcijah nevarnih odpadkov v spomladanskem in jesenskem casu. V Javnem komunalnem podjetju Grosuplje se zavedamo, da se z nepravilnim ravnanjem, kot je zlivanje odpadnega olja v stranišcno školjko, povzroca mašenje kanalizacijskih cevi in okvare na cistilnih napravah, kar posledicno pomeni zviševanje stroškov vzdrževanja. Prav tako z zlivanjem odpadnega olja na domac kompostnik tvegamo onesnaženje rek in podzemne vode, ki predstavljajo neprecenljiv vir pitne vode. Ravno tako bi radi preprecili zlivanje v zabojnike za biološke odpadke. Odpadnega jedilnega olja torej: • ne smemo mešati z drugimi odpadki, • ne smemo zlivati v stranišcno školjko ali druge odtoke, • ne smemo zlivati v naravo, • ne smemo odlagati med biološke odpadke ali na kompost, • ne smemo odlagati v zabojnik za mešane komunalne odpadke. Na vseh nas je, da damo odpadnemu jedilnemu olju nov smisel. Tako s predajo odpadnge jedilnega olja v ulicni zbiralnik v veliki meri vsi skupaj prispevamo k ohranjanju zdrave družbe in cistega okolja. Nepravilno odloženo odpadno olje predstavlja visoko organsko onesnaženje. JKP Grosuplje Velika škodljivost ognjemetov za zdravje ljudi V casu pred novim letom, ko nekateri še vedno tako radi posegajo po pi­rotehniki, je prav, da se malo podrobneje seznanimo, kaj ta eksplozivna sredstva sploh vsebujejo in kako vplivajo na zdravje ljudi. Za doseganje razlicnih ucinkov in barv se pri izdelavi pirotehnicnih izdelkov uporabljajo številne kemikalije. Dosedanje meritve, ki so jih opravljali v slovenskih laboratorijih, kažejo, da niti iskrice, ki jih pogosto uporabljajo otroci, še zdalec niso nedolžna zabava. Prisotnost škodljivih delcev v zraku, ki je po ognjemetu obcutno višja, ogroža zdravje ljudi, predvsem otrok, ki jih tako radi pripeljemo na ogled ognjemetov in jim priredimo lepo, a nezdravo zabavo na domacem vrtu, svarijo v Laboratoriju za raziskave v okolju Univerze v Novi Gorici. Meritve v Laboratoriju za raziskave v okolju Univerze v Novi Gorici so v okviru projekta Nanoforce pokazale zaskrbljujoce stanje okolja, ki ga pov­zroca pirotehnika. Ob petminutnem ognjemetu, s katerim je bilo npr. za­znamovano praznovanje 20. obletnice samostojnosti Slovenije, so denimo izmerili, da se je v ozracje sprostilo toliko nanodelcev, da bi z njimi 2,5-krat objeli Zemljo. Nanodelci so kemijsko zelo reaktivni, zato je njihovo vdiha­vanje zdravju škodljivo. Ko jih vdihnemo, se deloma izlocijo z izdihom, de­loma pa prodrejo v krvni obtok. Kri jih raznese po vsem telesu, kopicijo pa se predvsem v organih, ki filtrirajo kri, v jetrih, ledvicah, vranici itd., kjer povzrocajo razlicne zdravstvene težave. Nekateri nanodelci lahko prodrejo tudi v možgane in vplivajo na živcevje. Kot opozarjajo, ozracje dokoncno ocisti šele prvi dež, ki spere te nanodelce v zemljo in vodotoke. Lokalno se onesnaženost izboljša tudi z vetrom, a v tem primeru jo samo izvozimo k sosedom, pojasnjujejo na Univerzi v Novi Gorici. Poleg strupenih delcev so seveda zelo motec element pirotehnike tudi poki oz. eksplozije, ki zelo kvarno vplivajo na živcni sistem ljudi in živali. Znani so številni primeri pogina ptic, izginotja živali, strah in nelagodje pa se pojavi pri mnogih ljudeh. Zato pred uporabo petard, iskric, ognjemetov poleg varnosti pomislite tudi na okolje, druge ljudi in živali. Pirotehnicna sredstva namrec pripomorejo k splošni onesnaženosti zraka, kar vpliva na zdravje nas vseh. Pri eksploziji pirotehnicnega izdelka se med drugim v ozracje sprošcajo ultra fini delci, ki lahko predstavljajo veliko tveganje z vidika vplivov na zdravje svarijo tudi v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje RS. Pirotehniki se torej odpovejte, ce vam je kaj mar za okolje, soljudi in živali. Simon Bregar Okolje NACRT ODVOZA KOMUNALNIH ODPADKOV V LETU 2025 V OBCINI IVANCNA GORICA I. ODVOZ MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV IN MEŠANE EMBALAŽE Mešane komunalne odpadke in mešano embalažo bomo odvažali vsak dan od ponedeljka do petka, ne glede na praznike, brez izjeme, izmenicno na 14 dni (dne 1. 1. 2025 se zacne odvoz mešanih komunalnih odpadkov – crni smetnjak). Ponedeljek: KS IVANCNA GORICA – brez naselja Spodnja Draga Torek: KS IVANCNA GORICA – naselje Spodnja Draga, KS AMBRUS, KS KRKA, KS VIŠNJA GORA, naselje KS ZAGRADEC, KS MULJAVA – brez naselij: Bojanji Vrh, V. in M. Kompolje, Sušica, Trebež Sreda: KS DOB, KS SOBRACE, KS TEMENICA, KS MULJAVA – naselja: Bojanji Vrh, V. in M. Kompolje, Sušica, Trebež Cetrtek: KS ŠENTVID – brez naselij: Artiža vas, Glogovica, Velike Pece, Vrhpolje Petek: KS METNAJ, KS STICNA, KS ŠENTVID – naselja: Artiža vas, Glogovica, Velike Pece, Vrhpolje II. ODVOZ BIOLOŠKO RAZGRADLJIVIH ODPADKOV Biološko razgradljive odpadke se bo, ne glede na praznike, v poletnem casu odvažalo enkrat na teden, v zimskem casu (od 15. 11. do 14. 03.) enkrat na 14 dni. III. ODVOZ LOCENO ZBRANIH ODPADKOV Torek: steklo (odvoz na 14 dni, s pricetkom 14. 1. 2025) Sreda: papir in karton (tedenski odvoz) IV. ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV Narocilo odvoza kosovnih odpadkov lahko narocate preko naše spletne strani na http://od­padki.jkpg.si/zbiranje-in-odvoz/kosovni-odpadki/narocilo-odvoza-kos-odpadkov. V. PREVZEM NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV POMLADANSKI PREVZEM sobota 8. 3. 2025 Temenica parkirišce pri trgovini 7.30 - 8.00 Radohova vas parkirišce pri železniški postaji 8.15 - 8.45 Dob na avtobusni postaji 9.00 - 9.30 Šentvid pri Sticni parkirišce pri OŠ 10.00 - 11.00 Sticna parkirišce pri samostanu 11.30 - 12.30 Ivancna Gorica parkirišce pri Zdravstvenem 13.00 - 14.00 domu Muljava parkirišce pred kulturnim 14.30 - 15.30 domom Višnja Gora parkirišce nasproti gostilne 16.00 - 17.00 ŠEREK ponedeljek 10. 3. 2025 Ambrus parkirišce pred družbenim 14.30 - 15.30 domom Zagradec parkirišce pri trgovini KZ 16.00 - 17.00 Krka parkirišce pri Gostišcu Krka 17.30 - 18.30 JESENSKI PREVZEM sobota 11. 10. 2025 Temenica parkirišce pri trgovini 7.30 - 8.00 Radohova vas parkirišce pri železniški postaji 8.15 - 8.45 Dob na avtobusni postaji 9.00 - 9.30 Šentvid pri Sticni parkirišce pri OŠ 10.00 - 11.00 Sticna parkirišce pri samostanu 11.30 - 12.30 Ivancna Gorica parkirišce pri Zdravstvenem 13.00 - 14.00 domu Muljava parkirišce pred kulturnim 14.30 - 15.30 domom Višnja Gora parkirišce nasproti gostilne 16.00 - 17.00 ŠEREK ponedeljek 13. 10. 2025 Ambrus parkirišce pred družbenim 14.30 - 15.30 domom Zagradec parkirišce pri trgovini KZ 16.00 - 17.00 Krka parkirišce pri Gostišcu Krka 17.30 - 18.30 VI. Prevzem odpadne elektricne in elektronske opreme (OEEO) bo v so­boto, 12. 4. 2025, po naslednjem vrstnem redu: NASELJE: CAS ZBIRANJA: Skupina 1: SOBRACE – pri gasilskem domu 7.30 – 7.45 TEMENICA – pri trgovini 8.00 – 8.30 ŠENTPAVEL NA DOLENJSKEM- pri nekdanji trgovini Agrograd 8.45 – 9.00 PETRUŠNJA VAS – pri ekološkem otoku 9.15 – 9.30 ŠENTVID PRI STICNI – pri gasilskem domu 9.45 – 10.15 RADOHOVA VAS – na železniški postaji 10.30 – 10.45 DOB- na avtobusni postaji 11.00 – 11.30 HRASTOV DOL – sredi naselja 11.45 – 12.00 MLEŠCEVO – pri ekološkem otoku 12.15 – 12.30 METNAJ – pri gasilskem domu 12.45 – 13.15 STICNA – na glavni avtobusni postaji 13.30 – 14.00 Skupina 2: AMBRUS – pred Kmetijsko zadrugo 7.30 – 8.00 ZAGRADEC – pri šoli 8.30 – 9.00 GABROVCEC – avtobusna postaja med vasjo Gabrovcec in Velike Lese 9.15 – 9.45 KRKA – parkirišce Rebolj 10.00 – 10.30 MULJAVA – pred družbenim domom 10.45 – 11.00 IVANCNA GORICA – pri stanovanjskih blokih ob Lj. cesti 11.15 – 11.45 MALO HUDO – pri gasilskem domu VRH NAD VIŠNJO GORO – pri gasilskem domu VIŠNJA GORA – na železniški postaji KRIŠKA VAS –pri gasilskem domu 12.00 – 12.15 12.30 – 13.00 13.15 – 13.45 14.00 – 14.15 Med odpadno elektricno in elektronsko opremo sodijo: 1. Veliki gospodinjski aparati: pomivalni stroji, pralni stroji, štedilniki na elektriko ipd. 2. Hladilniki, zamrzovalne omare, klime ipd. 3. Monitorji, televizorji. 4. Mali aparati: sesalniki, likalniki, mlincki za kavo, naprave za striženje las, osebni racunalniki z vso opremo (miška, tipkovnica, procesor, tiskalnik …), telefoni, radijski sprejemniki ipd. 5. Plinske sijalke: varcne žarnice ipd. VII. CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI ŠPAJA DOLINA Odpiralni cas POLETNI DELOVNI CAS (01. 03. – 31. 10.) ZIMSKI DELOVNI CAS (01. 11. – 28. 02.) pon - pet 7:00 – 19:00 pon - pet 7:00 – 16:00 sob 8:00 – 14:00 sob 8:00 – 14:00 nedelje in prazniki ZAPRTO Obcani lahko v zbirnem centru brezplacno oddajo: -papir in kartonsko embalažo (zvezki, knjige, revije, casopisni papir, kartonasta embalaža ipd.); -mešano embalažo (plastenke, plocevinke, tetrapak, razne folije, kovinska embalaža, emba­laža iz plastike ipd.); -stekleno embalažo (steklenice, kozarci od vlaganja ipd.) in ravno steklo (okenska stekla brez okvirjev ipd.); - odpadne avtomobilske gume (dovoljeno 4 kose/gospodinjstvo/leto) -kovine (drobne kovine, vecji kosi, kot so radiatorji, peci ipd.); -kosovne odpadke (pohištvo, sedežne garniture, vzmetnice, preproge, peci, športni rekviziti ...); -odpadno elektricno in elektronsko opremo (veliki gospodinjski aparati, hladilniki in zamrzo­valne skrinje, televizorji, monitorji, mali gospodinjski aparati ipd.); -nevarne odpadke iz gospodinjstev (akumulatorji, baterije, odpadna zdravila, pesticidi, odpa­dna olja ipd.); - odpadni tekstil – za ponovno uporabo (oblacila, obutev); - odpadno plastiko (plasticne igrace, vecje plasticne kose ...); -odpadno azbestno kritino (potrebni podatki ob oddaji: ime in priimek lastnika, naslov, rojstni datum, parcelna številka, katastrska obcina); -inertne gradbene odpadke (beton, opeka, plošcice) – manjše kolicine (do 350 kg/dan, do 5000 kg/leto/gospodinjstvo); -lesena embalaža (lesene gajbice, lesene palete …); -biorazgradljive odpadke (veje, listje …) fizicne in pravne osebe v primeru, da upravljavcu že placujejo odvoz teh vrst odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«. Obcani lahko proti placilu v zbirnem centru oddajo: -preostanek komunalnih odpadkov; -biološko razgradljivi odpadki; -lahke izolacijske odpadke; -mešane gradbene odpadke (do 350 kg/dan oziroma do 5000 kg/leto/gospodinjstvo). Vse pravne osebe, ki se ukvarjajo s proizvodno in storitveno dejavnostjo, lahko v zbirnem centru odpadke oddajo pod enakimi pogoji kot fizicne osebe, razen odpadne azbestne kritine in odpadni les (proti placilu) ter mešanih ali inertnih gradbenih odpadkov, ki jih v zbirnem centru ne morejo oddati. O vseh morebitnih spremembah nacrta odvoza mešanih ali loceno zbranih komunalnih od­padkov in o drugih novostih vas bomo obvešcali preko lokalnega casopisa, naše spletne in Facebook strani ter lokalnega radia Zeleni val. Želimo si, da bi tudi v prihodnje skupaj z vami zagotavljali cisto in zdravo okolje. VSEM OBCANOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM VOŠCIMO VESEL BOŽIC IN SRECNO NOVO LETO 2025. Javno komunalno podjetje Grosuplje Okolje Kaj sodi in kaj ne sodi v stranišcno školjko ali kuhinjsko korito V sodobnem svetu, kjer se zave­damo pomena varovanja okolja in trajnostnega razvoja, je kljucno, da razumemo, kaj sodi in kaj ne sodi v naše kanalizacijske sisteme. Nepravilno odlaganje odpadkov v stranišcno školjko ali kuhinjsko korito lahko povzroci resne teža­ve tako za našo infrastrukturo kot za okolje. V tem clanku bomo po­drobno raziskali, katere snovi so škodljive, zakaj je pomembno pra­vilno ravnanje z odpadki ter kako delujejo male komunalne cistilne naprave (MKCN). Vsak prebivalec Slovenije je v letu 2023 po podatkih nacionalnega sta­tisticnega urada »pridelal« dobrih 55 kubicnih metrov odpadnih voda, kar pomeni 150 litrov na dan. To je bilo skoraj 11 % vec kot v letu pred tem. Okoli 90 % te vode uspemo precistiti v individualnih in central­nih cistilnih napravah. Te naprave so lahko zakopane pod travnato površino ali se nahajajo dalec stran od naših domov. Opra­vljajo pomembno delo mehanske­ga in biološkega cišcenja odpadne vode, ki posnema naravne biološke principe cišcenja, le da poteka hi­treje in bolj kontrolirano. Vcasih pa se zgodi, da cistilne naprave »od­povedo poslušnost«. Lastniki malih cistilnih naprav to obcutijo kot ne­prijeten vonj (smrad), vzrok za to pa pogosto in zmotno pripišejo okvari naprave same. Žal pa smo za 99,9 % vseh težav s cistilnimi napravami krivi sami lastniki. Stranišcna školjka ni koš za smeti Stranišcna školjka je zasnovana za odvajanje le treh stvari: cloveških iztrebkov, urina in toaletnega pa­pirja. To je kljucno za pravilno de­lovanje kanalizacijskega sistema, ki se zacne v naših domovih in konca v cistilnih napravah. Vse ostalo, kar se vrže v školjko, lahko povzroci za­mašitve in dodatne stroške vzdrže­vanja. V stranišcno školjko nikakor ne so­dijo vlažilni in cistilni robcki. Ceprav jih mnogi proizvajalci oznacujejo kot primerne za izpiranje, se ne raz­gradijo dovolj hitro in povzrocajo zamašitve. Veliko vlažilnih robckov vsebuje mikroplastiko, ki onesnažu­je okolje ter ogroža zdravje ljudi in živali. Prav tako se ne razgradijo in lahko povzrocijo zamašitve cevi vata in palcke za cišcenje ušes. Resne te­žave lahko povzrocijo tudi ženski higienski pripomocki. Tudi velike kolicine olj in mašcob se strdijo ter obložijo cevi, kar vodi do nepredvi­denih zamašitev. V isto kategorijo sodijo tudi ostanki hrane, pred­vsem trdi in vlaknasti ostanki. Zapisano velja tudi za vse, ki so priklopljeni na javno kanalizacijsko omrežje. Zaradi takšnega ravnanja prebivalcev se je prestolnici naše južne sosede v letu 2022 zamašila osrednja cistilna naprava. Stroški sanacije so bili zelo visoki, zaracu­nali pa so jih seveda svojim »neve­stnim strankam«. Rešitev, da se izognemo stroškom zaradi zamašitev kanalizacijskih cevi, je nakup manjšega koša za smeti v kopalnici, kjer zbiramo omenjene pripomocke. O malih bioloških cistilnih napravah Kot smo že zapisali, male cistilne naprave pospešijo vecstopenjski naravni proces cišcenja odpadne vode iz stranišc, kopalnice in kuhi­nje do takšne mere, da je pripra­vljena za ponovno sprostitev v oko­lje. Cistilna naprava je investicija za vec deset let, zato je pomembno izbrati takšno, ki ustreza bivalnim navadam clanov gospodinjstva. Pravilna izbira dimenzije cistilne naprave glede na število clanov go­spodinjstva in porabo vode v celo­tnem objektu je kljucnega pomena. Za pomoc pri izbiri ponudnika se lahko obrnete na komunalno pod­jetje Grosuplje, ki bo skrbelo za odvoz odvecnega mulja iz cistilne naprave. V naši obcini imamo tudi zelo kompetentne specializirane ponudnike z bogatimi izkušnjami, ki znajo svetovati tudi pri bolj kom­pleksnih situacijah na terenu. Pri nakupu cistilne naprave ne poza­bite izkoristiti obcinske subvencije in poskrbite za ustrezno ponikanje ocišcene vode. Razmislite tudi o uporabi deževnice za zunanjo (za­livanje, pranje dvorišc in avtomo­bilov) ter notranjo uporabo (WC, pralni stroj). Na trgu je veliko cistilnih naprav, ki se med seboj razlikujejo po princi­pih delovanja, materialih, krmilje­nju in garancijah. Praviloma velja, da so naprave z manj gibljivimi in elektricnimi komponentami bolj zanesljive in potrebujejo manj vzdr­ževanja. Vecje razlike se pojavljajo tudi v nacinu krmiljenja faz cišce­nja. Naprednejši krmilni sistemi omogocajo tudi faze cišcenja, ki pri nas (še) niso zakonsko predpisane ter omogocajo izbiro naprednejših nacinov delovanja (recimo ob daljši odsotnosti) in prilagoditve delova­nja ob povišanih parametrih one­snaževalcev odpadne vode. Pomemben strošek je tudi vkop in prikljucitev cistilne naprave na objekt. Za nemoteno delovanje cistilne na­ prave najvec naredimo sami Delovanje boljših cistilnih naprav je popolnoma avtomatizirano. Pravi­loma imajo ob rednem servisiranju in pravilnem rokovanju zelo dolgo življenjsko dobo. Pomembno je vsaj osnovno poznavanje delovanja na­prav ter redno pregledovanje pre­tocnosti cevi in praznjenje primar­nega usedalnika. Garancija za pravilno delovanje cistilne naprave je certifikat, ki ga izda akreditiran inštitut ter velja pri dolocenih parametrih (KPK, BPK5, TSS, NH4+, TP, pH, T) onesnaženo­sti odpadne vode. Ce so parametri vtocne odpadne vode preveckrat in predolgo izven predvidenega obmocja, cistilna naprava ne more pravilno delovati. To se pogosto po­kaže z neprijetnimi vonjavami. Pri vsakem nakupu vam prodaja­lec preda tudi ustrezna navodila za uporabo ter priporocila glede servisiranja naprave. Ceprav neradi beremo navodila, vam toplo svetu­jemo, da pri cistilni napravi obklju­kate oboje kot pomembna vložka v obojestransko razumevanje in dol­gotrajno sobivanje z milijoni mikro­organizmov v cistilni napravi. Do preobremenitev pa prihaja iz­kljucno zaradi cloveškega ravnanja. Nekako velja nepisano pravilo: kar škodi nam, škodi tudi skupnosti mikroorganizmov v cistilni napravi, ki skrbijo za obdelavo necistoc. Pri normalni rabi (bioloških) pralnih in cistilnih sredstev ni treba skrbeti. Veliko ljudi vse bolj prisega na do­maca cistilna sredstva iz alkohol­nega kisa, limoninega soka, sode bikarbone, soli itd. Vendar je tudi pri teh cistilih treba paziti na zmer­no uporabo. Ce zaidejo v cistilno napravo trdi predmeti (ženski higienski pripo­mocki, vlažilni robcki, vatirane palc­ke, pesek za macja stranišca, ostan­ki hrane), lahko povzrocijo škodo mehanskim komponentam napra­ve. Na biologijo naprave pa mocno vpliva pretirana uporaba agresivnih pralnih sredstev ter dezinfekcijskih in belilnih sredstev (varekina in druga cistila na osnovi klora), vecje kolicine odpadnega olja po cvrtju, barve, laki, topila, naftni derivati ter pretecena zdravila (še posebej antibiotiki) in druge kemikalije. Že liter skisanega mleka ali nekaj li­trov ostankov »coca-cole« po zadnji zabavi lahko hitro poruši biološko ravnovesje v cistilni napravi. Tako kot je veliko od naštetih snovi ško­dljivih ali celo smrtno nevarnih za cloveka, so škodljive tudi za mikro­biološko življenje v cistilni napravi. Ob nepravilni uporabi in neupošte­vanju teh preprostih pravil se poja­vijo neprijetne vonjave; še posebej mocan smrad povzrocajo pretirane kolicine mašcobe in olja. Za oboje priporocamo loceno zbiranje ter odvoz v ustrezne zbiralnike. Zavedanje o tem, kaj sodi in kaj ne sodi v naše kanalizacijske sisteme, je kljucno za ohranjanje cistega okolja in ucinkovitega delovanja in­frastrukture. S pravilnim ravnanjem lahko zmanjšamo stroške vzdrževa­nja ter prispevamo k trajnostnemu razvoju. Uporabniki centralnih ali malih bioloških cistilnih naprav se moramo zavedati odgovornosti in morebitnih posledic svojih dejanj na zdravje našega okolja, infra­strukturo ter nenazadnje na družin­ski proracun. Franc Fritz Murgelj Krajevne skupnosti Novo gasilsko vozilo in dograditev prostorov Gasilskega centra Sticna: Kljucna pridobitev za varnost in razvoj V torek, 10. 12. 2024, je Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Sticna, osrednja gasilska enota v Obcini Ivancna Gorica, doživelo dva pomembna mejnika v svojem razvoju. Slavnostni dogodek, poln ponosa in slavja je obeležil prevzem novega gasilskega vozila GVC-2 ter blagoslov temelj­nega kamna za dograditev gasilskega centra. Dogodek je potekal v prisotnosti številnih uglednih gostov. Pomembnost pridobitve za lokalno skupnost PGD Sticna, ki je bilo ustanovljeno leta 1926, je osrednja gasilska eno­ta za zagotavljanje požarne varnosti v obcini Ivancna Gorica, kjer živi vec kot 18.000 prebivalcev. Nova prido­bitev, sodobno gasilsko vozilo GVC­2, bo znatno izboljšala operativno sposobnost društva in prispevala k še boljši zašciti obcanov. Vozilo iz­polnjuje najvišje standarde in omo­goca hitro ter ucinkovito posredo­vanje pri intervencijah. Novo vozilo GVC-2 je izdelano na podvozju Scania P410 z avtomat­skim menjalnikom in pogonom na vsa kolesa, ima kapaciteto 4500 li­trov vode in 200 litrov penila. Opre­mljeno je z gasilsko centrifugalno crpalko Ziegler gnano preko mo­torja vozila, visokotlacno hitro-na­padalno napravo, preko 650 metri tlacnih cevi, vodnim monitorjem, ki omogoca nanašanje vode in pene, gasilniki za gašenje razlicnih požar­nih razredov ter drugo gasilsko re­ševalno opremo, kar omogoca izje­mno prilagodljivost in ucinkovitost pri gašenju. Skupna vrednost novega vozila GVC-2 z opremo znaša 349.391,90 €. Vozilo je bilo nabavljeno skladno z Nacrtom razvoja gasilstva, ki ga je pripravila Gasilska zveza Ivanc­na Gorica. Na podlagi tega nacrta je Obcina Ivancna Gorica skupaj z gasilsko zvezo zagotovila 76 % vre­dnosti. Del sredstev nacrtujemo s prijavo na razpis za sofinanciranje gasilske zašcitne in reševalne opre­me. Preostalih 16 % vrednosti bo društvo pokrilo iz lastnih virov ter s pomocjo donacij. Kljuc, ki simbolizira pridobitev no­vega vozila, je župan obcine Ivanc­na Gorica Dušan Strnad predal po­veljniku GZ Ivancna Gorica Slavku Zaletelju. Ta ga je simbolicno predal poveljniku PGD Sticna Davidu Mo­horcicu, slednji pa je kljuc zaupal vodji voznega parka Borutu Meso­jedcu. Prenos starega vozila na PGD Muljava Ob prevzemu novega vozila je bilo skladno z Nacrtom razvoja gasilstva dosedanje gasilsko vozilo, ki je dru­štvu služilo od leta 1998 in zabele­žilo 398 intervencij, predano PGD Muljava. Prenos lastništva je simbol povezovanja in sodelovanja med gasilskimi društvi v obcini. Vozilo bo na Muljavi še naprej opravljalo po­membno nalogo pri zašciti življenj in premoženja. Dograditev gasilskega centra: te­melj za prihodnji razvoj Blagoslov temeljnega kamna, ki ga je opravil stiški opat Maksimilijan File, pomeni za PGD Sticna zacetek novega poglavja v zgodovini dru­štva. Dograditev in rekonstrukcija gasilskega centra bo omogocila štiri nove garaže, poveljniško sobo, pro-store za vzdrževanje in skladišcenje opreme ter izboljšane pogoje za higieno in delo gasilcev. V prvem nadstropju je predvidena možnost ureditve prostorov za druge sile za­šcite in reševanja, delovanja drugih društev oziroma krajevnih potreb. Skupna neto površina novega pri­zidka bo 660,20 m˛. Projekt je rezultat skrbnega nacr­tovanja in sodelovanja. Gradnja je vkljucena v dolgorocni razvoj gasil­stva v obcini, pri cemer so upošte­vani najnovejši standardi varnosti in funkcionalnosti ter sledi rasti pre­bivalstva in krepitvi gospodarstva v naši obcini. S tem se bo društvo lahko še bolj osredotocilo na svojo kljucno nalogo: zašcito življenj in premoženja. Prisotnost uglednih gostov Dogodek so zaznamovali govori predstavnikov lokalne skupnosti, gasilcev in gostov, ki so poudarili pomembnost gasilstva za lokalno skupnost. Dogodka so se udeleži­li namestnica predsednika GZS dr. Janja Kramer Stajnko, župan obcine Ivancna Gorica Dušan Strnad, pred­sednik in poveljnik Regije Ljubljana II Bojan Kocjan in Jože Andolšek, pomocnik poveljnika GZS za stro­kovno usposabljanje, Anže Bitenc, poveljnik CZ obcine Ivancna Gorica, Jože Kozinc, predsednik in poveljnik GZ Ivancna Gorica, Jure Strmole in Slavko Zaletelj, opat Cistercijanske opatije Sticna Maksmilijan File ter še nekateri funkcionarji GZ Ivancna Gorica ter predstavniki PGD iz GZ Ivancna Gorica in sosednjih GZ.Župan Dušan Strnad je izpostavil izjemno predanost prostovoljcev, ki ne le upravljajo z najsodobnejšo opremo, temvec to delo opravlja­jo srcno in brezplacno. Pohvalil je našo zavzetost, ki je po njegove mnenju zagotovilo za varnost ce­lotne lokalne skupnosti in za to nas lokalna skupnost podpira in zaupa. Simbol predanosti in sku­pnega truda Nova pridobitev ni le tehnicna po­sodobitev, temvec tudi simbol so­lidarnosti in skupnih prizadevanj. Dograditev gasilskega centra in pri­dobitev novega vozila odražata vizi­jo razvoja gasilstva v obcini Ivancna Gorica, ki temelji na povezovanju, strokovnosti in odgovornosti. Slav­nostni dogodek je zakljucilo simbo­licno predajanje kljucev, ki je po­novno poudarilo skupne vrednote gasilcev: Na pomoc! Gasilci in gasilke Prostovoljnega gasilskega društva Sticna se želimo za udeležbo zahvaliti vsem gostom, predsedniku Roku Ovnu in poveljni­ku Davidu Mohorcicu za ves cas in trud, ki ga kot funkcionarja društva vlagata oz. sta ga vložila v oba pro­jekta, tako gradnjo kot nakup nove­ga vozila. Zahvaljujemo se delovni skupini za nakup GVC-2 pod vodstvom Deja­na Strmoleta, delovni skupini za prenovo GVC-1 pod vodstvom Ma­tica Kepe, delovni skupini za nakup HTRV-1 v letu 2019 pod vodstvom Jurija Tratarja ter gradbenemu od­boru pod vodstvom Tonija Kovacica, kateri svoje bo svoje delo še nada­ljeval. Hvala tudi UO društva in po­veljstvu gasilskega društva Sticna. Zahvaljujemo se tudi fotografom, ki so ujeli za nas te neprecenljive tre­nutke: Klemnu Ceglarju, Gašperju Stoparju in Rudiju Meglicu. Predvsem pa hvala vam, drage cla­nice in clani, za doprinos ne samo slavnostnemu dogodku temvec ra­zvoju društva, gasilstva in kraja Stic­na, ki ga vlagate skozi celo leto. Vse krajanom in obcanom želimo srecno in varno leto 2025! Gasilci PGD Sticna Foto: Klemen Ceglar PGD Muljava skozi jubilejno leto 2024 Leto 2024 je bilo za PGD Muljava jubilejno in prelomno, praznovali smo namrec 100-letnico delovanja društva. Uspeh društva smo poleg sve­ cane prireditve okronali tudi z intenzivnim delovanjem na izobraževalnem, tekmovalnem, operativnem in družabnem podrocju. V septembru je društvo praznova-iz sosednjega društva PGD Sticna. nizacija tecaja Pionir I. Tecaj v or-lo 100-letnico delovanja. Obletni-Vozilo je bilo 10. 12. 2024 prevzeto ganizaciji PGD Muljava z domacimi co smo pocastili s svecano parado, po principu rotacije, na prireditvi mentorji je obiskovalo 41 tecajni­slavnostno prireditvijo in izdajo ob prevzemu novega vozila PGD kov, mladincev in pionirjev PGD jubilejnega zbornika, v katerem je Sticna in položitvi temeljnega ka-Muljava. Veseli nas, da so dobro orisana prehojena pot društva od mna v Sticni. Prevzeto vozilo GVC-2 delovanje in organizacijo na te­ustanovitve do današnjih dni. Ce-znamke Mercedes-Benz z vgrajeno caju s svojim obiskom pozdravili loletno delovanje društva je bilo crpalko Ziegler bo znatno okrepilo predsednik Gasilske zveze Ivancna podrejeno organizaciji visoke oble-vozni park PGD Muljava in kapaci-Gorica Jure Strmole, poveljnik Ga­tnice, ob tem pa niso izostali do-tete operativnega delovanja. Slu-silske zveze Ivancna Gorica Slavko godki, priznanja in dosežki tekom žilo bo kot napadalno vozilo v tre-Zaletelj in predsednik Mladinske delovanja skozi leto. Za delovanje nutnem voznem parku. Vozilo bo v komisije Toni Ostanek skupaj s clani je društvo prejelo visoka priznanja; letu 2025 adaptirano in opremljeno komisije. Za izvedbo tecaja so PGD srebrni znak Civilne zašcite Republi-za potrebe enote PGD Muljava po Muljava izrekli pohvale in vzpodbu­ke Slovenije, odlikovanje za poseb-tipizaciji GZS. Obseg in sestav inter-dne besede za tecajnike. Naši mladi ne zasluge Gasilske zveze Slovenije, vencij se naglo spreminja in zvišuje. gasilci so poleg številcne udeležbe spominski kovanec Obcine Ivancne Temu sledi tudi razvoj operativne pokazali tudi izjemno znanje, tako Gorice in ostala visoka priznanja enote PGD Muljava, njena uspo-na teoreticnem kot prakticnem društva ter posameznih clanov. sobljenost in opremljenost. V letu delu izpita. Clanstvo je bilo izjemno dejavno 2024 je enota PGD Muljava interve-Intenzivno delo mentorjev z mla-Pionirke so postale obcinske pod-da uživa sadove 100-letnega dela tudi na družabnem podrocju. V le-nirala na 20 intervencijah. dimi se odraža pri velikem številu prvakinje in se tako uvrstile na re-prejšnjih generacij in da intenzivno tošnji predstavi Jurij Kozjak, ki so Operativno delovanje smo v dru-tekmovalnih ekip in odlicnih tek-gijsko tekmovanje. Sledila je zgo-izobražuje mlajše gasilce, ki bodo jo v letnem gledališcu na Muljavi štvu podkrepili tudi na izobraže-movalnih rezultatih. V kvizu ga-dovinska uvrstitev za PGD Muljava, cez leta prevzeli poslanstvo seda­odigrali clani Kulturnega društva valnem podrocju. Clani društva so silske mladine se je ekipa pionirk na regijskem tekmovanju se je tek-njega clanstva in operativne enote. Josipa Jurcica Muljava, je sodelova-v letu 2024 v sklopu izobraževanj uvrstila na regijsko tekmovanje, v movalna desetina pionirk s tretjim Ob tej priložnosti se v društvu PGD lo 37 clanic in clanov PGD Muljava, in tecajev opravili in pridobili vec tekmovanju v orientaciji smo se ob-mestom uvrstila na državno tek-Muljava zahvaljujemo krajanom in od tega 10 mladincev in pionirjev napredovanj; en clan je opravil te-cinskega tekmovanja udeležili z 11 movanje v letu 2025. Gre za prvo krajankam KS Muljava, lokalni sku­ter 10 clanov operativne enote. V caj za vodjo enote in pridobil cin ekipami. Regijskega tekmovanja so uvrstitev tekmovalne desetine PGD pnosti, Gasilski zvezi Ivancna Gori­jubilejnem letu 2024 smo posebno nižjega gasilskega castnika, en clan se udeležile tri ekipe, ekipa pionir-Muljava na državno tekmovanje, ca, Obcini Ivancna Gorica ter vsem, ponosni, da so ravno muljavski ga-je opravil tecaj za vodjo enot in pri-jev in pionirk, ekipa pripravnic pa je zato smo na ta rezultat posebno ki ste v letih našega delovanja pre­silci ob ustanovitvi PGD leta 1924 dobil cin gasilskega castnika, tecaj drugo leto zapored osvojila laskavi ponosni. Dosedanji rezultati in delo poznali doprinos našega prostovolj­zaceli uprizarjati Jurciceva dela in za operativnega gasilca pa so kon-naziv regijskih prvakinj v orientaciji. z mladimi so odlicni obeti za priho-nega dela in pomoci na lokalnem s tem nadaljevali vse do petdese-cali trije clani in clanica ter pridobili Dekleta so se v septembru udeleži-dnje delo v društvu. podrocju. Hvala, ker podpirate in tih let prejšnjega stoletja. Kulturno cin gasilca. Na podrocju specialnih la državnega tekmovanja v gasilski Leto, ki se izteka, je bilo resda inten-krepite delovanje našega društva. izrocilo v kraju nadaljuje Kulturno znanj je en clan opravil tecaj za ne-orientaciji. zivno, vendar se ob zakljucku leta s PGD Muljava vam želi miren božic društvo Josipa Jurcica Muljava. varne snovi, pet tecajnikov je opra-Jesensko obcinsko tekmovanje je ponosom in hvaležnostjo oziramo v ter varno in srecno 2025! Zadnja pridobitev društva v jubilej-vilo tecaj za strojnika. prineslo odlicne uvrstitve mulja-iztekajoce leto. Današnja generaci-Gašper Erjavec, nem letu je prevzem vozila GVC-2 Velik korak v društvu je bila orga-vskih desetin v vseh kategorijah. ja muljavskih gasilcev ima privilegij, poveljnik PGD Muljava Spoštovani obcani in obcanke Ivancne Gorice, prostovoljni gasilci PGD Ivancna Gorica se vam ob zakljucku leta iz srca zahvaljujemo za vašo neprecenljivo podporo, zaupanje in donacije, ki jih izkazujete našemu društvu skozi vse leto. Brez vas naših dejavnosti, s kate­rimi si prizadevamo za varnost in povezanost naše skupnosti, ne bi mogli izvajati na tako visoki ravni. Letos smo uspešno sodelovali pri številnih intervencijah, kjer smo reševali življenja in premoženje, hkrati pa smo pomembno prispevali k raznolike­mu družabnemu življenju v naši obcini. Sodelovali smo na koncertih, orga­nizirali gasilsko tekmovanje in gasilski veselici. Ponosen dogodek letošnje­ga leta je bila tudi prireditev Florjanove maše, kjer smo skupaj obeležili pomen gasilstva. Poleg tega smo se udeleževali obcinskih proslav, srecanj in predstavitev za najmlajše v vrtcih ter izvajali vaje v okviru Gasilske zveze. Posebej bi želeli poudariti naš projekt prenove gasilskega doma, ki je v polnem teku. Naš cilj je, da ga dokoncamo do leta 2025, s cimer bomo iz­boljšali pogoje za delovanje društva in zagotavljanje še hitrejših ter ucinko­vitejših intervencij. Tudi pri tem projektu se priporocamo za vašo podporo in donacijska sredstva, saj nam le s skupnimi mocmi lahko uspe. Ob tej priložnosti vas vabimo, da se nam pridružite kot clani našega dru­štva. Gasilstvo ni le poklic ali prostovoljna dejavnost – je nacin življenja, ki povezuje ljudi in gradi skupnost. Vaša energija, ideje in pomoc so vedno dobrodošle! Naj vam ob koncu leta v imenu vseh clanov PGD Ivancna Gorica zaželimo miren in vesel božic, poln topline in družinske bližine. V novo leto 2025 pa vstopite z zaupanjem, zdravjem in zadovoljstvom. Naj bo to leto uspehov, povezanosti in skupnih dosežkov! Hvala, ker ste vedno z nami – skupaj zmoremo! Vaši gasilci PGD Ivancna Gorica Zahvala in vošcilo sveta Krajevne skupnosti Ivancna Gorica Ob koncu leta je cas, da se ozremo, pregledamo in pohvalimo vse dobro narejeno v naši skupnosti. Med ne­katerimi projekti na obmocju Krajevne skupnosti Ivancna Gorica v letu 2024 je nedvomno treba izpostaviti naslednje projekte Obcine Ivancna Gorica: - Izgradnjo in zacetek delovanja tržnice na osrednjem delu naše KS, ki je zelo lepo založena s pridelki doma­ cih pridelovalcev in je tudi vselej dobro obiskana. Tržnica, kot osrednji prostor v KS in obcini, se je pokazala tudi kot primeren prostor za izvedbo razlicnih dogodkov in tematskih dni. - V zacetku leta smo docakali sprostitev prometa cez nadvoz Malo Hudo, ki je v veliki meri prometno raz­ bremenil središce krajevne skupnosti. S skoraj istocasno izgradnjo zacasnega, montažnega, krožišca pri trgovini Hofer pa se je tranzitni promet, iz smeri Sticne in Šentvida, še bolj prestavil na obvoznice in tako razbremenil osrednji del Ivancne Gorice. - Letos je bila, s pomocjo anonimnega donatorja, zaceta in dokoncana izgradnja prizidka oziroma kar celoten cetrti trakt OŠ Sticna, s cimer je šola, ob stalnem povecanju ucencev, pridobila prepotrebne nove prostore, za kvalitetnejše izvajanje ucnega procesa. - V Spodnji Dragi so zakljucena dela komunalne ureditve naselja, v katerih je bilo zgrajeno kanalizacijsko omrežje, obnovljen asfalt na cestah, ureditev prepustov cez potok v naselju, zgrajena javna razsvetljava in urejeno avtobusno postajališce. Dela v Spodnji Dragi so bila najvecja investicija v obcini, glede komunalne ureditve naselja. - V celoti je izvedena asfaltna preplastitev na Cesti 2. grupe odredov, od križišca z Ljubljansko cesto do krož­ išca Marof. - V Gorenji vasi je saniran del kanalizacijskega omrežja meteornih voda in vozišcne konstrukcije ceste. - Ob sprehajalnih poteh in ulicah so postavljeni novi koši za pasje iztrebke. - Zakljucena je tematska ureditev krožišca Marof, na katerem je postavljena skulptura nalivnega peresa in fragment Stiškega rokopisa, ki posebej izstopa z nocno osvetlitvijo. Obcinske Investicije na obmocju Ivancna Gorica nedvomno pomenijo pridobitve za krajane Krajevne skupnosti Ivancna Gorica, nekatere pa so tudi velike pridobitve za vse obcane naše obcine, ki se v razlicnih situacijah znajdejo in zadržujejo na tem obmocju. Dobro sodelovanje vodstva obcine s krajevnimi skupnostmi se kaže tudi v tem, da so investicije in posamezni projekti razpršeni po celotni obcini. Prav je, da se izvajajo projekti, ki služijo obcanom celotne obcine kot tudi investicije, ki so potrebne in nujne v posameznem kraju, saj se tako zagotavlja skladen razvoj celotne obcine. Krajevna skupnost Ivancna Gorica se zahvaljuje županu Dušanu Strnadu, podžupanu Tomažu Smoletu, ob­cinskim svetnikom in uslužbencem obcinske uprave, ki v najvecji meri prepoznajo želje in potrebe krajanov, ocenijo in potrdijo projekte in na koncu tudi poskrbijo za ucinkovito izvedbo in realizacijo le teh. Zahvaljuje se tudi vsem izvajalcem, za kvalitetno izvedena dela in anonimnemu donatorju za donacijo izgradnje prizidka OŠ Sticna. Posebna zahvala pa gre nedvomno vsem krajanom Krajevne skupnosti Ivancna Gorica, ki vecinoma znajo po­trpeti ob posameznih gradbišcih in tudi tako omogocajo vsestranski razvoj našega kraja.Želim Vam lep in blagoslovljen božic ter srecno in uspešno novo leto 2025. Refik Hodžic, predsednik Sveta KS Ivancna Gorica november 2024 številka 7 Krajevne skupnosti Prostovoljno gasilsko društvo Kriška Delovanje PGD Vrh pri vas ob koncu leta 2024 Višnji Gori v letu 2024 Izteka se leto, ki je bilo za naše dru­štvo kar dejavno in uspešno, tako kot že zadnjih nekaj let. Omenil bi le nekaj dosežkov, na katere smo ponosni. Pri gasilski mladini se je glede tek­movanj leto zacelo z obcinskim kvizom, v nadaljevanju pa je vec naših ekip tekmovalo v orientacij­skem teku od obcinske, nato regij­ske ravni, ekipi naših mladincev pa se je uspelo uvrstiti celo na državni nivo, ki je letos potekalo na Med­vedjem Brdu. Vsi ti odlicni dosežki so plod vecletnih prizadevanj mla­dih gasilcev in še posebej njihovih mentorjev, ki skrbijo tudi za to, da imajo mladi dobre pogoje in da se na vajah dobro pocutijo. V soboto, 5. 10. 2024, je na novem športnem parku v Sticni potekalo obcinsko gasilsko tekmovanje. Za PGD Kriška vas se je borilo kar pet desetin tekmovalcev. Ce prištejemo še mentorja, Gregorja in Mimi, ki sta ves dan sodelovala pri organizaciji tekmovanja, ter naše navijace, ugo­tovimo, da je v Sticno prišlo vec kot polovica naših clanov. Ekipe so do­segle lepe tekmovalne uspehe. Prva tri mesta v vsaki kategoriji so vodila na regijsko tekmovanje, ki je bilo na­slednjo soboto, 12. 10. 2024, na is­tem mestu. Tri naše desetine so tudi na tej ravni dosegle lepe rezultate. Prva sobota v avgustu je tradicio­nalno rezervirana za gasilsko ve­selico v Kriški vasi. Letos je bilo to 3. avgusta. Priprave se zacnejo vec mesecev prej, intenzivne pa nekaj dni prej. Pri pripravljanju prireditvenega prostora so nam malo zagodle nevihte, a smo si re­kli, ce nam je uspelo lani, ko je bilo vreme res izredno slabo, nam bo tudi letos. V soboto nam je vreme šlo na roko. Prakticno smo vsi cla­ni društva in številni naši prijatelji sodelovali na prireditvi. Veselica se je zacela z glasbeno skupino Do­lenjska vigred, v kateri igra tudi naš clan Luka Pirc. V nadaljevanju so na oder stopili fantje iz skupine Mam­bo Kings in še bolj razvneli množi­co, tako da je bilo plesišce ves cas polno. Hvala vsem gostom, ki so prišli od blizu in dalec, velika pohvala velja vsem našim clanom, od katerih se sicer pricakuje, da pomagamo na našem najzahtevnejšemu vsakole­tnemu dogodku.Še posebej hvala vsem sponzorjem in prijateljem našega društva, ki ste z donacijami, z delom ali kakor koli pomagali k uspešno izvedeni prire­ditvi. Vsa sredstva, ki jih zberemo tudi z izvedbo veselice, namenjamo vzdr­ževanju in izboljšanju operativnosti našega gasilskega društva, pred­vsem pa se pripravljamo na gradnjo novega gasilskega doma. Za PGD Kriška vas je to izjemno zahteven projekt, ki pa je nujen za obstoj in razvoj društva. Zelo pomemben pa je tudi za kraj, saj ne pomeni le strogo operativne dejavnosti, am­pak tako kot gasilstvo v naših krajih, še mnogo vec. Trenutno še vedno cakamo na sprejetje obcinskega prostorskega nacrta. Do takrat pa izvajamo številne aktivnosti, da bo lahko gradnja cim bolje stekla in da bo novi gasilski dom tak, kot ga naše društvo in kraj potrebuje. Ob koncu pa velja še vabilo na ogled vaških jaslic, ki se bodo tudi letos zgodile ob gasilskem domu na županovem dvorišcu. Igor in Valter spet pripravljata novo presenece­nje. Prostovoljno gasilsko društvo Kri­ška vas vsem obcankam in obca­nom želi lepe praznike ter srecno, zdravo in varno leto 2025. Marko Virant V Ivancni Gorici smo preverjali zimsko opremo Od 15. novembra do 15. marca in v zimskih razmerah morajo biti motorna in priklo­pna vozila na slovenskih cestah opremljena s predpisano zimsko opremo. V soboto, 16. 11. 2024, je bil v Ivancni Gorici soncen dan, ki z ni­cemer ni nakazoval na zakonsko obvezo opremljenosti motornih in priklopnih vozil z zimsko opremo. Zakonske odredbe je potrebno spoštovati in tako smo clani ZŠAM Ivancna Gorica 16. 11. 2024, v so­delovanju s policisti PPP Ljublja­na, izvedli skupno akcijo kontrole vozil, pri cemer je bil poudarek na preverjanju opremljenosti vo­zil z zimsko opremo. V akciji, ki je trajala od 8.00 do 14.00 in se je izvajala v Temenici in Gabrovccu, je bilo ustavljenih in kontroliranih 59 vozil. Med vsemi kontroliranimi vozili jih je bilo šest takšnih, ki niso bila opremljena z zimsko opremo. Policisti so vsem šestim voznikom izrekli opozorilo, predpisana glo­ba za omenjeno kršitev pa znaša 40,00 €. V devetih vozilih, ki so ime­la namešcene letne pnevmatike in katerih kanali so bili globlji od treh milimetrov, so vozniki imeli s seboj ustrezne snežne verige in so tako izpolnjevali pogoj posedovanja zim­ske opreme. Ostalih štiriinštirideset vozil je bilo opremljenih z ustrezni­mi zimskimi pnevmatikami. Poleg preverjanja posedovanja zimske opreme smo clani ZŠAM Ivancna Gorica voznikom svetovali o opremi, ki jo je v casu zimskih raz­mer priporocljivo imeti v vozilu kot so omelo oz. metlica za sneg, sred­stvo za odmrzovanje stekel, strgalo za led, snežne verige, zložljivo lopa­to, odejo in nenazadnje poln rezer­voar goriva. Ob tem smo preverjali še nivo hladilne tekocine, delovanje luci in brisalcev. Nizke temperature, led in sneg lah­ko voznikom povzrocijo veliko ne­prijetnosti ali celo ogrozijo varnost cestnega prometa, zato clani ZŠAM Ivancna Gorica priporocamo, da pravocasno poskrbite za ustrezno zimsko opremo motornega, pa tudi Staro leto bo živelo od spominov, novo leto od pricakovanj. Naj bo radostno z zdravjem, naj bo polno srecnih sanj. Srecno 2025! Društvo invalidov Grosuplje priklopnega vozila. Zahvaljujemo se PPP Ljubljana, ki je sodelovala pri izvedbi skupne ak­cije preverjanja zimske opreme, ki je tudi letos pokazala, da so vozila na ivanškem koncu vecinoma do-bro pripravljena na zimo in zimske razmere. Clani ZŠAM Ivancna Gorica želimo vsem voznikom srecno in varno vo­žnjo v casu zime in zimskih razmer na cestah. Refik Hodžic Leto 2024 je bilo za Prostovoljno gasilsko društvo Vrh pri Višnji Gori zelo uspešno. Pokazali smo svojo zavzetost, strokovnost in predanost delu, kar se je odražalo v številnih aktivnostih. V letu 2024 smo posredovali na štirih intervencijah. Intervencije so vkljuce­vale požare, pomoc ob naravnih nesrecah ter pomoc zdravniškim ekipam. Clani in clanice smo se udeležili vec krajevnih in regijskih dogodkov, kjer smo sodelovali pri organizaciji in izvedbi ter predstavljali gasilsko opremo in delo. Udeležili smo se cistilne akcije pred Jurcicevim pohodom, blagoslo­va traktorjev ter prve obletnice delovanja Kavbojske dežele Což v Leskov­cu. Prav tako smo sodelovali na sektorski gasilski vaji v organizaciji PGD Kriška vas in proslavi ob 100-letnici delovanja PGD Muljava. Na povabilo Obcine Ivancna Gorica je naša ekipa clanov A slovesno dvignila slovensko zastavo ob dnevu civilne obrambe, ki bo trajno izobešena na novi tržnici v Ivancni Gorici. Velik poudarek smo namenili tudi delu z mladimi. Pionirji so se udeležili tekmovanja v orientaciji, kjer so pokazali dobro poznavanje terena in ga­silskih vešcin. Na tekmovanju smo sodelovali s štirimi ekipami. Pionirji so osvojili 21. mesto, med mladinci pa sta ekipi zasedli 9. in 22. mesto. Eki­pa mladink je dosegla odlicno 7. mesto. Vsem ekipam cestitamo za trud, vztrajnost in dosežene rezultate! Za svojo predanost in vztrajnost so si za­služili posebno pozornost, zato smo jih tudi letos razveselili z izrezovanjem buc na noc carovnic in druženjem ob peki hrenovk. Ekipa clanov A je sodelovala na obcinskem tekmovanju, kjer je zasedla odlicno 1. mesto. Na regijskem tekmovanju pa so dosegli 6. mesto, kar je odlicen rezultat. Clani A so se ponovno izkazali z znanjem in ekipnim duhom. S pomocjo sponzorjev in prispevkov krajanov smo uspeli kupiti kar štiri nove avtomatske defibrilatorje (AED), ki bodo izboljšali dostopnost te kljucne opreme v primeru srcnih zastojev. AED-ji so namešceni na strate­ških lokacijah v kraju, kar povecuje možnosti preživetja ob srcnem zastoju. V ta namen smo izvedli tudi tecaj temeljnih postopkov oživljanja, ki ga je vodil Anton Posavec, vodja reševalnega centra UKC Ljubljana. Tecaj je bil zelo dobro obiskan, udeleženci pa so pridobili dragoceno znanje o nudenju prve pomoci. Ob tej priložnosti naprošamo tudi lokalne prebivalce, da se seznanijo z natancnimi lokacijami AED-jev. Poleg tega smo s pomocjo doniranih sredstev Kmetije Což-Kavbojska de­žela nabavili zajemalna nosila, ki bodo olajšala reševanje in prenos poško­dovanih v zahtevnih situacijah. Vsakoletna strokovna ekskurzija je poseben dogodek, ki vsem clanom in clanicam omogoci vpogled v razlicne dejavnosti in industrije. Letos smo obiskali oljarno Lisjak, kjer smo se seznanili s procesom pridelave oljcnega olja, nato pa še Luko Koper, kjer smo si ogledali njihovo gasilsko enoto in se poucili o izzivih, s katerimi se tamkajšnji gasilci soocajo. Vabimo vas, da se nam 24. decembra 2024 pridružite na tradicionalnem pohodu k polnocnici in skupaj zakljucimo leto s prijetnim druženjem. Delovanje PGD Vrh v letu 2024 je bilo bogato in raznoliko. Zahvaljujemo se vsem krajanom, sponzorjem in clanom za podporo, pomoc in sodelovanje pri naših aktivnostih. Skupaj dokazujemo, da smo društvo, ki s srcem skrbi za varnost in dobrobit lokalne skupnosti. Z željo, da nam bo vsem lepše živeti v naših krajih, vam želimo vse dobro v letu 2025! Za PGD Vrh pri Višnji Gori Polona Erjavec Krajevne skupnosti 5. obletnica Šole zdravja – Novo vodstvo RKS – skupina Krka OZ Grosuplje Na izrednem zboru clanov smo 18. septembra 2024 izvolili novo pred­sednico, podpredsednico in clanici Obmocnega odbora RKS – OZ Gro­suplje. Nova predsednica je Mirjana Jarc, ki se je do sedaj že izkazala z delom za boljši svet v Rdecem kri­žu in drugod. Nova podpredsednica je Jožica Blatnik iz Ambrusa, nova clanica Obmocnega odbora iz ob­cine Grosuplje je Breda Škrjanec in iz obcine Ivancna Gorica Marjeta Škrjanec. Vsem cestitamo in želimo uspešno opravljanje humanitarnega dela za najranljivejše med nami. Ob izvolitvi je nova predsednica de­jala, da je njena glavna prioriteta izboljšanje pogojev dela RKS -OZ Grosuplje, ker je opravljanje vsega zah­tevnega humanitarnega dela možno šele, ko lahko vsi predani prostovolj­ci in zaposleni opravljajo svoje delo v primernih prostorih in s potrebno sodobno opremo za svoje delo. Dodala je še: »Svojo najvecjo priložnost vidim v krepitvi prepoznavnosti humanitarnega poslanstva Rdecega križa pri vseh obcankah in obcanih. Vedenje o tem, kaj je poslanstvo Rdecega križa, ki ga lahko izpolnjuje prav vsak, odpira vrata vzgoji za humanitarnost in spodbujanju mladih za prostovoljsko delo v naših vrstah. Prav je, da že najmlajši v vrtcih zvedo, kako lahko rešijo življenje in še drugace prispeva­jo, da smo kot skupnost odpornejši ob naravnih in drugih nesrecah in da to vedo tudi najstarejši, ki živijo doma ali v domu starejših, ucenci, ustvarjalci, zaposleni v javnih in zasebnih podjetjih ter zavodih, samozaposleni, brez­poselni ... Skratka prav vsak prebivalec obcin Grosuplje, Ivancna Gorica in Dobrepolje.« Anica Smrekar sekretarka RKS – OZ Grosuplje »Posameznikova sreca lahko temeljito in ucinkovito pripomore k izbolj­šanju celotne cloveške družbe.« Dalaj Lama Prostovoljcem, krvodajalcem, clanom in donatorjemse iskreno zahvaljujemoza vsa njihova dejanja dobrote v iztekajocem se letu! Vsem vošcimo vesele božicne in novoletne praznike terponosen in dostojanstven dan samostojnosti inenotnosti. Naj bo novo leto 2025 mirno, zdravo in veselo!Bodimo prinašalci upanja in miru. RKS – Obmocno združenje GrosupljeAndreja Šircelj, Anica Smrekar in Mirjana Jarc Naša skupina je 7. oktobra pra­znovala 5. obletnico vsakodnevne jutranje telovadbe »1000 gibov.« Skupina šteje 19 clanov, ki se vsa­ko jutro zberemo na šolskem igri­šcu na Krki, se pozdravimo, opra­vimo vse vaje in na koncu veselo zapojemo našo himno. Dvakrat tedensko vadimo tudi z elastiko za moc, nekaj clanic pa se udeležuje vadbe »Dihajmo z naravo.« Druženje in redna telesna aktivnost pozitivno vplivata na naše telesno in duševno zdravje, zato se ob vsa­kem rojstnem dnevu zberemo ob kavici in klepetu in tudi sicer se po­gosto najde razlog za druženje po telovadbi. Radi se udeležujemo izobraževalnih delavnic in srecanj ter se odpravi­mo na krajše izlete, kot so vožnja z vlakom na kavo v Novo mesto, ogled Kocevskega jezera, vožnja z vlakcem po Ljubljani ali prednovo­letni »kuhancek« na Ljubljanskem gradu – možnosti je še veliko. Naša skupina se z veseljem odziva na povabila za sodelovanje. Prijetno in veselo je, ko se nam pri telovadbi pridružijo najmlajši iz vrtca na Krki. Skupaj smo se podali tudi na spre­hod do izvira reke Krke, si ogledali notranjost jame, sodelovali pri nji­hovem projektu »Skupaj zmoremo vse« ter se udeležili njihove zakljuc­ne prireditve, kjer so se otroci pod vodstvom vzgojiteljic predstavili v svoji najlepši in prisrcni luci. Našo telovadbo radi predstavljamo na razlicnih prireditvah v obcini, kot so »Vsi smo ena generacija«, jutranja telovadba pred Hišo kranjske cebe­le v Višnji Gori ter ogled cebelarske razstave o kranjski sivki… V prihodnjih letih bomo še naprej vztrajali in si prizadevali, da se nam in se veselimo vsakega jutranjega pridruži cim vec novih clanov, ki že-srecanja. Lahko si le zaploskamo in lijo živeti zdravo, aktivno in polno recemo – bravo! življenje. Vsi v skupini smo vedno pripravljeni sodelovati in se med-Zapisala: Alenka Miklavcic sebojno spodbujati, zato vztrajamo Srecanje starejših iz Krajevneskupnosti Dob pri Šentvidu S pretanjeno skrbjo za kakovostno sobivanje vseh generacij so clanice Krajevne orga­nizacije Rdecega križa Dob in Krajevne skupnosti Dob tretje leto zapored pripravile srecanje starejših krajank in krajanov. Potekalo je v soboto, 16. 11. 2024, v prostorih nekdanje podružnicne šole v Hrastovem Dolu. Vabilu se je odzvalo 36 starejših krajank in krajanov. Z zanimanjem so prisluhnili prijaznemu nagovo­ru Renate Cebular. Med drugim je predstavila delo tamkajšnje skupi­ne za kakovostno staranje Veseli že­lodki. Za razigrano vzdušje so v na­daljevanju poskrbeli clani skupine Studencki z ljudskimi pesmimi. Ciril Markelj iz Rdecega Kala je srecanje popestril s svojo novo pesmijo. Na­pisal jo je posebej za to srecanje. Predsednica RKS -OZ Grosuplje Mirjana Jarc je v nagovoru spomni­la, da je bila ideja o Rdecem križu rojena na bojišcu, v casu Bitke pri Solf¬erinu leta 1859, ko se je na svoji poslovni poti Henry Dunant, mlajši švicarski državljan, soocil z grozovitimi prizori 40.000 mrtvih in ran¬jenih mož. Dodala je, da je: srca in s srcem, da (o)lajšajo stiske nimi voditelji, kjer se pojavlja kot »Rdeci križ s svojo skrbjo za dobro-najbolj ranljivih v razlicnih okolišci-zagovornik ljudi v stiski.« bit najbolj ranljivih v Evropi priso-nah. Od velikih nesrec, zahtevnih Okusno kosilo je vsem prisotnim ten že vec kot 160 let, na Sloven-konfliktnih razmer, v oddaljenih in vlilo moci za nadaljevanje druženja, skem že vse od leta 1866 in bo torej težko dostopnih obmocjih, kamor ki se je med živahnimi pogovori raz­160-obletnico obeležil cez dve leti. ne more dostopati nobena druga tegnilo v popoldanske ure. Ves ta cas so prostovoljke in prosto-organizacija, do konferenc in se­voljci RKS prisotni povsod, delajo iz stankov na visoki rav¬ni s svetov-RKS – OZ Grosuplje Sivino vsakdana lahko pozlatimo, ko napolnimo ga s smehom in toplino, ko nežnost, sreco, mir - okoli sebe delimo! Krajevna organizacija Rdecega križa Muljava vam želi radostne in blago­slovljene božicne praznike ter v letu 2025 obilo dobrega in lepega, na vseh podrocjih in v vseh pogledih! Spoštovane obcanke in obcani, v tem praznicnem casu, ko se leto bliža koncu, si vzemimo trenutek za hvaležnost in toplino, ki jo prinašajo drobne pozornosti in cloveška po­vezanost. Prazniki so priložnost za medsebojno pomoc, socutje in na­smeh, ki lahko polepša dan nekomu v stiski. Ob tej priložnosti vam iz srca želimo blagoslovljene božicne praznike, polne miru, ljubezni in srece. Naj bo novo leto 2025 cas novih priložno­sti, zdravja in osebnega zadovoljstva. Hvala vam za vašo podporo in sodelovanje pri naših humanitarnih pri­zadevanjih. Z vašo pomocjo gradimo bolj povezano in solidarno sku­pnost. Srecno! Vse dobro vam želimo iz Krajevne organizacije Rdecega križa Višnja Gora Krajevne skupnosti Skavtski duh v Ivancni Gorici Smo steg v ustanavljanju Ivancna Go­rica 1. To pomeni, da smo še vedno v procesu dokoncne ustanovitve lokal­ne enote. Trenutno izbiramo rutko in ime stega; spomladi, ce gre vse po nacrtih, pa bomo nove rutke že po­nosno nosili. Pokrivamo vec župnij znotraj obcine Ivancna Gorica. Cez leto smo aktivni tudi izven naše­ga stega. Najvecja akcija, pri kateri sodelujemo, je Luc miru iz Betlehe­ma, ali s kratico LMB. LUC miru iz Betlehema Skavti že vrsto let sodelujemo pri ak­ciji Luc miru iz Betlehema. Zacetek projekta sega v leto 1986. Na avstrij­ski televiziji ORF so organizatorji v zahvalo sodelujocim v oddaji, name­njeni invalidnim otrokom, namesto drobnih daril delili plamen iz votline Jezusovega rojstva v Betlehemu. Ker je bila oddaja namenjena otrokom, so se odlocili, da bo tudi Luc miru iz Betlehema v votlini Jezusovega roj­stva prižgal otrok, ki se je v tistem letu še posebej izkazal. Danes je to izjemno odmevna in velika dobrodel­na akcija, ki povezuje številne orga­nizacije in posameznike. Pobudniki akcije si takrat verjetno niso mislili, da bo v nekaj letih akcija razširjena po celotni zahodni in srednji ter delu vzhodne Evrope. Luc miru iz Betlehe­ma zdaj v Slovenijo prinašamo že 34 let. Prizadevamo si, da cim vec ljudi zacuti toplino, ki jo z akcijo prinaša­mo v njihova srca. Mir je univerzalni dar, je nekaj, za kar nam mora biti mar ne glede na našo starost, nacio­nalno ali versko pripadnost. To pa sta poslanica in geslo letošnje akcije Luci miru: UPAJ, ZAUPAJ, STOPI Lepo mi je. Vem, da moj svet ni po­poln, a poleg mene gori plamen, ki sem ga prejel. V njegovi svetlobi za­gledam bližnjega, ki sedi v temi. Tudi jaz sem bil kakor on. Takrat sem si želel moci, da bi lahko opazil bližajoci se plamen, zato mu previdno zakli­cem: »Upaj! Vedi, da kadar pred se­boj vidiš senco, je za tabo luc.« Tišina. Morda pa moj klic ni bil dovolj prepricljiv? Nocem se obrniti stran, zato stopim bližje in glasneje zakli­cem: »Zaupaj! Zaupaj sebi, meni, Njemu.« Pogleda me in Luc, ki jo prinašam, mu osvetli obraz. Vidim izraz zaupanja. Sedaj mu lahko recem: »Upaj, zau­paj in stopi korak proti Luci.« Toplo­ta plamena ga ogreje in mu da moc, da pride k meni ter sprejme plamen. Upam, da bo nekoc tudi on lahko re­kel: »Lepo mi je. Vem, da moj svet ni popoln, a poleg mene gori plamen, ki sem ga prejel.« Zbrana prostovoljna sredstva bodo letos namenjena poljskemu skavt­skemu združenju za obnovo po poplavah, Združenju za moc, ki se ukvarja s pomocjo in svetovanjem mladim v stiski, Slovenskemu dru­štvu za terapijo s pomocjo psov Tac­ke pomagacke in delovanju skavtov v Ivancni Gorici. Letošnje geslo se zelo lepo poda k ustanovitvi nove lokalne skavtske enote. Ivanški skavti smo si upali, podati v ta projekt, saj zaupamo, da nam bo uspelo in bomo skupaj z vami stopili na pot soustvarjanja naše obcine. Kaj pa skavti sploh pocne­mo? »Ponoci, ko so ostali že spali, sva s Klaro stražili zastave, nic naju ni bilo strah. Slišali sva, da se nekdo premi­ka v temi in kar naenkrat je zastavica pred prvim šotorom izginila!«, so be­sede moje sestricne pred spanjem, ki so me že kot majhno deklico navdu­šile nad skavti. Seveda to ni bilo vec tik pred spanjem, saj je prvemu nav­dušenju skoraj vedno sledila še gora vprašanj: »In kaj je bilo potem?« in zaskrbljeno: »Ali res jeste kobilice?« ter seveda: »Kaj pa skavti sploh poc­nete?« Skavtstvo ni le hobi, je nacin življenja (kot bi rekel naš voditelj Izak), oziro­ma pri skavtih gre predvsem za to, s kom nekaj pocneš, ne toliko za to kaj pocneš. Vendar pa, ce pocneš nekaj zanimivega, koristnega, vcasih tudi težkega, to izoblikuje karakter in po­veže trdna prijateljstva. Skavti smo znotraj stega razdeljeni na starostne skupine, imenovane veje. Pri nas imamo trenutno tri: ceto (od 6. razreda OŠ do 1. letnika SŠ), klan (od 2. letnika SŠ do 1. letnika fakulte­te) in SKVO (voditelji). Znotraj cete se udeleženci razdelijo v manjše skupine, imenovane vodi. Vsak vod ima svojega vodnika, ki »bdi« nad ostalimi in pripravlja vo­dova srecanja. Kaj pa so to vodova srecanja? Dobro vprašanje. Precej odvisno od vodnika pa tudi od ostalih clanov voda. Na teh srecanjih se sku­paj najveckrat ucijo o doloceni temi (npr. prva pomoc, vozli in vezave, ognji, orientacija, bivakiranje …), iz­vedejo kratko katehezo, pripravljeno s strani voditeljev, se igrajo kakšno zabavno igro, klepetajo, jejo dobro hrano … Clani voda se cez let dobro spoznajo. Na poletnem taboru, ki je glavni dogodek za celo ceto, skupaj spijo v šotoru, kuhajo, žagajo, sekajo, pomivajo, hodijo … Ampak do tja še pridemo. Da se otroci spoznajo tudi z ostalimi izven njihovih vodov, ima­ Šentviški upokojenci v tovarni TEM na Catežu Šentviški upokojenci se radi ude­ležujemo pohodov in izletov v bli­žnjo in daljno okolico. Tokrat so se organizatorji z UO dogovorili, da si ogledamo tovarno elektromateria­la TEM na Catežu. Za popestritev in zakljucek izleta pa še martinovanje, saj je bil praznik sv. Martina prav teh dneh. Novembrsko jutro ni bilo nic kaj prijazno, a kljub temu nam ni vzelo veselega razpoloženja. Petdeset se­dežni avtobus je poln do zadnjega sedeža, saj je bilo veliko zanimanje za ogled tovarne na Catežu pod Za­plazom. Organizatorji so se dogovo­rili s predstavniki tovarne za dan in uro ogleda. Tovarna stoji skoraj ne­opazna na robu vasi, z moderno za­snovanim poslopjem in lepo ureje­no okolico. Pricakovali smo, da je tu parkiranih veliko avtomobilov glede na 180 zaposlenih delavcev. Prav vsi, ki se vozijo, imajo zagotovljeno mesto v garaži pod poslopjem. Veli­ka vecina zaposlenih je tu iz samega kraja in okolice. Kot je bilo dogovorjeno nas je že pred poslopjem pricakal in sprejel predstavnik tovarne in nas popeljal skozi njihovo avlo do prostora, kjer nam je s pomocjo filma na kratko opisal delovanje in proizvodnjo v tovarni. Tu izdelujejo razlicna stika­la in vticnice. Proizvodnja je malo bolj hrupna, zato smo se opremili s slušalkami, da smo bolje razu­meli strokovnjaka – vodica, ki nas je popeljal po proizvodnih halah. Zacetna faza izdelave je posebna plasticna masa v granulah, ki jo sta­lijo v tekoco maso. S posebnim po­stopkom preide do stroja-robota, ki naredi ohišje in ostale plasticne dele. Drobne kovinske dele dela kompozicija strojev, ki so natancno sprogramirani. Strokovnjaki apa­rature kontrolirajo, da proizvodnja nemoteno tece do koncnega izdel­ka. So samooskrbni, to se pravi, da naredijo vse sami, kar je dodana vrednost. Nekatere izdelke pakirajo rocno, nekaj pa opravi stroj na teko­cem traku. Koncno zapakirane kar­tone uskladišcijo v velike skladišcne hale. Zaloge imajo kar za nekaj me­secev, saj opremljajo velike hotele in ostale objekte po Evropi, Skan­dinaviji, Turciji itd. Za naše potrebe pa dobavljajo razlicnim trgovinam. Vodstvo skrbi, da so uslužbenci za­dovoljni in pripadni tovarni, kar je velikega pomena tudi za kraj. Ob odhodu so nas še pocastili in vsake­mu namenili lepo, uporabno darilo. Res se moramo iskreno zahvaliti vsem, posebno vodstvu za prijazen sprejem. Tako blizu nas se dogaja proizvodnja, za katero ne vemo vsi, pa njih izdelke potrebujemo in vsa­kodnevno uporabljamo. Za presenecenje smo bili povablje­ni še v Urbanovo zidanico, ki je bila le nekaj metrov stran. Zidanica je last vinogradniškega društva iz tega kraja. G. Vencelj in g. Kotar sta nam strokovno obrazložila vse o vinu, ki ga pridelujejo in ponudila v poku­šino, ki se je ob narezkih lepo pri­leglo. Hvala tudi njima za prijeten sprejem in druženje. Sv. Martina pa smo pocastili še v cerkvi na Zaplazu z darovanjem maše našega župnika g. Izidorja Grošlja. Tudi korski pevci z g. Robi­jem Markovicem so se prijazno od­zvali. Polni lepih vtisov smo nadalje­vali druženje še v gostilni Ravnikar z Martinovim kosilom. Srecno in zadovoljni smo se v po­znih popoldanskih urah vrnili do­mov. Hvala organizatorju Alojzu Kasteli­cu, Jožetu Kendi ter Janezu Perme­tu za zanimiv in uspešno izpeljan ogled v TEM. Društvo upokojencev Šentvid pri Sticni želi cla­nom, clanicam in krajanom srecno, zdravo in zadovoljno novo leto 2025! Dragica Lampret igramo veliko razlicnih iger, športov, veliko pojemo, spoznavamo življenje v naravi - božjem stvarstvu. Nadaljujmo s klanom. V klanu so skavtske vešcine manj poudarjene, v ospredje pride predvsem druženje, pogovor o globljih temah, petje … Predvsem pa je klan neke vrste pri­prava na to, da bomo nekoc postali dobri voditelji. Poletni tabor klana ni staticen, ampak se imenuje poto­valni tabor. To pomeni, da se v casu tabora cel klan »pomika« nekje po Sloveniji ali pa tudi izven nje. O cem pa je govorila moja sestricna? Mislim, da boste morali pa to ugoto­viti kar sami. Kako? Lahko vprašate koga, ki je že skavt, ali se skavtom pridružite tudi sami. jo tudi cetina srecanja. Ta so veliko­krat bolj športno (skavti imamo svoje igre, navadno je najbolj priljubljena rovercek), vcasih tudi tekmovalno obarvana. Na njih se tudi ucijo novih vešcin, ki jim bodo koristile na po­letnem taboru in tudi v vsakdanjem življenju. Že tolikokrat sem omenila ta tabor, da se spodobi, da ga koncno pred­stavim. Poletni tabor je vecdnevni dogodek, ki se odvija med poletni­mi pocitnicami. Tabor se odvija na tabornem prostoru, na katerem si vsak vod postavi svoj šotor in kuhi­njo, zgraditi pa je treba tudi jambor, stranišce, pomivalnico, ognjišce in še marsikaj drugega. Na taboru se Kaj nam skavti pomenijo? O tem, kaj jim skavti pomenijo, smo vprašali tudi nekaj naših udeležencev in staršev. Maja: »Svež veter v obcini Ivancna Gorica.« Manuel: »Druženje z prijatelji in kva­litetno preživljanje casa.« Miklavž: »Okolje, kjer z dobrimi lju­dmi delaš dobre stvari.« Ela: »Da lahko delim izkušnje s prija­telji in se z njimi pogovarjam.« Aljaž: «Skavti mi veliko pomenijo, saj se pri njih veliko novega spoznamo o sebi in Bogu. Ti pokažejo pravo pot in te naucijo veliko novih spretnosti. Pri skavtih se tudi splete veliko novih prijateljstev.« Se nam želiš pridružiti? Z nami je pet voditeljev. Glede na potrebe stega bi si želeli še kakšne­ga. Ce te zanima postati voditelj, lahko kontaktiraš naši stegovodji na el. naslov ivancna.gorica1@skavti.si. Naj te ne skrbi, ce še nikoli nisi bil pri skavtih, pogoj je samo dobra volja in pripravljenost na sodelovanje. Veseli te bomo! Seveda smo aktivni tudi na družbe­nih omrežjih. Vec o naših aktivnostih si lahko pogledaš na Instagramu in Facebooku preko spodnjih QR-kod. Upamo, da si zdaj (bolje) predstavlja­te, kako skavti izgledamo in kaj dela­mo. Morda smo vas celo pritegnili k voditeljstvu ali vpisu? Upamo, da se morda nekoc srecamo. Ema Oblak in Miklavž Bitenc Naj bo leto 2025 uspešno, lahko malo smešno, naj bo zdravo, norcavo in rahlo bahavo, naj bo mirno in zadovoljno, naj bo z ljubeznijo in sreco prepleteno! Radostne in prijetne božicne praznike ter obilje vsega dobrega in lepega v letu 2025, vam želi Svet clanov KS Muljava V letu 2025 naj bo cim vec imenitnih dni, takšnih, ko se nikamor ne mudi, tistih, z nasmehom na obrazu in iskrico v oceh ter toplino v srcu in dlaneh! Vesele božicne praznike ter zdravja, obilo uspeha in srece v letu 2025, vam vsem želi skupina »Krjavljeva drušna« z Muljave. Krajevne skupnosti Aktivna veteranska jesen Prižig svec v Ivancni Clani Obmocnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje, ki združuje vete- Gorici v spomin na žrtve rane vojne za Slovenijo iz obcin Dobrepolje, Grosuplje in Ivancna Gorica, so bili tudi letošnjo jesen zelo aktivni. prometnih nesrec Vsako tretjo nedeljo v novembru, od leta 2007, obeležujemo Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesrec, ki že vec kot desetletje poteka pod ge­slom »Spominjajmo se, pomagajmo, ukrepajmo!« Spominu na žrtve pro­metnih nesrec se na pobudo Združenja šoferjev in avtomehanikov Ivancna Gorica že vrsto let pridružujemo tudi v Obcini Ivancna Gorica. Strelska ekipa OZVVS Grosuplje Letošnja komemoracija ob 1. novembru v Grosuplju Poleg udeležbe na razlicnih poho-janc pa je posamezno dosegel tudi komemoracijo in polaganjem cvetja dih, ki so jih organizirala druga ve-tretje mesto. V disciplini kegljanje ob spominska obeležja v vseh treh teranska združenja so se udeležili se je na memorialu pomerilo pet obcinah. Obiskali pa so tudi grobo­tudi vsakoletne proslave na Ilovi ekip, med njimi dve ekipi OZVVS ve svojih preminulih soborcev in Gori. Organizirali so že tradicionalni Grosuplje, kjer je ekipa OZVVS prijateljev ter nanje namesto svec strelski memorial Alojza Gabršcka, Grosuplje 1 dosegla skupno tretje položili spominske zastavice z lo­Simbolicni prižig svec v krožišcu v Ivancni Gorici je Združenje ZŠAM orga­kjer so se preskusili v streljanju z mesto. V ekipi so bili Alojz Trunkelj, gotipom združenja na eni strani ter niziralo v petek, 15. novembra 2024. Dogodka so se poleg clanov ZŠAMmalokalibrsko puško. Najboljše re-Darko Perme, Janez Žužek ter Du-napisom »Soborci v vojni prijatelji v udeležili tudi podžupan Tomaž Smole, predsednik Zveze ZŠAM Slovenijezultate so dosegli: Edo Goršic s do-šan Štrus. miru -spominjamo se vas«. Žal pa Branko Praznik, predsednik Sveta KS Ivancna Gorica Refik Hodžic, pred­seženimi 93. krogi, Janko Zupancic Športno srecanje za »XV. Memorial so se morali to jesen clani združenja sednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Obcine Ivancnas 85 krogi, tretje mesto pa je pripa-Riharda Urbanca» je potekalo v pri-organizirano posloviti tudi od ene-Gorica Marjan Balant, predstavniki Policijske postaje Grosuplje, Gasilskedlo Alešu Štefancicu, ki je dosegel jetnem in tovariškem vzdušju. Pred ga izmed svojih soborcev in dolgo­zveze Ivancna Gorica, AMD Šentvid pri Sticni, Društva ljubiteljev starodob­samo en krog manj. Tekmovanje je podelitvijo medalj in pokalov, je letnega clana združenja. nih vozil Škofljica, clani Gold Wing kluba Dolenjska in nekateri obcani. kot vsako leto tudi letos potekalo zbrane udeležence športnega sre-Tako OZVVS Grosuplje, uspešno za-Od samostojnosti Slovenije do danes so prometne nesrece v državi terjalena strelišcu v Ivancni Gorici. canja nagovoril predsednik OZVVS kljucuje letošnjo jesen, uresnicuje 7.882 življenj, skoraj 330.000 ljudi pa je bilo v prometnih nesrecah hujeNa povabilo OZVVS Litija, organi-Litija Ivan Lovše, predsednik PO pa tudi vse naloge, zadane s progra­poškodovanih. Lani so prometne nesrece zahtevale 82 življenj, letos pa žezatorja športnega srecanja za »XV. ZVVS Ljubljana – okolica Janez Gre-mom dela za leto 2024, ki se pocasi 70. Ceprav so se te številke v zadnjih desetletjih v Sloveniji mocno zmanj-Memoriala Riharda Urbanca« v Liti-goric ter župan obcine Litija, Franci izteka. Zato : šale, na Agenciji za varnost prometa opozarjajo, da vsaka smrt predstavljaji, so se tega veterani OZVVS Grosu-Rokavec. Srecanje se je zakljucilo s VSEM CLANICAM IN CLANOM tragedijo, ki je ne bi smela doživeti nobena družina. plje udeležili v soboto, 16. 11. 2024. podelitvijo zahvalnih listin, medalj KAKOR TUDI VSEM OSTALIM OB- Gašper Stopar Veterani so se pomerili med seboj in pokalov ter skupnim kosilom. CANKAM IN OBCANOM v treh športnih disciplinah in sicer Ob Dnevu suverenosti 25. oktobra CESTITAMO OB DNEVU SA-v malem nogometu, ekipno in po-se je delegacija OZVVS Grosuplje MOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI samezno v streljanju z zracno puško udeležila osrednje slovesnosti, ki je TER ŽELIMO VESEL BOŽIC IN VSO Stavbi obcine in stiškega ter kegljanju. Ekipa strelcev OZVVS bila letos v Šempetru pri Novi Gori-SRECO V LETU 2025. Grosuplje v postavi Aleš Štefancic, ci. Ob Dnevu spomina na mrtve pa kulturnega doma Edo Goršic ter Jože Gorjanc so eki-so se clani združenja poklonili vsem Za OZVVS Grosuplje, Franci Zorko pno dosegli tretje mesto, Jože Gor-žrtvam vojne za Slovenijo s krajšo in Matjaž Goricar osvetljeni v modro Tudi letos smo se v ivanški obcini pridružili ozavešcanju v okviru letošnje Pa tako lep dan je bil …, ki se je kampanje ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni, ki ga obeležujemo 14. novembra. Tema kampanje za obdobje 2024–2026 je »Sladkorna bolezen in dobro pocutje«. prevesil v še lepšo noc Lanskoletna postavitev smreke in prižig luck na Velikem Globokem ni bila enodejanka, nikakor ne. Letos je sledila nadgradnja s postavitvijo jaslic. Da pa vse to uspe, so potrebni idejni vodja, okraševalci, nabiralci mahu, traktoristi, bageristi, sekalci, DJ-ji, pevci, štoserji, dobri sogovor­niki in še in še. Mi na Velikem Globokem imamo vse to. Znamo pricarati lepo vzdušje v naši razlicnosti. Jaslice in drevo se dotikata src vseh, tudi tistih, ki ne verujejo, saj je nju­no poslanstvo plemenito. So simbol preprostosti, solidarnosti, prijatelj­stva, sloge, miru in povezanosti. Je pa december res tisti cas, ko se zdi, da se celoten svet ovije v toplo odejo radosti in upanja. Med ble­šcecimi luckami, vonjem po cime­tu, se odprejo vrata do srca, kjer se prebujajo najlepša custva in najglo­blje želje. Spet se zberemo na vasi na pragu novega leta, da si iskreno zaželimo zdravja, srece, ljubezni in miru. Vse to želimo tudi vam, ki to berete. Naj vse te želje ostanejo vtisnjene v naša srca še dolgo potem, ko se praznicno vzdušje poleže. Jana Hocevar V znak podpore obolelim je na predvecer praznika zasijala stavba Obcine Ivancna Gorica v modri barvi, ki je prepoznaven simbol sladkorne bolezni. Na pobudo Društva diabetikov Ivancna Gorica je bil v modro osvetljen tudi vhod v dvorano Kulturnega doma Sticna, kjer je Turisticno društvo Sticna v sodelovanju z društvom diabetikov pripravilo dogodek »Vecer ob caju« z gostom Žigo Papežem. Papež, ki živi s kronicno sladkorno boleznijo, ne dovoli, da bi ta okolišcina dolocala njegov življenjski slog. Nekoc se je kot prvi tenisac s sladkorno boleznijo tipa 1 uvrstil na svetovno teniško lestvico ATP, danes pa podira nove rekorde: pred nekaj tedni je postal prvi diabetik, ki je s cestnim kolesom premagal 4.000 kilometrov dolgo pot skozi osem evropskih držav do Severnega rta – najsevernejše tocke Norveške. S sladkorno boleznijo po svetu živi približno 540 milijonov ljudi, do leta 2030 pa naj bi ta številka narasla na 643 milijonov. Številni ljudje namrec sploh ne vedo, da imajo sladkorno bolezen, zato so dejanske številke še višje, kar pomeni, da je ozavešcanje o tej bolezni izjemnega pomena. Po ocenah strokovnjakov je v Sloveniji okoli 200.000 sladkornih bolnikov, Zveza društev diabetikov Slovenije pa povezuje približno 40 društev po vsej državi. Že nekaj let v naši obcini uspešno deluje Društvo diabetikov Ivancna Gorica, ki povezuje sladkorne bolnike in njihove svojce ter skrbi za ozavešcanje o sladkorni bolezni v naši obcini. Gašper Stopar Krajevne skupnosti Nasilje v družini – ali se ga zavedamo? V sredo, 13. novembra 2024, smo clani Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Ivancna Gorica v obcinski sejni sobi poslušali in razmi­šljali o nasilju v družini. Predaval nam je mag. Matej Cujovic, vrhovni sodnik in podpredsednik Sodnega sveta, sicer pa tudi priznani in veckrat nagrajeni amaterski igralec. Z nasiljem v družini se mag. Cujovic v sodni praksi podrobno ukvarja, predstavil pa nam je zakonodajni okvir za to podrocje, nekaj sodne prakse in kam se kot morebitna žrtev nasilja lahko obrnemo za za­šcito. Kakšno vrsto nasilja v druži­ni poznamo? Družinsko pravo obravnava Zakon o preprecevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND), vse družin­ske odnose pa družinski zakonik in nekateri drugi zakoni. Po zakonu, ki izhaja iz leta 2008, velja pa nacelo: nasilje v družini je prepovedano! In kaj to je? Nasilje je vsaka uporaba psihicnega, spolnega, fizicnega in ekonomskega nasilja povzrocite­lja nasilja nad žrtvijo, ne glede na spol, vero, raso in druge okolišcine. Meja med nasiljem in konfliktom je zelo tanka in ni enostavno doloci­ti, kdaj konflikt preide v nasilje. Že samo grožnja z nasiljem je nasilje, vendar mora žrtev grožnjo obcutiti kot nasilje. Spolno nasilje je vse, s cimer se žrtev v spolnosti ne stri­nja. Znane so zlorabe fotografij, ki jih omogocajo omrežja. Psihicno nasilje je težko ugotovljivo, ga pa je zelo veliko in se dogaja neposre­dno med osebami ali preko družab­nih omrežij. Ekonomsko nasilje je v porastu, žrtev je z njim omejena pri razpolaganju z dohodki in pri upravljanju premoženja. Temu so pogosto izpostavljeni starejši, so­rodniki jim odvzamejo pokojnino in jim nato nazaj odmerjajo majh­ne zneske. Posebna oblika nasilja sta tudi zanemarjanje, ko povzro­citelj ne opravi dolžne aktivnosti, in zalezovanje. Pri slednjem gre za nezaželeno nadlegovanje, iskanje stikov, nadlegovanje po telefonu, najveckrat pa se to dogaja pri loci­tvah zakonov. Vse vec je nasilja celo na zmenkih. Otroci so žrtve nasilja, tudi ce niso neposredno prizadeti, ampak so mu samo price. Otroci te vzorce na­mrec prevzemajo in jih kot odrasli nato sami izvajajo. Povzrocitelji na­silja niso samo moški, v družinskih razmerjih so povzrociteljice psihic­nega nasilja, zlasti do otrok, pravilo­ma ženske. Ob locitvi si ženska želi otroke samo zase, vendar je starše­vstvo skupno ne glede na razvezo. Kdo so družinski clani, ki jih zakon šciti pred nasiljem? Zakon podrobno opredeljuje, kdo so družinski clani, ki jim pripada sodno varstvo pred nasiljem. To sta zakonec ali zunajzakonski partner, sorodnik v ravni vrsti (dedek, oce, sin, vnuk, pravnuk) in stranski vrsti (stric, teta, bratranec, sestricna). Pokrite so vse znane oblike družin­skih skupnosti, zadošca že skupno gospodinjstvo brez sorodstvenih vezi. O ukrepih za zašcito žrtve praviloma odlocajo sodišca, neka­tera pooblastila imajo tudi centri za socialno delo (programi za na­silne partnerje, žrtve alkoholizma ipd.). Sodni postopek mora sproži­ti sama žrtev, vcasih tudi centri za socialno delo, posebno ce je žrtev otrok. Pomoc nudijo tudi nevladne organizacije, kjer se lahko žrtve vsaj pogovorijo. Kaj lahko naredi sodišce? Za odlocanje o nasilju so pristojna okrožna sodišca v kraju žrtvinega bivališca, javnost je iz obravnav iz­kljucena, žrtev ne placuje sodne ta­kse. Postopek se zacne na predlog žrtve, centri za socialno delo to na­redijo samo, ce je žrtev otrok. Žrtev zašcite nima vedno, postopek lahko zastara, rok za njegov zacetek je 6 mesecev po zadnji izpostavljeno­sti žrtve nasilju. Pritožba je možna le na višje sodišce. Kaj lahko nare­di sodišce? Lahko izrece varstveni ukrep, napoti v program, odloci, da se stanovanje v skupni rabi prepu­sti žrtvi, ali ob razvezi odloci, kdo ostane v stanovanju, lahko prepove vstop v stanovanje žrtve, zagrozi z denarno kaznijo. Prepove nasilne­žu zadrževanje v doloceni bližini (npr. 500 m) od stanovanja žrtve, ali kraju, kjer se žrtev obicajno na­haja, ne dovoli na kakršenkoli nacin navezovati stikov z žrtvijo, prepove kakršnokoli srecanje z žrtvijo, obja­vo osebnih podatkov žrtve, odloci o uporabi stanovanja. Ukrepi prepre­cujejo nasilje in njegovo ponovitev ter omogocijo žrtvi normalno življe­nje, za kar ta potrebuje podporo pri svojem opolnomocenju. Nevladne organizacije poudarjajo problem obremenitev žrtve s sodnimi po­stopki, ki bi jih morali izpeljati tako, da se žrtev in povzrocitelj na sodi­šcu ne bi srecevala. Tehnologija to omogoca. Postopek mora biti za­kljucen, da ukrepi stopijo v veljavo. Nasilje nad starejšimi Sodna praksa mora zašcititi žrtev in sodišce ukrepe za to izbere po svoji presoji. Ukrepi veljajo najvec eno leto z možnostjo podaljšanja, ce so razlogi za to. Nasilja nad starejšimi v sodni praksi ni veliko, kar ne po­meni, da ga ni, pac pa starejši na­silja ne zaznajo, ali ga ne upajo pri­javljati. Svoje izkušnje je predstavila koordinatorka programa Starejši za starejše, kjer prostovoljci obiskuje­jo starejše na domovih in zaznavajo vse vrste nasilja. Vendar prosto­voljci lahko starejše le poslušajo, Znanja o konjih ni nikoli prevec Višnjansko društvo prijateljev konj stalno namenja ustrezno pozornost znanju o ko­njih, njihovih boleznih, tekmovalnosti in drugih dejavnostih s konji. 22. novembra se je vec kot petdeset udeležencev, med njimi je bilo tudi nekaj konjarjev iz sosednih konjskih dru­štev, udeležilo v gasilskem domu na Vrhu nad Višnjo Goro strokovnega predavanja o diagnostiki kužnih boleznih pri kopitarjih. Zelo zanimivo predavanje o tem je imel uni­verzitetni profesor ljubljanske veterinarske fakultete pro­fesor dr. Tadej Malovrh. Profesor je predaval v socnem jeziku, govorici blizu lastnikom konj. Zaradi tega se je la­stnikom konj hitro prikupil in takoj se je vsul plaz vprašanj, dialogov s profesorjem in komentarjev o bolezni konj, preventivi in težkih dilemah, ko se moraš odlociti o od­stranitvi bolne živali, da rešiš ostale živali v hlevu. Pogovor s profesorjem je trajal precej dlje od njegovega predava­nja, kar prica, da je bilo srecanje na Vrhu zelo koristno in da se bodo podobna predavanja v bodoce še zvrstila. 26. oktobra pa si je skoraj polovica društvenih clanov šla ogledati Konjeniški center Celje, ki leži na obrobju mesta. Center razpolaga z nekaj hektari površin, namenjenimi konjeniški dejavnosti. Ogledali smo si pokriti jahalnico, zunanje jahališce, bokse za konje, igrala za otroke. V tem konjskem štajerskem središcu so vsako leto številne konj­ske prireditve in razlicna državna in mednarodna konjska tekmovanja. Odlocili smo se, da se bomo v prihodnosti ogledali kakšno takšno prireditev. Clani društva si ne do­mišljamo, da bi v bližnji prihodnosti lahko postavili podobno konjsko središce, a vseeno, nikoli ne reci ne. Znanja in izkušenj ni nikoli prevec. Ker sem kot sedemletni fante sosedovo kobilo Lindo, ki si je zaželela boljšo pašo na sosedovem travniku, z vrbovo šibo udaril po zadnjih nogah, sam pa stal tocno za kobilo, sem dobil konjsko brco naravnost v desno lice. Zaradi hitre pomoci zdravnika so me rešili in zakrpali precej hudo rano. Konja se ne sme udariti, je moja draga in dragocena izkušnja. Pavel Groznik možnosti ukrepanja nimajo. Žrtev mora sama narediti prvi korak, za kar jo je treba opolnomociti. Ce se na prijavo prostovoljcev vkljuci center za socialno delo, je možno, da bo žrtev nasilje sploh zanikala. Strah jo je posledic, saj je od svoj­cev življenjsko odvisna. Morda pa se nasilja niti ne zaveda, ker misli, da drugace ne gre. Take primere iz prakse so prisotni še navajali (vnuk ne skrbi za babico, sin je zapravil družinsko hišo in starša sedaj živita v najemniških stanovanjih v revšci­ni). Po drugi strani pa so tudi starej­ši lahko povzrocitelji konfliktov, ki izzovejo nasilje. Mag. Cujovic nam je s svojim odlic­nim predavanjem odkril dimenzi­je, ki se jih prej morda nismo niti zavedali, ali pa smo jih potlacili v podzavest. Morda smo nasilje v družini doživeli sami med štirimi stenami, morda so bili njegova žr­tev naši odrasli otroci, morda so to vnuki -žrtve staršev, ki so se razšli. Nasilje v družini je vsekakor tema za razmišljanje, pa tudi za ukrepanje, ce zanj izvemo v sosedstvu ali so­rodstvu. Javnost o tem premalo ve, ker ostaja skrito za štirimi zidovi. Od 25. novembra do 2. decembra so sicer potekali dnevi preprecevanja nasilja nad ženskami, poslušali smo lahko razlicne zgodbe, vendar je to premalo. Treba je ukrepati! Morda bo ta prispevek koga spodbudil in mu pomagal … Joža Železnikar Foto: Jože Gregoric Veseli želodki iz Doba V Dobu pri Šentvidu pri Sticni že dve leti deluje skupina za kakovostno staranje VESELI ŽELODKI. Kako se imajo, pove spodnja pesem: Lepo je cetrtkova jutra se zbuditi, s skupino Veseli želodki kavico spiti. Lepo je v skupini cutiti veselje, mladost, radost, sanje, starost in modrost. Lepo je ko se srecujemo, zbližujemo, povezujemo in dolocene teme obdelujemo. Lepo je prirocnik Zdrava zrela leta brati, in se zdravih navad držati. Lepo je cetrtkove dopoldneve naš spomin krepiti in se v otroške dni vrniti. Tudi telovadbo vsak zmore, v boljšo gibljivost sklepov nam pripomore. Ko pa kdo iz skupine odide na izlet, lepo je, ko v sliki in besedi nam predstavi svet. Lepo je osebni praznik praznovati in se z Vidino kremno rezino posladkati. Lepo je na koncu zakljucne misli podeliti in s Cirilovo poezijo srecanje zakljuciti. Lepo je prijetno razpoloženje v skupini cutiti, staranje v mladost prebuditi. Lepo je ta dan v tednu imeti in v miru živeti. Voditeljica skupine Renata Cebular Krajevne skupnosti Bodi zvezda – ne meci petard Policisti se vsako leto znova srecuje­mo s kršitvami na podrocju uporabe pirotehnicnih izdelkov. Med najbolj motece dejavnike uvršcamo uporabo pirotehnicnih izdelkov, katerih glavni ucinek je pok (petarde), ceprav je pro­daja, posest in uporaba ognjemetnih izdelkov kategorije F2 in F3, katerih glavni ucinek je pok, že od leta 2008 povsem prepovedana. Nepremišljena, neprevidna in obje­stna uporaba pirotehnicnih izdelkov pogosto povzroci telesne poškodbe (opekline, raztrganine rok, poškodbe oci itd.), moti živali ter onesnažuje okolje. V Zakonu o eksplozivih in pirotehnic­nih izdelkih je doloceno, da pirotehnic­nih izdelkov kategorije F1 ni dovoljeno prodajati fizicnim osebam, mlajšim od 14 let, izdelkov kategorije F2 ni dovo­ljeno prodajati fizicnim osebam, mlaj­šim od 16 let, izdelkov kategorije P1, T 1, baterij ter kombinacij kategorije F3 do 1000 g neto mase eksplozivnih snovi in fontan kategorije F3 do 750 g neto mase eksplozivnih snovi pa ne fi-in povzrocajo nizko raven hrupa in priložena vsem pirotehnicnim iz­zicnim osebam, mlajšim od 18 let. so namenjeni uporabi na omeje-delkom. Oznacena morajo biti z Prodaja pirotehnicnih izdelkov katego-nih obmocjih na prostem. Tipicni oznako CE. rije F1, katerih glavni ucinek je pok, je izdelki so rimske svecke, majhna Pred uporabo izdelkov preberite na­dovoljena le v casu od 19. do 31. de-ognjemetna kolesa, bengalicne vodila in jih tudi upoštevajte. Lahko cembra. bakle, baterije in kombinacije, ra-se zgodi, da se pirotehnicni izdelek ne Mladoletnikom do 14. oziroma 16. kete itd.; »obnaša« tako, kot zagotavljajo navo­leta starosti je dovoljeno uporablja-• kategorija F3 -ognjemetni izdel-dila. Posebej opozarjamo na ugotovi­ti pirotehnicne izdelke kategorij F1 ki, ki predstavljajo srednje veliko tve doma in iz tujine, da se na crnem in F2 le pod nadzorstvom staršev ali nevarnost in so namenjeni upora-trgu prodajajo pirotehnicni izdelki, ki skrbnikov. bi na prostem, na velikih odprtih niso kakovostno preverjeni in so ob Uporaba pirotehnicnih izdelkov ka-obmocjih in katerih raven hrupa uporabi zelo nevarni! tegorije F1, katerih glavni ucinek ni škodljiva za zdravje ljudi. Tipicni Samo pod nadzorom! je pok, je dovoljena le v casu od 26. izdelki so rimske svecke, ognjeme-Pirotehnicne izdelke, ki jih mladoletni­decembra do 1. januarja. Pri tem je tna kolesa, bengalicne bakle, bate-ki lahko uporabljajo, naj uporabljajo le potrebni upoštevati, da teh izdelkov rije in kombinacije itd.; pod nadzorom staršev ali skrbnikov. ni dovoljeno uporabljati v strnjenih • kategorija F4 -ognjemetni izdelki, Z nepravilno uporabo pirotehnicnih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in ki predstavljajo veliko nevarnost in izdelkov se lahko hudo telesno poško­vseh zaprtih prostorih, v bližini bolni-so namenjeni za uporabo le stro-dujemo in tudi zanetimo požar. Ali je šnic, v prevoznih sredstvih za potniški kovno usposobljenim osebam (za zadovoljstvo pri uporabi pirotehnicnih promet in na površinah, na katerih po-poklicno uporabo) in katerih raven izdelkov vredno teh posledic? tekajo javni shodi in javne prireditve. hrupa ni škodljiva za zdravje ljudi. Užitek ne odtehta posledic Prepovedana je tudi predelava piro-2. Pirotehnicne izdelke za odrska pri-Otroci in mladoletniki radi ekspe­tehnicnih izdelkov zaradi povecanja zorišca, ki so razvršceni v dve ka-rimentirajo, preizkušajo svoje spo­ucinka, uporaba v drugih predmetih, tegoriji: sobnosti in pogum. S spreminjanjem lastna izdelava pirotehnicnih izdelkov • kategorija T 1 -pirotehnicni izdelki pirotehnicnega izdelka in nepazljivo ter preprodaja. za uporabo na odru, ki predsta-uporabo se bistveno poveca možnost Prodaja, posest in uporaba ognjeme-vljajo majhno nevarnost; poškodb. Z lastno »iznajdljivostjo« tnih izdelkov kategorije F2 in F3, ka-• kategorija T 1 -pirotehnicni izdelki lahko dosežejo, da nedolžen izdelek terih glavni ucinek je pok, je od leta za uporabo na odru, ki so name-postane nevaren. Ne dovolite jim ta­2008 prepovedana. njeni za uporabo samo osebam s kšne »inovativnosti«, saj so posledice Policisti bodo dosledno ukrepali proti strokovnim znanjem. lahko usodne! vsem, ki bodo kršili dolocbe o uporabi 3. Drugi pirotehnicni izdelki so razvr-Ali so oslepitve, opeceni prsti, prestra­pirotehnicnih izdelkov. Za navedene šceni v naslednji kategoriji: šeni sosedi in materialna škoda vredni kršitve posameznika je predpisana • kategorija P 1 -pirotehnicni izdel-poka petarde? Starši, bodite pozorni! globa od 400 do 1.200 evrov, pri tem ki, ki predstavljajo majhno nevar-Dovolj imam pokanja! se izdelek tudi zaseže. nost; Policisti opozarjamo vse, še posebej Kljub vsem prizadevanjem policije se • kategorija P 1 -pirotehnicni izdel-pa starše, na nevarnosti in posledice moramo zavedati, da je neprimerna ki, s katerimi lahko ravnajo ali jih objestne, neprevidne, nepremišljene uporaba pirotehnicnih izdelkov skupni uporabljajo samo osebe s strokov-in zlonamerne uporabe pirotehnic­problem, zato prosimo vse, predvsem nim znanjem. nih izdelkov, da bi preprecili telesne pa starše, skrbnike, ucitelje in vzgoji-Previdno pri nakupu in uporabi! poškodbe, grobo ravnanje z živalmi, telje, da z opozarjanjem na nevarnosti Kupci in uporabniki pirotehnicnih iz-vznemirjenje obcanov in materialno in možne posledice takega pocetja ter delkov naj jih, ce se jim nikakor ne mo-škodo. s svojim lastnim zgledom pripomorejo rejo odreci, kupujejo le v trgovinah, ki Spoštujte pravico sosedov, otrok, sta­k preprecevanju in zmanjševanju po-imajo za prodajo teh izdelkov dovolje-rejših, da v miru uživajo praznike, zato sledic. nje ministrstva za notranje zadeve. Ob ne mecite petard v njihovo bližino in S skupnimi prizadevanji se je mogoce nakupu preverite: pred njihove domove. izogniti marsikateri nevarnosti in uso-• da so na izdelku navodila za upo-Damjan Lencek, dni posledici rabo, ki morajo biti napisana v pomocnik nacelnika PP Grosuplje Zakon o eksplozivih in pirotehnicnih iz-slovenskem jeziku in obvezno delkih razvršca pirotehnicne izdelke v: 1. Ognjemetne izdelke, to je piroteh­nicne izdelke za zabavo, v naslednje kategorije: • kategorija F1 -ognjemetni izdelki, ki predstavljajo zelo majhno ne­varnost, povzrocajo zanemarljivo raven hrupa in so namenjeni upo­rabi v strnjenih naseljih, vkljucno z ognjemetnimi izdelki, ki so na­menjeni uporabi v stanovanjskih zgradbah in drugih zaprtih prosto­rih. Tipicni izdelki so bengalske vž­igalice, pokajoci vložki za cigarete, pasje bombice, vžigalice s pokom itd.; • kategorija F2 -ognjemetni izdelki, ki predstavljajo majhno nevarnost Žrtve težko same poišcejo pomoc, zato jim pomagajmo Nasilje v družini je prepovedano in je kaznivo dejanje. Vsak clovek ima pravico, da živi v varnem okolju, kjer ne bo izpostavljen nasilnim deja­njem. Za žrtve, še posebno za tiste, ki so že vec let v nasilnem okolju in imajo posledicno zaradi tega okrnjeno socialno mrežo in financno stanje je izhod iz nasilnega odnosa izredno težek korak. Pogosto je žrtve strah, pocutijo se osramocene, razocarane, jezne, bojijo se mašcevanja povzrocitelja. Vcasih same ne zmorejo tega koraka. V takih primerih v policiji pozivamo vse, ki ste seznanjeni s primeri nasilja v družini, da v imenu žrtve podate prijavo in ji tako pomagate pri izhodu iz težke situacije. Prijavite nasilje v družini, poklicite na 113! V policiji vsako prijavo nasilja v družini strokovno in zakonito obravna­vamo v skladu s svojimi pristojnostmi. Žrtve ali price nasilja lahko pri­javo nasilja podajo na najbližji policijski postaji, na telefonski številki policije za klic v sili 113, preko spleta ali preko elektronske pošte. Ivankine spomincice KAKO LAHKO ZMANJŠAMO MOŽNOSTI ZA RAZVOJ DEMENCE? (2. DEL) S prilagoditvami življenjskega sloga in zdravim nacinom življenja lahko zmanjšamo možnosti za razvoj demence. Demenca je neozdravljiva bo­lezen, ki vpliva tako na življenje posameznika kot tudi na življenje ce­lotne družine. Po nekaterih podatkih naj bi za eno osebo z demenco skrbeli kar trije odrasli ljudje. Za zmanjšanje možnosti za razvoj demence je predvsem pomembno, da prepoznamo dejavnike tveganja za razvoj demence, na katere lahko vplivamo. In z vplivanjem na te dejavnike bistveno zmanjšamo možnost za razvoj demence in izboljšamo kvaliteto življenja v starejših letih. V prejšnji številki smo že spoznali nekatere take dejavnike: skrb za krvni tlak, uporaba slušnih aparatov in zašcita sluha, omejitev uživanja alko­hola. Spoznajmo še nekatere druge: Zmanjšanje izpostavljenosti onesnaženemu zraku in opušcanje kajenja Zmanjšajte izpostavljenost onesnaženemu zraku in se izogibajte kaje­nju. Ce kadite, skušajte opustiti kajenje, saj to zmanjša tveganje za de­menco tudi v poznejšem življenju. Kajenje in onesnažen zrak sta škodlji­va za možgane in vaskularni sistem. Vkljucevanje v izobraževanje Vkljucujte se v razlicne oblike izobraževanja, tako formalnega kot ne­formalnega, saj s tem krepite kognitivno rezervo. Izobrazba vpliva na nastanek kognitivne rezerve, dejavniki v srednjih letih in starosti pa na s starostjo povezano kognitivno upadanje. Ohranjanje telesne aktivnosti in zdrave telesne teže Zmanjšajte debelost in s tem povezano stanje sladkorne bolezni. Ohra­njajte telesno aktivnost v srednjih letih in po možnosti kasneje. Vadba lahko prispeva k zmanjšanju tveganja za sladkorno bolezen, izboljša kar­diovaskularno delovanje in spodbuja nastajanje novih možganskih celic. Prilagoditev življenjskega sloga Kaj lahko še naredimo, da zmanjšamo možnost za razvoj demence? Re­dno in kvalitetno spanje, zmanjšanje stresa ter druge prilagoditve ži­vljenjskega sloga bodo izboljšale splošno zdravje vsakega posameznika. Z vplivanjem na te dejavnike tveganja lahko bistveno zmanjšamo mo­žnost za razvoj demence in izboljšamo kvaliteto življenja v starejših le­tih. Ne pozabimo, da je za zdravje naših možganov pomembno skrbeti skozi celo življenje. Pripravila: Anja Žitnik, Ivankine Spomincice (031 670 337) Vir: https://edemenca.si/zmanjsamo-moznosti-za-razvoj-demence/ Žive jaslice v Javorju nad Bogenšperkom Prireditev bo na Božicni dan, 25. decembra 2024, ob 17. uri, pri gasil­skem domu, v Javorju nad Bogenšperkom. Božicno zgodbo bodo ponazorile svetopisemske osebe, pevci z instru­mentalisti, pritrkovalci in živali. Vanjo bo vpleten dogodek s prikazom starih obicajev in navad ob praznovanju božicnih praznikov. Prikazali ga bodo domacini v pristnem dolenjskem narecju in podeželski šegavosti. Predstava je v vsakem vremenu. Parkirnih mest je neposredno ob prizo­rišcu malo, zato pridite pravocasno. Vstopnine ne bo. Zbirali se bodo prostovoljni prispevki. Vabljeni, da ne zamudite tradicionalne prireditve Žive jaslice in doživite zgodbo o Jezusovem rojstvu. Kulturno društvo Javorje in PGD Javorje Šolstvo Veseli december z glasbeno skupino Na obisku pri francoskihOŠ Sticna kolegih Veseli december je tudi za glasbeno skupino The Future, ki na OŠ Sticna deluje pod mentorstvom Kristijana Rešetica in Suzane Kolšek, nasto­pov bogat mesec. V zacetku decem­bra so nastopili v Srednji šoli Josipa Jurcica, na koncertu za ljudi s po­sebnimi potrebami, v organizaciji Kulturnega društva Ivancna Gorica. Božicno-novoletni koncert pevcev in godcev ljudskih pesmi Studencek so popestrili gostje, med katerimi je bila tudi naša glasbena skupina. Zaigrali so dve pesmi in navdušili publiko. Za nastop se jim je zahvalil tudi Božicek, ki je clane skupine ob­daroval s sladkimi dobrotami. Dva tedna kasneje so Alja Osolnik na kitari, Brina Sever, Eva Selko, Meta Miklavcic in Neža Oblak na vokalu, Juš Mihelcic na bobnih in spremljevalec Luka Grilc na basu ogrevali premraženo ljubljansko publiko na tradicionalnem koncertu na Novem trgu. Povabila na dogo­dek, kjer se predstavljajo osnovno­šolske glasbene skupine iz Ljublja­ne, so bili zelo veseli, saj je to uvod v serijo koncertov po ljubljanskih osnovnih šolah. Za zakljucek leta caka naše glas­benike še nastop na šolski novole­tno-božicni prireditvi, kjer bodo z vrstniki poskrbeli za zanimiv pro­gram, s katerim se bomo poslovili od leta 2024 in zakorakali v zasluže­ne pocitnice. Zapisal Kristijan Rešetic 2. planinski pohod na Sveti Peter Sveti Peter, najvišji vrh Suhe kraji­ne (888 m), je bil v soboto, 26. 10. 2024, cilj drugega letošnjega poho­da ucencev in mentorjev planinske­ga krožka maticnih šol OŠ Sticna in OŠ Zagradec ter podružnic Višnja Gora in Krka. Z vodniki PD Polž smo izbrali lahko oznaceno pot z izhodišcem v kraju Lašce pri Dvoru. Prijetna makadamska gozdna pot, posuta s pisanim jesenskim listjem, nas je vodila ob postavljenih 14 križih križevega pota, ki pohodnike spremljajo na poti proti vrhu in ga z vsakim naslednjim križem približajo cilju. Na vrhu, ki leži na tromeji obcin Žu­žemberk, Dolenjske Toplice in Ko­cevje, nas je pricakalo toplo sonce, pod nami pa se je razprostrl pogled na okoliške kraje, ki so bili še zaviti v meglo. Ucenci so se lahko odžejali in pogreli s toplim cajem, ki so ga v lesenem zavetišcu clani PS Dvor OŠ Sticna s partnersko šolo Collčge Jean Lartaut iz Francije že drugo leto sodeluje v projektu eTwinning. Ucenci, ki obiskujejo neobvezni izbirni predmet francošcina, so v stalnem stiku z vrstniki iz mesta Jarnac in si iz­menjujejo vsebine s podrocja kulture, varovanja okolja in vsakdanjega utri­pa na šoli. V letošnjem šolskem letu je predvidena razširitev sodelovanja v obliki izmenjave ucencev, zato je delegacija uciteljev z ravnateljem Mar­janom Potokarjem na povabilo francoskih kolegov obiskala njihovo šolo v mestu Jarnac. Govorili smo o francoskem šolskem sistemu, organiziranosti šole in možnostih izmenjave ucencev. Primere dobre prakse, ki smo jih tam spoznali in za katere menimo, da bi delovali tudi v našem okolju, smo pred­stavili našim kolegom. Zapisal Kristijan Rešetic skuhali posebej zanje. Ogledali smo si kuhanje bograca v kotlu nad od­prtim ognjem, prakticno stiskalnico za plocevinke, crpanje vode z rocno igre, smo se po isti poti vrnili v do-lino. Med potjo smo lovili jesenko listje, objeli debelo drevo za zdravo dušo in telo, prijeli za nos izrezljane lesene gobancke, ki so se nam sme­hljali ob poti, nazadnje pa smo si imeli možnost ogledati celo trofeje sezonskega lova na divjad, na kate­ro smo slucajno naleteli. Na avtobus smo se usedli prijetno utrujeni, naši obrazi pa so žareli od zadovoljstva. Imeli smo res lep dan. Hvala vodnikom PD Polž za skrbno vodenje in voznikom avtobusov za varno vožnjo. Maja Bercon Cudovita sobota na Smuku nad Semicem V soboto, 21. septembra, je bil dan popoln za družinski izlet v naravo. Pod vodstvom izkušenega vodnika Janeza Cebularja smo se podali na cici dru­žinski pohod na Smuk nad Semicem. V prijetnem vzdušju so starši in otroci uživali v svežem zraku, razgledih in druženju, medtem ko smo korak za ko­rakom osvajali pot proti vrhu. Pohod ni bil le rekreativna izkušnja, ampak tudi priložnost za družinsko povezovanje in spodbujanje ljubezni do narave pri najmlajših. Med potjo smo opazovali ovce in osle, ki so se pasli na pašniku, kar je še posebej navdušilo otroke. V prijetnem vzdušju smo vsi udeleženci uživali v naravi in dobri družbi. Pol­ni energije in lepih vtisov smo se že veselili naslednjega pohoda na Šmarno goro! Tanja Gabrijel Šolstvo Dobili smo 3D Praznicni december na Srednji šoli sestavljanko cebele Josipa Jurcica V ponedeljek, 11. novembra, sta nas med cebelarskim krožkom obiskali predstavnici globalne biofarmacevtske družbe AstraZeneca. Obisk je or­ganizirala Cebelarska zveza Slovenije. Na obisk so se najavili predstavni­ki družbe in Cebelarske zveze Slovenije. Kot so povedali, je bilo med 171 krožki izbranih 15 krožkov, uspešnih na tekmovanjih mladih cebelarjev. Gostji sta si najprej ogledali ucni cebelnjak in medoviti vrt. Na kratko sem opisal 117-letno zgodovino našega društva in 11-letni potek cebelarskega krožka na PŠ Krka. Nadaljevali smo v Cukovini, kjer sem pripravil razstavo s predstavitvijo delovanja krožka, ucnega gradiva in pripomockov ter iz­delke, ki so jih izdelali naši krožkarji. Po predstavitvi so se nam prikljucili krožkarji in somentorica, uciteljica na OŠ Zagradec, Mateja Jere Grmek. Krožkarji so obujali in razlagali svoje vtise s krožkov, zakaj ga obiskujejo in kaj jim je najbolj všec. Opisali so tudi svoje vtise s tekmovanj mladih cebelarjev in njihovih dosežkih. Nasmejali smo se odgovoru, kaj jim je naj­bolj všec na tekmovanjih, in sicer, da gredo za nagrado po tekmovanju na sladoled. Uciteljica Mateja je pripravila listke z napisi cebelarskih pojmov, jih razdelila med krožkarje, ti pa so morali poiskati razstavljene predmete, ki so bili na listkih napisani. Obiskovalki sta izjavili, da imata nalogo izvesti test znanja o cebelarstvu. Krožkarji so z veseljem hiteli odgovarjati na zastavljena vprašanja. Po pe­tem vprašanju so Žan, Mija in Klara korajžno potarnali, da so vprašanja prelahka. Tudi na težja ni bilo problemov z odgovori. Obisk sta zadovoljno zakljucili in nam ob slovesu podarili sestavljanko 3D cebele. Sestavljanja smo se lotili takoj na naslednjem krožku. Vsak od krožkarjev je moral vstaviti en del cebele. Med sestavljanjem so se pojavljale oblike, ki so spominjale od cudnih spak do dinozavrov. Na koncu pa je uspelo in se je pojavila zanimiva oblika cebele. S sestavljanjem smo se sproti ucili o delih cebele in za kaj služijo. Sestavljanka bo služila tudi bodocim krožkarjem cebelarskega krožka na PŠ Krka. Marjan Volaj V petek, 6. decembra 2024, je bilo na Srednji šoli Josipa Jurcica zelo živahno. V praznicnem petkovem popoldnevu so se stojnice šibile od sladkih dobrot, dišecih sveck, lese­nih smrecic, pticjih hišic, vošcilnic, nakita in drugih zanimivih izdelkov. Že pred uradnim zacetkom bazarja so bili šolski hodniki in avla polni obiskovalcev. Za kulturni pridih so poskrbeli clani šolskega mladinske­ga pevskega zbora, šolska plesna skupina ter oktet fantov. Prijazne misli so nam prebrala dekleta iz 3. f, dobrodošlico vsem obiskovalcem pa so s pesmijo ob spremljavi har­monike zaželeli dijaki 1. a. Ravnateljica Ajda Erjavec je vsem zbranim zaželela mirne in prijazne decembrske dni ter napovedala pestro dogajanje na Jurcicu v letu 2025. Ob koncu je spregovorila še predsednica šolske dijaške sku­pnosti Tonja Smole, ki je navzoce seznanila, da bo del prostovoljnih prispevkov, zbranih na bazarju, na­menjen projektu Young Karitas, ki skrbi za ucno pomoc socialno šib­kim otrokom. Po prireditvi so se obiskovalci spre­hodili med stojnicami, si privošcili sladke dobrote in dišece napitke ter se prepustili pestri ponudbi s skrbjo izdelanih izdelkov. Med stojnicami je krožila tudi tajna triclanska komi­sija, ki je ocenjevala splošni izgled in ponudbo stojnice ter komuni­kacijske vešcine dijakov. Rezultati bodo razglašeni na zadnji šolski dan v tem koledarskem letu, že zdaj pa lahko s ponosom objavimo, da smo na bazarju zbrali 5.000 evrov. Kako bo denar porabljen, pa je seveda v rokah šolske dijaške skupnosti. Praznicno srecanje z upokojenimi sodelavci V sredo, 11. 12., smo se na šoli raz­veselili obiska naših upokojenih so­delavcev. Pripravili smo jim kratek kulturni program ter jim s pesmijo in besedo vošcili prijazne praznic­ne dni. Nastopil je oktet fantov, za besedni del pa so poskrbeli: Valter Zaletel, Julija Šteh, Ula Batis in Ju­lija Cunja. Goste sta pozdravila tudi ravnateljica Ajda Erjavec in predse­dnik sveta zavoda Anton Brcan. Da je bilo druženje še bolj prijetno, so poskrbele naše kuharice, za strežbo pa kar naši dijaki. Popoldne je mi­nilo v sprošcenem pogovoru, obu­janju spominov in zavesti, da ima­mo na vsakem koraku priložnost za hvaležnost. Dragica Šteh Ekskurzija dijakov Srednje šole Josipa Jurcica v Sevillo in Andaluzijo Odkrivanje bogastva kultu­re, zgodovine in tradicije Dijaki Srednje šole Josipa Jurcica so se v oktobru udeležili petdnevne ekskurzije v Andaluzijo, eno najlep­ših in najbolj kulturno bogatih regijŠpanije. Podali so se na potovanje, ki jih je popeljalo od mavrske de­dišcine do Kolumbovih odkritij, od svetovne umetnosti flamenka do tradicije bikoborb. Prvi dan: Real Alcázar in Mezquita v Cordobi Prvi dan je bil namenjen raziskova­nju Seville in njenega najpomemb­nejšega zgodovinskega spomenika, Real Alcázarja, kraljeve palace. Real Alcázar, znan po mešanici mavrske in kršcanske arhitekture, je dijake navdušil s cudovitimi vrtovi, z raz­košnimi dvoranami in okrašenimi njost, kjer se prepletata dva sve­tova, ki sta v stoletjih vplivala na oblikovanje regije. Drugi dan: Kolumbova de­dišcina v Palos de la Fronte­ra in romarski kraj El Rocío Drugi dan je bil posvecen odkriva­nju Kolumbove poti in njegovih pri­zadevanj za odkritje Novega sveta. Dijaki so obiskali Palos de la Fronte­ra, kraj, od koder je Kolumb odplul na svoje prvo zgodovinsko potova­nje. V samostanu La Rábida so izve­deli vec o pripravah na to pomemb­no ekspedicijo in obcudovali replike Kolumbovih ladij, ki so jih popeljale v cas 15. stoletja. Ogledali so si tudi kratek film o življenju in izzivih po­moršcakov tistega casa, kar jim je omogocilo boljše razumevanje zgo­dovinskih okolišcin Kolumbovega Tretji dan: Seviljska katedrala, Bar­rio de Santa Cruz in vecer ob fla­menku Naslednji dan so dijaki preživeli v Sevilli. Najprej so obiskali velica­stno seviljsko katedralo, eno najve­cjih in najlepših gotskih katedral na svetu, kjer se nahaja tudi grobnica Krištofa Kolumba. Velicina katedra­le in zgodba o Kolumbu sta mocno vplivali na dijake, ki so obcudovali tako arhitekturo kot simboliko tega kraja. Po obisku katedrale so se sprehodili po Barrio de Santa Cruz, stari judo­vski cetrti, ki je s svojimi ozkimi uli­cami, z dvorišci in živahnim vzduš­jem prava paša za oci in srce. Ta del Seville je obdan s carobnimi ulica­mi, cvetlicnimi dvorišci in z ocarljivi­mi kavarnami, kjer so dijaki obcutili pravi utrip andaluzijskega življenja. Cetrti dan: Arena in muzej bikoborb Zadnji dan ekskurzije so dijaki obi­skali eno najbolj ikonicnih zname­nitosti španske tradicije – areno za bikoborbe, Plaza de Toros de la Ma­estranza. Ogledali so si muzej biko­borb, kjer so izvedeli vec o zgodo­vini in simboliki bikoborbe, ki ima nacin spoznali bogato kulturno in zgodovinsko dedišcino regije. Vsak dan je prinesel nove vpoglede in nepozabne spomine, od mavrske arhitekture v Real Alcázarju do Kolumbovega odkritja Amerike in živahnega vzdušja flamenka. Dijaki so se domov vrnili bogatejši za izku­ detajli, ki segajo v daljni srednji vek. odkritja Amerike. Dan smo popolno zaokrožili s spek-v španski kulturi globoko tradicijo. šnje, ki so jim približale zgodovino Po ogledu palace so se dijaki od-Popoldne so se odpravili v El Rocío, takularnim razgledom z vrha Me-Ta izkušnja je bila za mnoge dijake in kulturo Španije ter jim dale širši pravili v Cordobo, kjer so obiskali romarski kraj, znan po svoji edin-tropol Parasola, velike lesene struk-poseben vpogled v del španske de-vpogled v svet. znamenito Mezquito. Ta nekdanja stveni atmosferi in tradicionalnih ture, ki ponuja cudovit panoramski dišcine, ki kljub nasprotovanjem še Ta ekskurzija je bila vec kot le poto­mošeja, danes katedrala, je simbol procesijah. Sprehod po tem mi-pogled na mesto. Za piko na i pa so vedno predstavlja pomemben del vanje – bila je lekcija o preteklosti, bogate in turbulentne zgodovine sticnem kraju jih je popeljal v svet dijaki uživali v vecerji ob spremlja-kulturne zgodovine Španije. kulturi in povezovanju razlicnih sve-Andaluzije, saj združuje elemente španskega romarstva in tradicij, ki vi žive glasbe in flamenka; tukaj so tov, ki bodo dijakom še dolgo ostali Zakljucek ekskurzije islamske in kršcanske arhitekture. se vsako leto zbirajo okoli te majh-spoznali pravo strast in umetnost te v spominu. Ekskurzija v Andaluzijo je bila ne-Dijake so ocarali prepoznavni rde-ne vasice sredi narodnega parka znamenite španske glasbeno-ple­pozabno doživetje, ki je dijakom ce-beli oboki in mogocna notra-Dońana. sne zvrsti. Mojca Saje Kušar, prof. omogocila, da so na izkustveni Kultura Trideset let plesa v dolini Krke Na Krki, v dolini, ki je lepša od drugih dolin, smo v soboto, 14. decembra, obeležili pomemben jubilej – 30 let plesne dejavnosti na Krki! Proslavili smo ga tako, kot se spodo­bi; z razkošnim, blešcecim plesnim spektaklom, plesno revijo, ki so jo pod taktirko mentorice in koreogra­finje Marije Jurca soustvarjali šte­vilni plesalci vseh generacij. Skozi oci in cute gledalca je bil prekrasen vecer, ki bo še dolgo izzveneval iz naših misli. V teh 30 letih smo skupaj zgradili mocno plesno skupnost, ki je rasla, se razvijala in presegla meje naših pricakovanj. Vsak plesni korak, vsak nastop in vsak trenutek na plesišcu je bil rezultat naše skupne strasti in predanosti plesu. Praznicna, slove­sno okrašena dvorana Družbenega doma Krka je bila prepolna. Tukaj smo bili ljubitelji plesa, mladi in sta­ri, domacini in gostje, starši, babice, dedki. Glamur vecera so poudarili skrbno izbrana plesna glasba in prelepe obleke, ki jih je izdelala kostumo­grafinja Maja Peterlin. Kot vsako leto so tudi jubilejni ples otvorili naši najmlajši. Predstavili so nam dunajski valcek, bachato, cha-cha­-cha in techno swing. Ne le njihovi starši, vsi smo bili navdušeni in po­nosni. Nadaljevali so mladinci, naj­stniki, ki jim je bila ponujena prilo­žnost, da spoznajo ples, ga vzamejo za svoj nacin življenja in na ta nacin poustvarjajo nepozabne trenutke in sklepajo nova prijateljstva. Prese­netljivo veliko jih je, kar zapolnili so plesni oder, sledila pa je nepozab­na, energicna predstavitev salse, techno swinga, cha-cha-cha -ja in razigranega footloos-a. Videti bi jih morali! Med njimi so tudi zacetniki, ki so vseeno želeli prispevati k ple­snemu mozaiku in v krogu odlicno odplesali dunajski valcek. Za razmah plesne dejavnosti na Krki je zaslužna Marija Jurca, ki se vse svoje življenje posveca plesu. Nje­na nadarjenost, kreativnost in ne­sebicno prenašanje svojega znanja na druge, še zlasti mlade, daje neiz­brisen pecat življenju našega kraja. Kako zelo njeni dolgoletni plesalci posegajo po profesionalizmu, smo bili prica ob izjemnem nastopu plesnih parov, ki so se preizkusili v ritmih bachate in salse. Sledile so jim plesalke skupine Sola Latina s tangom in cha-cha-cha-jem. Obe skupini sta osupnili in navdušili ob­cinstvo. Ob sambi in jivu smo docakali vr­hunec vecera, plesno predstavo najboljših in najbolj vztrajnih dolgo­letnih plesalcev krškega Fejstplesa. Odlikuje jih izjemna eleganca, spre­tnost in lahkotnost. Plesna prezen­ca, ki dalec presega okvire krškega odra. Predstavo so zakljucili senior­ji, ki življenjsko energijo ohranjajo z druženjem ob plesu. Zaploskali smo jim ob tangu, angleškemu valcku in techno swingu. Naj z Marijinimi besedami skle­nemo predstavitev. Ples je rojstvo glasbe, igre in ljubezni, kjer se telo izraža, srce povezuje in duša zaživi. V plesno izkušnjo do poznih jutra­njih ur so nas pospremile besede zahvale tistim, ki so bili za ta poseb­ni vecer zaslužni. Mentorici Mariji Jurca in njeni družini so se zahvalili predstavniki kulturnega društva, njeni dolgoletni plesni prijatelji, z izbranimi besedami pa se ji je v imenu Župnije Krka zahvalil tudi naš župnik Dejan Pavlin, ki prepoznava velik pomen njenega dela, zlasti med mladimi. Trideset let je dolga plesna pot na Krki. Prav toliko in še vec strnjujemo razlicna kulturna prizadeva­nja v Kulturnem dru­štvu Krka. Želimo si, da bi bila zgodba, ki jo s skupnimi mocmi ustvarjamo na Krki, prepoznavna tudi širše, saj si to zasluži. Veselimo se priho­dnjih let, polnih no­vih izzivov, uspehov, ki nas bodo še naprej povezovali. Mojca Koželj, Kulturno društvo Krka Ta veseli dan kulture obogaten Mladinski pevski zbor HEJ navdušil s s praznicnim koncertom prvim samostojnim koncertom Mance Izmajlove V soboto, 23. 11. 2024, so se v kul­turnem domu v Ambrusu s svojim Kulturni dom Sticna je v soboto, 7. decembra 2024, gostil dogodek, posve­ prvim samostojnim koncertom cen praznovanju. Obcina Ivancna Gorica je poskrbela, da smo Ta veseli dan predstavili clani Mladinskega pev­ kulture obeležili s priznano slovensko umetnico Manco Izmajlovo, ki je sku­ skega zbora Hej in obiskovalcem paj z vrhunskima glasbenikoma, Blažem Jurjevcicem na klavirju in Benjami­ pricarali cudovit glasbeni vecer. Na nom Izmajlovom na violini, pricarala praznicno vzdušje za vse generacije. odru so se jim pridružili tudi am- Koncert je ponudil bogat in razgiban repertoar, ki je združil lepoto sloven­ bruški pevski zbori in prav posebni skih pesmi, mednarodne uspešnice, carobne filmske melodije in virtuozne glasbeni gostje. skladbe za violino. Program je bil obarvan s praznicnim duhom, ki je v polni Pevski zbor Hej je s svojim delova­ dvorani ustvaril vzdušje topline, radosti in povezanosti. Manca Izmajlova, njem zacel letos januarja, ko so se umetnica z izjemno kariero, je s svojim glasom in interpretacijo ponovno clani srecali na prvih vajah in pod dokazala, zakaj je ena najbolj cenjenih ambasadork slovenske pesmi. Ob­ vodstvom Nike Škoda prvic skupaj cinstvo je navdušila z edinstvenim spojem romantike in glasbenih tempe­tudi zapeli. V zbor je želja po petju slednji skladbi, Najlepše pesmi, se smo lahko prisluhnili še njihovi novi ramentov, ki so odmevali skozi vsako skladbo. in druženju privabila predvsem mla-jim je na violoncelu pridružila Mo-skladbi z naslovom Duhovi. de iz okolice Ambrusa in Zagradca, nika Tekavcic in tako pesmi dala Tik pred finalom vecera je sledila še beseda o ustanovitvi novega zbora poseben car. Skozi vecer smo lahko prisrcna zahvala, ki so jo clani zbo­pa je dosegla celo sosednjo obcino prisluhnili še mnogim glasbenim ra izrekli svoji zborovodkinji Niki. in tako privabila mlade tudi iz neko-uspešnicam, njihov repertoar pa je Zahvalili so se ji za ves trud, ki ga liko bolj oddaljenih krajev. V manj zajemal predvsem popularno glas-vlaga v zbor in tudi za to, da na vaje kot letu dni od zacetka delovanja se bo. Tako so nam zapeli njihovo naj-vedno pride nasmejana in polna je za njimi zvrstilo že kar nekaj na-veckrat zapeto pesem in skladbo s energije ter tako vsake vaje naredi stopov. Po prvem nastopu na prire-katero so se tokrat prvic predstavili, zabavne in sprošcene. Cisto za ko­ditvi ob Gregorjevem, so prepevali navdušili pa so nas tudi s pesmijo z nec so se Mladinskemu pevskemu še na krajevnem prazniku v Ambru-naslovom Besedi. Besedilo te pe-zboru Hej na odru zopet pridružili su, pa v Šmihelu na prireditvi ob smi je delo avtorice Dragice Šteh, vsi gostje in prica smo bili cudovito obletnici tamkajšnjega kulturnega zares cudovito melodijo pa ji je do-zapetemu valcku, ki je združil vec društva ter na Štrudeljfestu v Šent-dala zborovodkinja Nika Škoda. generacij pevcev, na harmoniki pa vidu pri Sticni. Gostovanja, pridno Kot gostje so se jim na odru najprej je vse skupaj spremljal Benjamin delo na vajah ter tudi druženje in pridružili najmlajši ambruški pevci. Miklic. zabava so zbor skozi leto gradili in Clani Otroškega pevskega zbora so Tako je Mladinskemu pevskemu ga pripeljali do prvega samostojne-zapeli pesem Daj mi poljub in Tri zboru Hej uspelo pripraviti zares Ta veseli dan kulture, ki ga vsako leto v spomin na rojstvo Franceta Pre-ga koncerta. planinke, na harmoniki jih je spre-krasen glasbeni vecer. Obcinstva šerna praznujemo 3. decembra, poudarja pomen kulture kot temelja naše Otvorili so ga s pesmijo Cas in takoj mljal Anže Papež. Mešani pevski niso navdušili le s srcno odpetimi identitete. Koncert je organizirala Obcina Ivancna Gorica v sodelovanju z zatem obcinstvo presenetili s prav zbor Ambrus pa nam je zapel sklad-pesmimi, temvec tudi s svojo pri-Zvezo kulturnih društev obcine Ivancna Gorica. Ob koncu vecera je obi-posebnim pozdravom. Ime zbora bo Kad si bila mala Mare. Na svoj stnostjo in mladostno energijo. skovalce pricakala manjša pogostitev, ki je omogocila prijetno druženje in Hej, namrec izvira iz ene izmed vaj koncert so povabili tudi prav poseb-Tako kot mi se tudi sami že veselijo izmenjavo vtisov. za upevanje, ta je »iz kategorije za-ne goste – skupino Capuchini, s ka-svojih naslednjih nastopov, v no­Praznicni koncert je bil ne le glasbena poslastica, temvec tudi opomnik na bavnih«, kot pravijo sami in so jo tero so sodelovali že na Štrudeljfe-vem letu pa vabijo vse, ki si želijo moc in pomen umetnosti v našem življenju. Prireditev je še en dokaz, da na koncertu obcinstvu tudi pred-stu, tokrat pa so za nas pripravili kar prepevati v zboru in se poleg tega lahko kultura postane most in ustvarja nepozabne skupne trenutke, zato stavili. Nadaljevali so s pesmijo Od-tri priredbe v akusticni verziji. Poleg tudi družiti in zabavati, da se jim nam bo dogodek ostal zapisan v lepem spominu. pelji me, ki se je v zgodovino zbora tega so se Capuchini predstavili tudi pridružijo. Saša Koleša, ZKD obcine Ivancna Gorica zapisala kot pesem, ki so jo zapeli s svojim prvim singlom Paket, ki so Tanja Škufca Foto: Miran Tomaševic na svojem prvem nastopu. Pri na-ga izdali letos septembra, zatem pa Foto: Jan Hrovat Kultura »TU SMO DOMA« – dvanajsti letni S pesmijo od pomladi koncert MoPZ Dob do zime V nedeljo, 24. novembra 2024, se je v avli Osnovne šole Ferda Ve­sela ponovno odvil tradicionalni letni koncert Moškega pevskega zbora DOB z naslovom »TU SMO DOMA«. Dogodek je tudi letos do­kazal, da glasba in humor povezu­jeta ljudi ter polnita dvorane. Osrednji del vecera je pripadel MoPZ DOB, ki je obcinstvo pope­ljal skozi bogat repertoar sloven­skih ljudskih in narodno-zabavnih pesmi. V goste smo tokrat pova­bili MoPZ KD Vidovo, ki je s svojim ubranim petjem dodatno obogatil glasbeni vecer. Posebno doživetje je bil nastop združenega pevskega zbora AD HOC, ki ga sestavljamo clani MoPZ DOB, MoPZ KD Vidovo, Oktet fantov Sticna in Škofjeloški zbor Lubnik. Združene moci pevcev iz razlicnih krajev so poskrbele za velicastne glasbene trenutke, ki so odzvanjali v polni avli. Za smeh in dobro voljo je poskrbe­la gledališka skupina P.L.I.N., ki je s svojimi komicnimi vložki poskrbela za sprošceno vzdušje in nasmejala obcinstvo. Njihove domiselne ske­ce in zabavne interpretacije vsakda­njih situacij so bili odlicen kontrast glasbenemu delu vecera. Avla Osnovne šole Ferda Vesela je bila, tako kot vsako leto, napolnjena do zadnjega koticka. Topli aplavzi, Zahvala in vabilo našem tradicionalnem koncertu, nasmehi in zahvale obiskovalcev so MoPZ DOB se zahvaljuje vsem go-kjer bomo ponovno dokazali, da bili najvecja nagrada za vse nasto-stujocim zborom in gledališki skupi-smo doma tam, kjer je doma tudi pajoce in organizatorje. Dogodek je ni P.L.I.N. za sodelovanje ter vsem, pesem. ponovno dokazal, da si obcinstvo ki ste s svojo prisotnostjo ustvarili Do naslednjega snidenja, hvala in želi vecerov, kjer se prepletata zbo-caroben vecer. Obljubljamo, da se nasvidenje! rovsko petje in dobra volja. prihodnje leto spet srecamo na David Cebular Praznicni koncert Godbe Sticna znova navdušil zveste poslušalce Stiški godbeniki s svojimi tradicio­nalnimi koncerti že vrsto let ohra­njamo glasbeno tradicijo kraja. Letos smo priredili že 28. božicno­-novoletni koncert, na katerem se nismo predstavili le s svežim nabo­rom skladb, temvec tudi z novim kapelnikom. V soboto in nedeljo, 14. in 15. de­cembra, smo stiški godbeniki vsem obiskovalcem koncerta pripravili pester program, ki je zajemal ko­racnice, ritme bluesa in swinga ter nepogrešljive božicne skladbe. Koncert sta s svojim repertoarjem popestrila tudi glasbena gosta, pev­ka Manca Pirc in Alen Zabasu, ka­terima se zahvaljujemo za sodelo­vanje in jima cestitamo za izvrstno izveden nastop. Tudi letos smo se na koncert pripra­vljali na intenzivnih vajah, ki so to­krat potekale v CŠOD Radenci. Tam mladih godbenikov, ki naše naj­mlajše clane pridno vozijo na šte­vilne vaje in nastope. Godba Sticna živi in uspeva tudi zaradi zavzetosti njenega predsednika Matjaža Ka­stelica, ki clane godbe povezuje, jih spodbuja k sodelovanju in skrbi za stabilno in uspešno delovanje dru­štva, za kar se mu godbeniki iskreno zahvaljujemo. To leto je bilo za nas godbenike ne­kaj posebnega. Lanski koncert je bil namrec zadnji, ki je bil izveden pod taktirko kapelnika Vladimirja Škrle­ ŽePZ Harmonija deluje 16 let, 8 let ga vodi gospa Gabrijela Cedilnik. V zboru poje 18 pevk, ki na vaje redno in z veseljem prihajamo. Imamo pester program, s katerim se predstavljamo znancem, prijateljem in kra­janom na krajevnih prireditvah. Zbor prepeva številne ljudske in umetne pesmi, znane ter manj znane in že pozabljene pesmi, druži nas ljubezen do glasbe in medsebojno prijatelj­stvo. Preizkušamo tudi tuje pesmi, predvsem iz znanih muzikalov. Vsako leto nastopamo na Festivalu za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu, na kar smo še posebej ponosne. Udeležujemo se Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Sticni, nastopamo na obcinski prireditvi Vsi smo ena generacija in petje obcasno prinašamo tudi v domove za starejše. Pevke ŽePZ Harmonija vsako leto ob koncu koledarskega leta pripravimo tematski koncert, ki ima vsako leto širši krog poslušalcev. Tudi letos ni bilo nic drugace. Zamislile smo si pevsko popotovanje med letnimi casi. Koncert je bil v dvorani KD Sticna. K sodelovanju smo povabile moški zbor Višnjanski fantje, ki ga vodi zborovodkinja gospa Maja Zajec. Za instrumen­talno podporo so poskrbeli Urška Petek na klavirju, Bojana Mulh z zvoncki in bobni ter Primož Cedilnik s harmoniko. Urška Petek je napisala tudi vezni tekst in pripravila mlade voditelje pro­grama na nastop. Zato ni nic nenavadnega, da so bili zvezde vecera ne­dvomno naši mladi navihani in iskrivi voditelji programa, Iza, Ula ,Tinkara in Ruben, vnuki naših pevk. Suvereno, brez zadrege, so krmarili koncertno dogajanje. Z izvirnimi domislicami so dvorano spravili v smeh. Vsakoletni koncert je za nas velik dogodek. To je naš praznik, praznik petja, ki vanj vložimo veliko truda in energije. Hvaležne smo vsem našim podpor­nikom, sponzorjem, predvsem pa obiskovalcem koncerta, ki so napolnili dvorano KD Sticna. Nagradili so nas z velikodušnim aplavzom in poskrbeli za cudovito in sprošceno vzdušje. Za vsakim uspehom stojijo posamezniki, ki so s svojim talentom, znanjem in predanostjo steber in gonilo vsake dejavnosti. Naš zbor ima trdno vod­stvo, sposobno povezovanja in vkljucevanja, kar je pogoj za dobro vzdušje v vsaki skupnosti. Po koncertu so se obiskovalci skupaj z nami zadržali na prijetnem druženju. Za KD Harmonija Jožica Lampret ca. Ta je dirigentsko palico v svoje izkušene roke prevzel leta 2007 in skoraj 17 let skrbel za glasbeni na­predek našega društva, predajal svoje znanje, s svojo prijaznostjo in smislom za humor pa poskrbel za odlicno vzdušje med godbeniki. Medtem ko Vladimir Škrlec godbe­nike še vedno spremlja iz vrst po­slušalcev, pa je kapelniško mesto prevzel Rok Škerjanec, ki ste ga lah­ko obiskovalci letošnjega koncerta že spoznali. Rok je trobentac, ki je svoje glasbe­no izobraževanje zacel že pri sed­mih letih pri prof. Jožetu Balažicu in prof. Martinu Dukaricu. Srednješol­sko izobraževanje je nadaljeval na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani pri profesorjih Francu Žu­glju, Petru Jevšnikarju in Matjažu Jevšnikarju. Osvojil je številne na­grade na državnih in mednarodnih tekmovanjih, poleg tega pa se je izpopolnjeval pri priznanih profe­sorjih. Igral je v številnih pihalnih in simfonicnih orkestrih, redno pa se udeležuje tudi projektnih kon­certov s priložnostno sestavljenimi orkestri in komornimi skupinami. Trenutno se izobražuje na Akademi­ji za glasbo v Ljubljani pri profesorju Francu Kosemu. Rok je v tem sicer kratkem casu z godbeniki spletel pristne vezi, zato se veselimo uspe­šnega nadaljnjega sodelovanja. Ce ste letošnji božicno-novoletni koncert zamudili, vas vabimo, da se nam pridružite na kakšnem od pri­hajajocih nastopov, kjer bomo sku­paj z novim kapelnikom poskrbeli za prijetno glasbeno vzdušje. Jurij Piškur Foto: Klemen Ceglar Kultura Zagraški jesenski koncert Polna dvorana zagraškega kultur­nega doma je bila na predzadnjo soboto v novembru prica prijetne­mu srecanju kulturnikov in navdu­šencev nad domaco peto besedo. Clani mešanega pevskega zbora Za­gradec so pripravili cudovit jesenski koncert. Bogat vecer petja, glasbe in smeha so s petjem in instrumen­talno spremljavo popestrili clani Kulturnega društva Zagradec. Prire­ditev je povezovala Anita Globokar. Mešani pevski zbor pod vodstvom zborovodje Roberta Kohka je zapel tri slovenske pesmi ob spremlja­vi klavirja, harmonike, kontrabasa in kitare. Prav prijetno pa je bilo poslušati ubrano petje najmlajših clanov in sicer Otroškega pevskega zbora pod vodstvom Vanje Erja­vec Strmec, ob spremstvu Roberta Kohka na klavirju in ob kitari Marka Gorenca. Za smeh in dobro voljo je poskrbela naglušna Zagraška mama s kratkim skecem, ki so ga pripravili s pristnim domacim naglasom v gledališki sku­pini kulturnega društva Zagradec ter s smehom napolnili polno dvo­rano obcinstva. Zagraška mama je po komicnem vložku napovedala naslednjo glasbeno skupino s tam­buricami, kontrabasom in kitarami. Po tem instrumentalnem vložku je na oder vstopila mlada solistka Ema Ferlin, ki je z odlicnim nastopom in cudovito pesmijo naznanila, da bomo o tej pevki prav gotovo še kaj slišali. Za konec koncerta pa so se zbrali zagraški muzikanti in premi­erno zapeli ter zaigrali vencek slo­venskih pesmi. Navdušeno obcin­stvo jih je spodbudilo, da so zapeli še nekaj dodatnih pesmi. Ponosni so na sodelovanje z glasbeno šolo v Zagradcu, kjer se kalijo mnogi mladi talenti, glasbeniki, ki že sodelujejo v tej skupini. Voditeljica programa Anita Globo­kar se je ob koncu zahvalila vsem nastopajocim in odlicni publiki v dvorani ter vse povabila na božicni koncert, ki bo 25. decembra v cer­kvi Marije Brezmadežne v Zagrad­cu. Marjan Urbas Drugi koncert orgelskega cikla v Šentvidu z Danijelo Slana znova navdušil Na tretjo adventno nedeljo, 15. decembra 2024, se je v župnijski cerkvi sv. Vida odvil drugi koncert orgelskega cikla Zvocne impresije romantike. Tokrat se je v koncertu z naslovom Zbudite se, obzorje se že svita predstavila mlada, obetavna, veckrat nagrajena organistka Kr­canka Danijela Slana. Z obcutenimi in dovršenimi izvedbami skrbno iz­branih poznoromanticnih orgelskih skladb nas je popeljala v zvocni svet adventnega pricakovanja. Na za­cetku koncerta je navzocim izrekel prisrcno dobrodošlico župnik Izidor Grošelj; Luka Posavec, umetniški vodja orgelskega cikla, pa je pred­stavil koncertni program. Koncertni ciklus se odvija ob prijazni podpori ZKD obcine Ivancna Gorica. Danijela Slana se je rodila leta 2000 v Ljubljani. Svojo glasbeno pot je zacela pri sedmih letih z igranjem klavirja, ki ga jo je poucevala njena sestra. Orgle se je zacela uciti leta 2016 pri profesorju Andreju Bene­diku, po enem letu pa je študij na­daljevala na Konservatoriju za glas­bo in balet v Ljubljani pri Nini Frank. Od leta 2020 se izpopolnjuje v okvi­ru dodiplomskega študija pri prof. Hannfriedu Luckeju na Univerzi Mozarteum v Salzburgu. Leta 2022 je zacela tudi dodiplomski študij IGP klavirja (instrumentalna in pevska pedagogika) na univerzi Mozarteum pri profesorici Lei Meng. Leta 2018 je na tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov TEMSIG osvojila 2. na­grado ter srebrno plaketo, leta 2021 pa na istoimenskem tekmovanju 1. nagrado ter zlato plaketo. Ob tem uspehu jo je uredništvo resne glas­be 3. programa Radia Slovenija Ars nagradilo s studijskim posnetkom orgelskih skladb po njenem izboru. Leta 2022 je bila Danijela izbrana za nastop na 29. mednarodnem glas­benem ciklu Mladi virtuozi, ki ga je organiziral Festival Ljubljana. V Salzburgu in doma Danijela deluje kot koncertna organistka, cerkvena glasbenica, korepetitorka, uciteljica klavirja in orgel ter pogosto sodelu­je pri orkestrskih projektih na Uni­verzi Mozarteum. Tokrat nas je s samostojnim kon­certom na novih šentviških orglah razveselila s petimi skladbami. Uvo­dna skladba francoskega skladatelja Théodora Duboisa s pomenljivim adventnim naslovom Naj bo svetlo­ba! (Fiat Lux) je bila navdahnjena s stvarjenjem, opisanim v Svetem pismu. Mirno, meditativno vzdušje je še stopnjevala naslednja sklad­ba Sigfrida Karga-Elerta Himna zvezdam iz niza Sedmih pastelov z Bodenskega jezera. Glasba nas je povabila v refleksijo in obcudovanje narave in zrenje zvezdnatega neba. Sledila je osrednja skladba vecera, koralna fantazija Prebudite se, klice nas (Wachet auf, ruft uns die Stim­me) nemškega skladatelja Maxa Regerja. Delo, ki je nastalo kot del trilogije koralnih fantazij, je znano kot ena najlepših in najvecjih Reger­jevih dosežkov, ki poleg adventnega pricakovanja nosi tudi apokalipticno sporocilo. Skladba Louisa Vierna, pomembnega francoskega organi­sta in skladatelja, Jutranja pesem (Pieces de Fantasie) je iz njegove cetrte suite. Glasba, polna nežnih melodij in zvocnih slik, je vabila k uživanju v lepoti jutranje zarje in tihega miru ob rojstvu novega dne. Koncertni vecer pa je zakljucila pri­redba znane uverture iz oratorija Sveti Pavel, nemškega skladatelja Felixa Mendelssohna Bartholdyja. Pavlovo spreobrnjenje je s svojimi zvocnimi podobami in mogocnim zakljuckom vabilo v bližajoce pra­znicne dogodke. Zbudite se, obzorje se že svita! Dovršene izvedbe zahtevnega or­gelskega programa ter pretanjene interpretacije je obcinstvo nagradi­lo z navdušenim aplavzom. Mladi glasbenici želimo še naprej uspešno umetniško pot! Prijazno vabimo tudi na zadnji kon­cert orgelskega cikla Med nebeško etericnim in peklensko morbidnim, ki bo v nedeljo, 16. februarja 2025, ob 18. uri. Z deli Franza Liszta, Maxa Regerja in Sigfrida Kargla-Elerta se bo predstavil izvrstni slovenski or­ganist in cembalist Tomaž Sevšek Šramel. Ta vecer pa bo poleg orgel zazvenelo tudi posebno, skoraj po­zabljeno glasbilo, francoski umetni­ški harmonij. Simona Zvonar Kultura Kratke iz knjižnice Ivancna Gorica Razpis za Jurciceva priznanja in plakete v letu 2025 Knjižnica Ivancna Gorica Cesta II. grupe odredov 17 1295 Ivancna Gorica 01/78 78 121, 051 236 436 izposojaivg@knjiznicagro.si, www.gro.sik.si FB: Knjižnica Ivancna Gorica IG: knjiznicaivancnagorica BREZPLACNI DELAVNICI izdelovanja vošcilnic in adventnih venckov, ki sta v knjižnici potekali konec novembra, sta nas popeljali v cas decembrskega veselja. Tudi prostore knjižnice smo odeli v praznicno preobleko, ki je naše bralce zelo navdušila. KAMIŠIBAJKARKE V CRNOMLJU - Na prvi decembrski dan je v Knjižnici Crnomelj potekal 4. dan kamišibaja otroških ustvarjalcev Slovenije, ki so se ga s svojimi prvimi zgodbami med sliko in besedo udeležile tudi tri mla­de tecajnice delavnice »Spoznaj in zaigraj kamišibaj«, ki je v oktobru in novembru potekala v Knjižnici Ivanc­na Gorica. Pod mentorstvom knjižni­carke in kamišibajkarke Maruše Pu­šnik so s priredbami kratkih ljudskih pesmi navdušile Lara in Mija Hribar ter Doroteja Duralija. Dogodek, ki je združil mlade ustvarjalce iz vse Slovenije, je bil uvod v praznovanje ob svetovnem dnevu kamišibaja (7. december) in spodbuda za nadaljnjo ustvarjanje in uprizarjanje. LIKOVNA RAZSTAVA BOŽICNE ZVEZ­DE je prav lepo popestrila našo knji­žnico in bo v pravljicni sobi na ogled do 3. januarja 2025. Avtorji slik so mladi tecajniki Likovne šole z Dami-Zveza kulturnih društev Obcine Ivancna Gorica objavlja razpis, s katerim se zbirajo predlogi za Jurciceva priznanja in plakete v letu 2025. Priznanja in plakete se podeljujejo posameznikom, skupinam ali dru­štvom, ki so s svojim aktivnim delovanjem in dosežki pomembno pri­spevali k ljubiteljski kulturi v naši obcini. Ljubiteljska kultura je srce naše skupnosti – prepleta tradicijo, bogati naša življenja in krepi medsebojne vezi. Aktivni in podporni clani društev so gonilna sila teh prizadevanj, saj z vlaganjem svojega casa, energije in talenta omogocajo rast in ra­zvoj kulture na lokalni ravni. Pozivamo vsa kulturna društva in posameznike, da premislijo o svojih kandidatih in predlagajo tiste, ki so s svojim delom pomembno vplivali na delovanje in razvoj kulture v obcini Ivancna Gorica. Gre za priložnost, da izpostavimo in nagradimo izjemen trud, ustvarjalnost ter predanost aktivnih clanov, mentorjev, umetniških vodij ali podpornih sodelavcev, ki so nepogrešljiv del uspešnih zgodb. Predloge lahko posredujete do 12. januarja 2025 na elektronski naslov zkd.ivancnagorica@gmail.com. Razpis in obrazec, na katerem posredujete svoje predloge je objavljen na spletni strani zkd.prijetnodomace.si. Naj bo vaš predlog priložnost, da skupaj izkažemo hvaležnost in prizna­nje tistim, ki s svojim delovanjem ohranjajo in razvijajo ljubiteljsko kul­turo v naši obcini. Saša Koleša, predsednica ZKD obcine Ivancna Gorica v cetrtek, 16. januarja 2025, ob 17. uri. Vabljeni! SLOVENSKO-ANGLEŠKA URA PRA­VLJIC bo spet v sredo, 22. januarja 2025, ob 17. uri. Vabljeni! OTROŠKA PREDSTAVA MUCA MACA IN MACEK MURI v izvedbi Za­voda Enostavno Prijatelji prihaja na oder Kulturnega doma Zagradec v cetrtek, 23 januarja 2025, ob 17. uri. Vabimo vas skupaj s KS Zagradec, ki nam je prijazno odstopila prostor. BRALNI KLUB se bo srecal v torek, 28. januarja 2025, ob 17. uri. Govo­rili bomo o knjigi Jamesa Copelanda Iz ljubezni do Ane: resnicna zgodba avtisticnega otroka. BRALNI KLUB ZA MLADE, ki ga vodi Andreja Robek Perpar, se bo spet sestal v sredo, 29. januarja 2025, ob 17.30. Pogovor bo tekel o knjigi Preživetje Igorja Karlovška. Vabljeni ucenci 7., 8. in 9. razredov. MOJ OTROK NI NEUMEN, SE PA UCI ZELO DRUGACE, morda ima tudi od­locbo ali pa samo rabi prilagoditve, tako je naslov predavanja za starše otrok z ucnimi težavami, ki bo v to­rek, 4. februarja 2025, ob 18. uri v Knjižnici Ivancna Gorica. Izkušena uciteljica z vecletno prakso pouce­vanja otrok s specificnimi ucnimi izzivi Sabina Kavšek, clanica Dru­štva Bravo, bo delila svoje znanje in izkušnje. Kot mama otroka, ki je s pomocjo staršev premagal številne izzive in ucne težave tekom izobra­ževanja v OŠ in v SŠ, bo predstavila poglobljen vpogled v razumevanje teh otrok, skušala razbiti stereotipe, ki jih pogosto spremljajo, ter ponu­dila prakticne nasvete za podporo otrokom in staršem. Srecanje bo priložnost za razmislek, izmenjavo izkušenj in pridobitev novih orodij za lažje premagovanje izzivov. FERI LAINŠCEK bo gost našega pr­vega literarnega dogodka v priho­dnjem letu. Pogovorni vecer nacr­tujemo za sredo, 19. februarja 2025, ob 18. uri na odru kulturnega doma v Šentvidu pri Sticni. Zahvaljujemo se KS Šentvid pri Sticni, ki nam je priskocila na pomoc s prostorom. Knjižnicarji se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali organizirati številne dogodke v letu, ki se izteka, skupaj namrec izboljšujemo bralno kulturo in bralno pismenost v naši obcini. Vsem obcanom želimo mno­go lepih praznicnih trenutkov, izko­ristite cas tudi za branje. Srecno in branja polno 2025! jano Bijek: Fran Gorišek, Urban Go­rišek, Bria Klemencic, Julija Marn, Ana Patty, Oliver Patty, Sara Perkovic in Elena Skaza Krupic. Vabljeni!ŠAH v knjižnici za vse generacije (od 7. leta dalje) v sodelovanju s Šaho­vskim klubom Višnja Gora-Sticna v naši knjižnici poteka vsak petek ob 17. uri. PRAVLJICA OB KAMIŠIBAJU bo naj­mlajše razveseljevala spet v pone­deljek, 6. januarja 2025, ob 17. uri. Potekala bo vsak prvi ponedeljek v mesecu, namenjena pa je otrokom od 3. leta dalje. Vabljeni! OSTATI ZDRAV smo naslovili niz štirih predavanj Centra za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Ivanc­na Gorica v naši knjižnici. Prvo pre­davanje z naslovom V gibanju tudi v starosti bo potekalo v sredo, 8. janu­arja 2025, ob 18. uri, naslednje bo v sredo, 5. februarja 2025, ob 18. uri, naslovili smo ga Osnove obvladova­nja stresa. URA PRAVLJIC v naši knjižnici pra­viloma poteka vsak tretji cetrtek v mesecu, zato se naslednjic srecamo Kultura Ta veseli dan kulture praznovali z Milena Miklavcic: Molk je odprtjem razstave Magdalene Urbancic rak rana družbe Ta veseli dan kulture (3. decem­ber) smo v Knjižnici Ivancna Go­rica obeležili z odprtjem razstave domacinke Magdalene Urbancic z naslovom Moje veselje do idrijske cipke. Dogodek sta obogatili odlicni citrarki Sara Koleša in Julija Koritnik, ki obiskujeta Glasbeno šolo Grosu­plje, njuna mentorica je Damjana Praprotnik. Razstavo idrijskih cipk si lahko ogledate v casu odprtosti knjižnice do konca januarja 2025. Tokratno avtorico vecina obcanov pozna predvsem kot dolgoletno direktorico Bolnišnice za otroke v Šentvidu pri Sticni in pediatrinjo v omenjeni bolnišnici ter Zdravstve­nem domu Ivancna Gorica, manj ljudi ve, da je tudi predsednica nadzornega odbora Obcine Ivancna Gorica in clanica sveta zavoda bol­nišnice za otroke, zelo malo pa jih je doslej vedelo, da je Urbanciceva velika ljubiteljica rocnih del in izje­mna klekljarica, ki je v Cipkarski šoli Idrija kot druga po vrsti zakljucila iz­obraževanje po programu cipkarske šole za odrasle, ima tudi certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji, ki dokazuje, da je usposobljena kle­kljarica. Publika je med drugim izvedela, da se je že v otroštvu, ki ga je prežive­la v Idriji pri Baci v obcini Tolmin, naucila vezenja, štikanja, šivanja in osnov klekljanja, saj Idrija, kjer je idrijska cipka doma, pravzaprav ni bila prav dalec od njene domace vasi. Po študiju sta z možem prvi dom našla v Ljubljani, ko je ona dobila službo na Dolenjskem, pa so kupili parcelo, zgradili hišo in se preselili na Vir pri Sticni. Sprva se je predvsem posvecala službi in družini, nekaj let pred upokojitvijo pa se je odlocila, da je pravi cas za nadaljnje ucenje klekljanja. Ni bilo dileme, kje imajo najvec znanja o njem. Da je cipkarska šola za odra­sle povsem resen program, govori dejstvo, da jo je obiskovala enkrat tedensko kar osem let. V Idrijo jo je z avtodomom vozil mož, s katerim tudi sicer veliko potujeta po svetu. Med destinacijami, ki sta jih osvoji­la, najdemo skoraj vse evropske dr­žave, pa tudi v Jordaniji in Siriji sta bila, in to dva meseca prej, preden je tam izbruhnila vojna. Urbanciceva je zbranim na kratko predstavila, kako poteka izobraže­vanje v cipkarski šoli, pokazala ne­kaj vzorcev in ob tem povedala, da se najbolj veseli takih, ki zahtevajo veliko nacrtovanja in iznajdljivosti. Med drugim smo lahko videli njen zakljucni izdelek, za katerega je po­rabila kar 500 ur dela. Vecer se je koncal sprošceno, saj je avtorica poskrbela za slane in slad­ke dobrote. Janja Ambrožic, Knjižnica Ivancna Gorica Da bi iz prve roke spoznali pisateljico, novinarko in ljubiteljsko raziskovalko preteklosti Mileno Miklavcic, smo jo v sredo, 16. oktobra 2024, povabili v Kulturni dom v Šentvidu pri Sticni. Publiki je predstavila svojo življenjsko pot in zbirko knjig Ogenj, rit in kace niso za igrace, ki je ravno to jesen do­bila peto knjigo s podnaslovom Luckine in druge zgodbe. Tudi tokrat knjiga prinaša številne resnicne zgodbe, preko sto. Miklavciceva, ki je znana po tem, da govori brez dlake na jeziku, je poudari­la, da je za našo družbo kljucno, da negativne vzorce prekinemo z iskrenimi pogovori. Po njeni oceni je molk rak rana današnje družbe. Tudi zato, ker ljudje nimajo nikogar, s katerim bi se lahko pogovarjali doma, radi prihajajo k njej v Žiri. V prizidku njene domace hiše, ti. Ljerkini sobi, se vcasih pogo­varjajo cele dopoldneve, skupaj popijejo caj in pojejo kosilo., Ko odidejo, pa Miklavciceva zgodbe, ki jih posname na diktafon, pretipka in uredi za objavo. Dejala je, da ima gradiva še veliko in da zbirka Ogenj rit in kace niso za igrace, v kateri prinaša zapise o intimi, oblacenju, gradnji, kulinariki, odnosih in drugih družbenih temah, nikakor ni zakljucena. Doslej je do nje na razlicne nacine prišlo vec kot 5.000 ljudi, z bralci pa se je srecala na vec kot 1.300 literarnih vecerih. Dogodek je Knjižnica Ivancna Gorica organizirala v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Šentvid pri Sticni, ki nas je velikodušno sprejela v svojem kul­turnem domu. Janja Ambrožic, Knjižnica Ivancna Gorica Eno leto delovanja Hiše Jakoš V centru Ivancne Gorice, na Sokol­ski 12 (poleg obcinske stavbe), od januarja 2024 deluje Hiša Jakoš. V Hiši Jakoš boste našli novonastali zasebni center za kulturo, ume­tnost, nova znanja, druženja, rocna dela in terapije, nosilno – likovno dejavnost, pa izvaja oskrbnica in vodja hiše Damijana Bijek. ZA POVEZANO SKUPNOST Damijana Bijek trenutno vodi šest likovnih skupin, izvaja rojstnodnev­ne likovnice ter osebne tecaje oz. vas vodi ob slikanju umetnine za darilo komu od vam dragih. Hišo soustvarjamo z vsemi vami, geslo hiše pa je »Za povezano skupnost«. Projekt Hiše Jakoš je nastal kot po­skus odgovora na razlicne potrebe med samimi Ivancani, kakor tudi želja privabiti širše slovensko ob­cinstvo, vendar z željo in zavezo, da delamo in gostimo buticne, intimne in povezovalno-družabne programe v kulturnem duhu. KAKO NAM GRE V tem casu je v hiši gostovalo oz. gostuje že preko 40 razlicnih naje­mnikov s tedenskim, mesecnim ali obcasnim programom -s prav tako razlicno oz. bogato ponudbo, tako da je povprecno v hiši skoraj vsak dan en dogodek. To so podjetniški zajtrki z razlicnimi predavanji, pre­davanja za starše s psihoterapev­tko, bralni klubi za mlade in starej­še, gledališke predstave za otroke, kantavtorski veceri, srecanja mamic na porodniškem dopustu z dojenc­ki, potopisi, delavnice hipnoze, le­potnih tretmajev, polstenja, izde­lave mil, tkanja, gibalnih vaj, shakti plesa, gongov, šivanja, sestankov, božicnim fotografiranjem, name­njena pa je tudi zaprtim skupinam, praznovanju tematskih rojstnih dni, pocitniških dejavnosti in seveda, sedaj že šestim likovnim skupinam, pa tudi v izvedbi likovnih delavnic skupaj z JSKD OI Ivancna Gorica in ZKD Ivancna Gorica. Prostor sprej­me od 40 do 50 obiskovalcev, zato za vsak dogodek zbiramo prijave. Vecina tega je zabeleženega na Fa­cebooku in Instagram profilu »Hiša Jakoš«, kjer nas lahko vsakodnevno spremljate. NAJEM PROSTOROV Prostor lahko najamete s predlo­gom terminov, ko bi želeli izvajati svoje delavnice, potem pa se uskla­dimo. Lahko nam pišete na hisa. jakos@gmail.com ali poklicete na 031 833 338. VPISUJEMO NOVINCE V LIKOVNO ŠOLO Še vedno se lahko vpišete v likovno šolo, kjer se boste preizkusili v slika­nju razlicnih motivov in tehnik. Za odrasle poteka termin v ponede­ljek in torek od 20.00 do 21.30, za osnovnošolce od 1. do 4. razreda -v ponedeljek ali torek od 17.00 do 18.00, za osnovnošolce od 5. do 9. razreda -v torek od 18.00 do 19.30. BOŽICNA PREDSTAVA Z BOŽICKOM hišnem bazarju »Artiva«. V nedeljo, 22. 12. 2024, ob 15. uri, Prijava na predstavo: pravljicnafrti­vas vabimo na otroško predstavo na@gmail.com. Božicni zvoncek, ki bo na prostem ob luckah in carobnem vzdušju. V novem letu vam ekipaPride tudi Božicek, v hiši pa se bo- Hiše Jakoš želi srecno, zdra­ ste lahko pogreli s cajem ob druže­ vo in ustvarjalno leto 2025. nju, naredili kak »selfi« z njim, v za to pripravljenem koticku ali kupili Damijana Bijek rocno izdelano mini darilce zase na Šport Bor Tit Jerlah državni prvak v 20 let Taekwondo kluba dvoranskem balinanju posamicno, Kang iz Ivancne Gorice V nedeljo, 24. novembra, je v športni dvorani OŠ Sticna potekal mednaro­ dni 10. taekwondo pokal Ivancna Gorica v izvedbi Taekwondo kluba Kang Ivancna Gorica. Tekmovalo je 412 tekmovalcev iz 41 klubov in 6 držav iz V naši obcini imamo dva odlicna Bosne in Hercegovine, Ceške, Hrvaške, Italije, Slovaške in Slovenije. parašportnika v dvoranskem ba-Letošnji deseti pokal je bil še posebej jubilejni za domaci taekwondo klub iz linanju Bora Tita Jerlaha in Blaža Ivancne Gorice. Slednji v letu 2024 obeležuje tudi 20. obletnico delovanja.Adamljeta. Ker je parašport vse bolj Poleg otvoritve turnirja je župan Dušan Strnad klubu ob jubileju izrocil spo­popularen, fanta pa dosegata odlic-minski kovanec Prijetno domace. V nagovoru se je zahvalil vodstvu kluba, ne rezultate, je prav, da spet nekaj predvsem Tomažu Zakrajšku in Borislavu Miloševicu, ki že vse od leta 2004, zapišemo o njima in o tem športu. izvajata tovrstno borilno vešcino v naši obcini. O dvoranskem balinanju ali boccia Posebno spominsko plaketo na turnirju v Ivancni Gorici je s strani kluba sem torej porocal že lani, a ker o Kang prejel tudi letošnji udeleženec olimpijskih iger v Parizu, Patrik Div­dogajanju v tej športni panogi sli-kovic. šimo le redko je prav, da še enkrat Gašper Stopar osvežim osnovne informacije o njej. Dvoransko balinanje ali boccia je športna panoga, primerna za gi­balno ovirane posameznike. Je tudi paralimpijski šport. Najprej so se s tem športom ukvarjali le športniki s cerebralno paralizo, sedaj pa so vkljuceni tudi drugi gibalno ovirani športniki. Igra poteka v dvorani, na zacrtanem igrišcu, kjer se športniki lahko pomerijo individualno, v pa­rih ali pa v skupinah. Cilj igre je, da igralci svoj barvni balincek (rdec ali moder) cim bolj približajo belemu (jack ball). Tekmovalci tekmujejo sede na svojih invalidskih vozickih v razlicnih kategorijah odvisno od stopnje gibalne oviranosti. Neka­teri lahko balincke mecejo, drugi jih lahko usmerjajo z nogo, tisti, ki tega ne zmorejo pa si pomagajo z asistenti in s posebnimi pripomocki -klancinami po kateri spustijo balin­cek. 20-letni Bor je odlicne rezulta­te dosegal že lani, a letos je svoje dosežke še nadgradil. 9. novembra je v Puconcih potekalo državno pr­venstvo za posameznike. Bor se je v svoji kategoriji BC3 odlicno odrezal in postal državni prvak! Odlicen pa in pare. Tudi tukaj sta bila fanta mesto in osvojil naslov državnega je bil v kategoriji BC4 tudi 24-letni iz naše obcine odlicna, saj je Blaž podprvaka, seveda v kategoriji BC3. Blaž Adamlje, ki je osvojil naslov dr-Adamlje v paru z Natašo Bartol Fantoma iskrene cestitke in vse do­žavnega podprvaka. osvojil naslov državnega prvaka v bro tudi v novem letu! Blaž Adamlje prvak v parih 30. novembra pa je bilo v Kamni-parih v kategoriji BC4, Bor pa je v ku še državno prvenstvo za ekipe paru z Niko Škof le za las zgrešil 1. Simon Bregar Srednješolska športna tekmovanja Odbojkarice, košarkarice in košarkarji 3. na Dolenjskem Dekliška odbojkarska ekipa SŠ Jo­sipa Jurcica iz Ivancne Gorice je v zacetku novembra nastopila na podrocnem tekmovanju. Dekleta so prikazala zelo dobro igro in v konkurenci petih najboljših ekip na Dolenjskem dosegla odlicno 3. me­sto. Potrebno je še omeniti, da so dekleta nastopila brez odlicne Nike Knep, ki je poškodovana. V dveh tekmah so zmagala, proti mocnima ekipama Gimnazije Brežice in Gi­mnazije Novo mesto pa so morala priznati tesen poraz. Za našo šolo so igrale: Tonja Smole, Tia Begar, Chloe Kucler, Nika Nidorfer, Meta Zaletelj, Sara Subic, Judita Kušar, Franja Repovž, Vesna Ambrožic in Hana Racki. Ekipo je vodil Robert Bregar, prof. šp. vzgoje. Cestitke vsem igralkam za dobre predstave in borbenost. Nato so na podrocnem tekmovanju nastopile tudi košarkarice. Tudi te so zelo izkazale. V predtekmovanju so po eno tekmo zmagale in izgubi­le. V polfinalu so izgubile s kasnejši­mi zmagovalkami-ekipo Gimnazije Novo mesto, a so nato v tekmi za 3. mesto zanesljivo premagale eki­po Ekonomske šole Novo mesto in se s tem razveselile 3. mesta in s tem tudi uvrstitve v cetrtfinale dr­žavnega tekmovanja. Za našo šolo so nastopile: Meta Zupancic (2. naj­boljša strelka tekmovanja), Glorija Zaletelj, Nika Knez, Neža Podržaj, Eva Podržaj, Živa Šmajgert in Tjaša Rakar Voga. Ekipo je vodil Tomaž Eržen, prof. šp. vzgoje. Odlicni pa so bili tudi košarkarji naše šole, saj so na podrocnem, dolenjskem prvenstvu prav tako osvojili 3. mesto in si s tem prislužili nastop v cetrtfinalu državnega tek­movanja. V predtekmovanju so naši fantje obe tekmi suvereno zmaga­li, v polfinalu pa so s precej smole, po podaljških tesno izgubili z ekipo SREŠTG Novo mesto. A že v tekmi za 3. mesto zopet suvereno zmaga­li proti ekipi Gimnazije Brežice. Za našo šolo so igrali: Jon Rijavec, ki je bil tudi prepricljivo najboljši strelec tekmovanja, Gorazd Jerman, Danaj Bergant, Ronald Bažec, Urh Virant, Gašper Bahor, Timotej Cernac, Ur­ban Kebe in Jure Koleša. Ekipo je vodil Tomaž Eržen, prof. šp. vzgoje. Simon Bregar Zahvale Zahvale Solza, žalost, bolecina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki mocno boli. (T. Pavcek) ZAHVALA V 51. letu se je po kratki in težki bolezni od nas mnogo prezgodaj poslovila naša zlata mamica, žena, hci, sestra, svakinja in teta VILMA KRAVANJA 14. 8. 1973 – 16. 11. 2024 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste nam izkazali po­moc in podporo. Hvala vsem, ki ste Vilmo v tako velikem številu pospremili na njeno poslednjo pot, ko smo se od nje poslovili na pokopališcu v Sticni. Hvala pogrebni služ­bi Perpar in duhovniku Pavlu Juhantu za lepo opravljen obred, citrarki Evi za ganljivo glasbeno spremljavo ter pevkam za lepo zapete pesmi. Hvala tudi uciteljici Ingrid, Aninim sošolcem iz 5.b razre­da ter ostalim uciteljicam OŠ Sticna, za podporo, pomoc in izreceno sožalje. Posebno hvala Alešu, Darji, Toniju ter Nastji in Nataši za cudovite in lepe besede slovesa. Hvala vodstvu Avto centra Jerovšek iz Grosuplja za dobrosrcno in nesebicno pomoc ter vso podporo in izkazano socutje. Hvala tudi dr. Katarini Žirovnik Kuster, patronažni sestri Mateji ter ostalemu osebju ZD Ivancna Gorica za razume­vanje, pomoc in obiske na domu. Hvala vsem tistim, ki nam pomagate tudi, ko naše zlate Vilme ni vec med nami. Draga naša Vilma! Vsa dobrota in toplina tvojega srca ter vsa tvoja brezpo­gojna ljubezen ostajajo z nami za vedno. Mož Damijan, hci Ana, mami Joži ter sestri Ksenja in Jolanda z družinama Vprašajo me, kam grem? Grem k moji mami, vedno, vedno … ZAHVALA SEVER ANA iz Muljave 8. 1. 1930 – 18. 11. 2024 Ob slovesu naše drage mamike se zahvaljujemo vsem, ki ste oblikovali pogrebno slovesnost. Hvala gospodu župni­ku Dejanu Pavlinu, pogrebnemu zavodu Perpar, pevske­mu zboru Prijatelji, citrarki Evi Medved, Maji Miklavcic za pesem Ave Marija, Niki Stopar za lepe besede. Hvala društvu upokojencev Ivancna Gorica in gospodu Marinc­ku za lepe besede o mami in njenem življenju. Hvala za številne darove in tople tolažilne besede. Hvala, da ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Za­hvaljujemo se ZD Ivancna Gorica, dr. Vidmarjevi, za zelo spoštljiv odnos do mame. Hvala gospema Petri in Martini za skrbne in prijetne obiske. Hvala vsem, ki ste se ustavili pri naši mami in poklepetali z njo. Vesela je bila tega. Žalujoci sinova Vinko in Božo ter hceri Sonja in Irena z družinami, 11 vnukov in 19 pravnukov Kje si mama naša, kje je mili tvoj obraz … Kje je roka tvoja, ki skrbela je za nas … ZAHVALA V 80. letu nas je zapustila naša draga mami, stara mama, prababica, tašca in sestra HEDVIGA ANTONCIC, rojena Trnovšekiz Doba pri Šentvidu (30. 3. 1945 – 3. 11. 2024) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili žalost, bolecino, pomoc in podporo, nam izrazili sožalje, pokojni mami darovali cvetje, svece in svete maše. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, vašcanom, prijateljem in znancem. Iskrena hvala pogrebnemu za­vodu Perpar za organizacijo in izvedbo pogreba. Prisrc­na hvala župniku g. Izidorju Grošlju za lepo opravljen pogrebni obred. Lepa hvala pevcem moškega pevskega zbora Prijatelji za ganljivo zapete pesmi. Zahvala tudi Dom Tisju Crni Potok za oskrbo zadnjih nekaj mesecev njenega življenja. Hvala vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili na nje­no zadnjo pot. Žalujoci vsi njeni Božic prihaja in spoznanje, da nam ta praznik zareže bolecino v srce. Mineva prvo leto, odkar si tiho odšel. Nismo se mogli posloviti, objeti … Tako zelo te pogrešamo, vedno boš v naših srcih, nikoli pozabljen. V SPOMIN MIROTU Ni besed vec tvojih, ni vec stiska tvojih rok, ostal le nate nam spomin je, a ob spominu trpek jok. Ne mine ura, dan in noc, med nami vedno si navzoc, v naših srcih ti živiš, zato pot nas vodi tja, kjer tihi dom le rože zdaj krasijo in svecke ti v spomin gorijo. Tatjana, Gašper, Rok Nekoc nekje se ponovno srecamo. Tam za mavrico, kjer pravijo, da ni trpljenja in ne slovesa. V SPOMIN ANTON FAJDIGA (1937–2021) iz Temenice Mineva tretje leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oce in dedek. Hvaležni smo ti za vse in te neizmerno po­grešamo. Hvala vsem, ki ga skupaj z nami ohranjate v spominih in srcih. Vsi njegovi ZAHVALA V 60. letu se je od nas prehitro po­slovil naš dragi mož, oce, brat ANTON JAMNIK iz Sušice 31. 1. 1965 – 21. 11. 2024 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, va­šcanom, prijateljem in znancem za izreceno sožalje, da­rovano cvetje, svece in mašne namene. Posebna zahvala gre osebju ZD Ivancna Gorica za sveto­vanje, pomoc in namenjen cas. Zahvaljujemo se župniku Dejanu Pavlinu in pogrebnemu zavodu Novak. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoci: vsi njegovi Srce nam žalost je ranila, ker te vec med nami ni. Ceprav te zemlja je pokrila, duh tvoj z nami še živi. Je cas, ki da, je cas, ki vzame, pravijo, je cas, ki celi rane, in je cas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. Kje si ljubi mož in oce, kje tvoj mili je obraz, kje tvoja skrbna roka je, ki skrbela je za nas. V SPOMIN V SPOMIN V SPOMIN Že osem let je minilo, odkar nas je veliko prezgodaj zapu­stila naša draga FRANC HREN (1958–2013) DARKO LAVRIC 8. 8. 1954 – 4. 1. 2019 iz Gabrja pri Sticni Šest let mineva, odkar si odšel v vecnost. KATARINA ILAR (1947–2016) Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu in v molitvi. Minilo je že enajsto leto, odkar smo se poslovili od tebe. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in prižigate svecke v spomin. Z zlomljenim srcem živimo in hrepenimo po tebi. Pogrešamo te! Vsi tvoji najdražji Vsi njeni Vsi njegovi Siva V hribe tudi v zimi Gore predstavljajo skoraj polovico bi­otske raznovrstnosti našega planeta. Polovici cloveštva zagotavljajo pitno vodo, so vir zelene energije, številnih drugih dobrin in ekoloških storitev. Z zavedanjem tega je Generalna skup­šcina OZN leta 2003 razglasila 11. december za mednarodni dan gora. V Sloveniji gore predstavljajo skoraj tri cetrtine površja in mogoce je prav to vzrok, da jih imamo radi in jih z veseljem obiskujemo. Obisk gora na­rašca iz leta v leto v vseh letnih casih. Hoja v hribe pozimi ponuja drugac­no doživetje narave, kot so snežni razgledi in tišina zasneženih vrhov. A hkrati prinaša posebne nevarnosti, kot so plazovi, ekstremne vremenske razmere in poledenele poti. Zato se je potrebno na zimsko turo posebej pripraviti. Pred turo preverimo dolžino ture, vi­šinsko razliko poti in cas, ki ga bomo potrebovali. Zimske ture obicajno trajajo dlje zaradi snega in ledenih površin. Predhodno preverimo pla­zovne razmere na obmocju (1. sto­pnja: majhna nevarnost, 5. stopnja: zelo velika nevarnost). Informacije dobimo na spletnih straneh PZS ali ARSO. Dobro je imeti rezervni nacrt z alternativno potjo in možnostjo predcasnega sestopa, ce se razmere poslabšajo. Oprema za zimsko turo se dokaj razlikuje od poletne. Oblecemo se vecslojno. Prva plast je toplotno ak­tivno perilo (merino volna), ki odvaja vlago stran od kože na zunanje pla­sti oblacil, kjer hitreje izhlapi. Tako ohranja sloj toplega zraka ob telesu, kar preprecuje izgubo toplote. Sledi izolacijski sloj-flis in puhovka, ki sta lahka, ucinkovito zadržujeta toploto, ki jo proizvaja naše telo in nas tako šcitita pred mrazom. Cez to, po po­trebi oblecemo tudi nepremocljivo in zracno jakno (gore-tex). Tudi hlace imamo toplejše kot poleti. Priporo­cljive so »vetrne« hlace, ki so zracne in šcitijo pred vetrom, vlago in mra­zom. Volnene nogavice, še posebej iz merino volne, odlicno zadržujejo toploto, tudi ce so mokre. Prav tako odvajajo znoj stran od kože. Ohranja­jo topla stopala v mrazu in preprecu­jejo pregrevanje pri vecji aktivnosti. Potrebujemo še toplo kapo (flis, volna), cevasti šal (buff) in rokavi­ce-tudi rezervni par. Zimski pohodni cevlji naj nudijo dobro izolacijo pred mrazom in vodoodpornost. Imajo trši podplat in so združljivi z dereza­mi. Dobre gamaše so tiste, ki zago­tavljajo zašcito pred vlago in vetrom, hkrati pa dihajo (gore-tex). Tehnicna oprema v nahrbtniku vklju­cuje dereze in cepin za poledenela podrocja. V visokogorju, kjer obsta­ja tveganje za plazove, je obvezna oprema lavinski trojcek, ki omogoca iskanje in lociranje oseb, ujetih v pla­zu. Sestavljajo ga lavinska žolna (od­dajnik-sprejemnik), lavinska sonda, s katero po grobi lokaciji sondiramo sneg, dokler ne zacutimo trde ovire (telo) in lavinska lopata, ki omogoca hitro izkopavanje ponesrecenca iz­pod snega. Nepogrešljiva oprema je celna svetilka z dodatnimi baterija­mi, saj so dnevi pozimi krajši. Telefon nosimo na toplem v notranjem žepu oblacil, bliže telesu. Mraz vpliva na baterijo telefona in pri nizkih tem­peraturah kaj hitro izgubi ucinkovi­tost, zato je dobrodošel del opreme tudi napolnjen prenosni polnilec za telefon. Tudi zemljevid in kompas, v kombinaciji z znanjem orientacije, sodita v pohodniški nahrbtnik. V nahrbtniku, ki je obicajno vecji (30-40 litrov), mora biti še termovka s toplim cajem in energijski prigrizki. Med zimskimi pohodi lahko zaradi fi­zicnega napora in suhega zraka hitro pride do dehidracije, tudi ce ne cuti­mo žeje, hkrati pa caj ogreje organi­zem. Dodatek medu ali šcepec soli je dobra alternativa. Hlad in fizicni na­por povecata porabo energije. Redni odmori in vnos kalorij so bistveni za varno hojo. Prav tako ne smeta v na­hrbtniku manjkati komplet prve po­moci in folija za zašcito pred mrazom (reševalna folija, termodeka). Nare­jena je iz lahkega odsevnega mate­riala (obicajno aluminij), ki pomaga ohranjati telesno toploto. Folija od­bija 90 % telesne toplote nazaj proti telesu. Preprecuje izgubo toplote zaradi sevanja, kar je kljucno za pre­precevanje podhladitve. V folijo se ovijemo tako, da sijajna stran gleda proti telesu. Pokrijemo celo telo, vkljucno z glavo. Pustimo le odprtino za dihanje. Folija je s svojo svetleco površino vidna od dalec in jo lahko uporabimo tudi za klic v sili. Zimske ture zahtevajo posebno fizic­no in psihicno pripravo, saj so raz­mere bolj zahtevne kot poleti. Mraz, sneg, veter in krajši dnevi povecajo tveganje za nesrece. Ustrezna pri­prava lahko prepreci izcrpanost, po­škodbe in napacne odlocitve. Hoja v hribe pozimi je lahko izje­mno lepa in nagrajujoca izkušnja, vendar zahteva dodatno skrb in pripravljenost zaradi spremenljivih vremenskih razmer in zahtevnejših terenskih pogojev. S fizicno in psihic­no pripravo, uporabo zemljevida in kompasa, ter pravilne opreme bomo zmanjšali tveganje za nesrece in iz­boljšali svojo varnost. Pomembno je, da vedno poslušamo svoje telo, poznamo svoje meje in ne precenju­jemo svojih sposobnosti. Pravilno nacrtovanje, zavedanje tveganj in odgovorno vedenje so kljucni za var-no in prijetno pohodniško izkušnjo v zimskih gorah. Magdalena Butkovic december 2024 - številka 8 mesec 2013 številka 5 Ambrus ZAGRADEC Metnaj Muljava Temenica Spominska plošca padlim v prvi svetovni vojni v Višnji Gori Na grozote prve svetovne vojne nas poleg spominskih plošc v Šentvidu pri Sticni in na Krki, o katerih smo v Klasju že pisali, spominja tudi spominska plošca v Višnji Gori. Spominska plošca padlim v prvi svetovni vojni je vzidana na južni fasadi župnijske cerkev sv. Tilna. Nanjo nas je spomnil Franc Godeša iz Višnje Gore. Na spominski plošci je izklesanih 55 imen padlih fantov in mož iz župni­je Višnja Gora. Spominska plošca je bila na fasado cerkve vzidana deset let po koncani prvi svetovni vojni leta 1928, po zaslugi višnjegorskega župnika Konrada Textorja. Na vrhu spomenika sta letnici 1914 in 1928 ter napis: V svetovni vojni padlim vojakom iz župnije Višnja Gora. Spomenik je bil izdelan v ljubljan­ski kamnoseški delavnici uglednega kamnoseka Alojzija Vodnika (1868­1939). Posebnost višnjegorskega spomeni­ka je dodatno okrasje v obliki dveh granat, ki sta v kamnu izdelani na vsaki strani spominske plošce ter speci lev, ki je izdelan v plitkem re­liefu pod napisno plošco. Slednji je simbol moci, spanja ali izgubljanja življenjske moci. Višnjegorska spominska plošca po­snema tipološko razširjeno obliko spominskih plošc, ki so jih izdelovali in vgrajevali na procelja cerkva od leta 1925 dalje. O tem lahko vec preberemo tudi pri Vitu Hazlerju, ki je lani izdal izjemno monografijo z naslovom Dedišcina spomenikov prve svetovne vojne. Vojaška poko­pališca, kapelice, spomeniki in spo­minska znamenja. Kogar ta tema­tika še posebej zanima, mu knjigo toplo priporocamo v branje. Dušan Štepec Podpis Alojzija Vodnika, avtorja kamnitega spominske-Relief ležecega leva. Foto: Dušan Štepec ga obeležja. Foto: Dušan Štepec 40 let Zadružnega hrama v Ivancni Gorici Stavba Zadružnega doma v središcu Ivancne Gorice je eden prepoznav­nejših objektov našega obcinskega središca, ki še danes služi svojemu namenu, ceprav tudi v nekoliko spremenjeni funkciji. Veliko obcank in obcanov vanj zahaja v knjižnico, svoje prostore ima tam tudi vec or­ganizacij, društev in podjetij, med drugim tudi uprava ZD Ivancna Gorica. Še danes je v njem sedež Kmetijske zadruge Sticna in že 40 let tudi njihov lokal Zadružni hram. Zadružni dom v Ivancni Gorici je bil zgrajen leta 1952 in je eden od vec kot 300 zadružnih domov, ki so bili zgrajeni po drugi svetovni vojni na zahtevo takratne oblasti. Najboljši arhitekti iz cele Jugoslavije so izde­lali nekaj tipskih nacrtov, vkljucno s popisom materiala in navodili za gradnjo, kot so na primer navodila za izdelavo opeke. V vsakem ve­cjem kraju so dolocili lokacijo, nacrt pa so lahko malo krajani predelali po svoje, zato se domovi tudi raz­likujejo. Gradili so jih prostovoljci, veliko so prispevali kmetje. Svoje prostore so v njem nekoc imeli tudi pošta, maticni urad, gostinski lokal, pisarne podjetij, vrtec in še druge organizacije. Po ustanovitvi nove Obcine Ivancna Gorica so prve seje obcinskega sveta potekale v za­družnem domu, kasneje je Obcina Ivancna Gorica odkupila prostore od nekdanjega podjetja Traig.Že od leta 1984 pa v pritlicju pod okriljem Kmetijske zadruge Sticna obratuje lokal Zadružni hram, ki slo-vi po okusnih, sveže pripravljenih »KIT Kmetijska zadruga Sticna bo dnevnih malicah. Ob otvoritvi so 27. 11. 1984 na Dan republike od­takrat v casopisu grosupeljske ob-prla nov, sodoben gostinski obrat v cine Naša skupnost takole zapisali: koristni površini 220 m2. Namenjen je za pripravo tople prehrane delavcev, ki je še nimajo zago­tovljene, kakor tudi ostalim gostom. Je zelo sodobno urejen in bo zapolnil vrzel, ki je nastala po ukinitvi gostilne v zadružnem domu.« Letos je KZ Sticna Za­družni hram obnovila in prilagodila novim potrebam, prenovlje­ne so sanitarije, je­dilnica, terasa in nad­strešek. Po besedah direktorice Judite Pe­kolj, je bila to druga temeljitejša obnova v štiridesetih letih. In ker je zakljucek obnove sovpadal s 40. obletnico Za­družnega hrama, so ob tej priložnosti povabili tudi nekdanje zaposlene ter goste. Tako je bila 29. 11. prisotna tudi prvotna ekipa iz leta 1984, poslo­vodkinja Toncka, natakarji Alenka, Andreja, Lojze in kuhar Zvone, pa tudi ostali, ki so v preteklih letih delali v Zadružnem hramu. »Še posebej pa smo ponosni, da sta z nami že od zacetka Alenka in Martin, oba sta del kolektiva še danes. Srecanje je bilo res poseben dogodek, z veseljem smo obujali spomine na zacetke, ko je Zadružni hram prvic odprl svoja vrata in na dogodke, ki so nas povezovali skozi leta« je povedala Pekoljeva. Zadružni hram vabi k obisku še danes. Dnevno nudi izbiro vsaj dveh vrst malic, stalna ponudba so tudi zrezki, pice in solate. Hrana je domaca, tra­dicionalna in kot pravijo se trudijo zagotavljati kakovostna živila, ce je le mogoce slovenskega porekla. Lokal lahko postane tudi odlicen prostor za praznovanja in druženja vecjih skupin. Matej Šteh