TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 9226 Moravske Toplice o v ’.najlepsi podobi. Nehote rCtjs prev. surovina za biodizelpa dobim pome UVODNIK Moram priznati, da Lipnica od številke do številke bolj poka po šivih, obleka postaja pretesna - dogodkov, gradiva je enostavno preveč. V pogovoru s Stanislavom Srako razglabljamo o možnostih izrabe cenejših virov energije. »Fosilna goriva bodo vse dražja,« ugotavlja sogovornik. Draga je tudi voda in povrh so še težave z njeno kvaliteto. Na kar štirih straneh so se zvrstila poročila odgovornih za nadzor in ukrepanje. Naslednja številka bo izšla šele ob koncu septembra, zato že zdaj opozarjamo m prireditve ob 9. občinskem prazniku v začetku septembra, na 5. strani pa objavljamo tudi razpis za nagrado občine in priznanja za pomembne dosežke posameznikov, društev, organizacij ... Poročamo o tem, kako so učenci osnovnih šol tekmovali v poznavanju prometnih predpisov, ekipe civilne zaščite v strokovnem znanju in spretnostih, kako neverjetne rezultate in uvrstitve so športni entuziasti zabeležili v zadnjem obdobju. Nova rubrika nosi naslov Na skupni poti življenja in predstavlja mladoporočence z našega območja. .. , IMENITNI USPEHI NAŠIH ŠPORTNIKOV Na športnih straneh poročamo o vrhunskih dosežkih naših športnikov. Vse premalo vemo, na primer, o kinologih in njihovih uspehih, celo takrat, ko dosegajo vrhunske rezultate. Tak dosežek se je posrečil Danielu Lipiču, članu KD Goričko Sebeborci, ki je s svojo nemško ovčarko Zalo postal svetovni prvak v sledenju. Članice ŽNK Pomurje Len iz Filovec tekmujejo - podobno kot hokejisti/tke HK Moravske Toplice - v prvi državni ligi. V ligaškem tekmovanju so pristale na drugem mestu, z zmago 5 : 0 nad ekipo Senožeti Vode pa so filovska dekleta osvojila naslov državnih pokalnih prvakinj. Več vidnih uvrstitev je v zadnjem obdobju dosegla talentirana tekačica na srednje in dolge proge Simona Gomboc iz Ivanovec. Med drugim je osvojila prvo mesto na 5,5-kilometrski progi na 25. maratonu Treh src v Radencih in zmagala na vseh treh dosedanjih tekmovanjih za pomurski pokal v tekih. Čestitamo vam, ambasadorji Pomurja v športu! GUŽINA ZA KOSCE - Zgovorna in starinsko opravljena Koloman Malačič in Dragica Kianec sta bila nekakšna gostitelja tekmovanja koscev v Selu. In nista skoparila s pijačo in »smetan- skimi gibicami« za kosce in obiskovalce. (G. G.) Foto: Arhiv SPV V SLIKI IN BESEDI MORAVSKE TOPLICE: GOLFSKj\ LIVADA DOGRAJENA - Direktor kranjske Save Janez Bohorič, direktor Term 3000 Dušan Bencik in župan Franc Cipot so slovesno odprli igrišče za golf v Moravskih Toplicah, ki je dobilo dokončno podobo. Igrišče na skoraj 60 hektarjih površine je obdalo zdraviliški kompleks z vzhodne, južne in zahodne strani. SELO: TEKMOVANJE ROČNIH KOSCEV - V času, ko se nam kislo nasmiha poletje, se je s tradicionalno košnjo v Selu začela tudi sezona etnografsko obarvanih prireditev. Zmagal je Stanko Gorčan iz Fokovec. KAJ VEŠ 0 PROMETU - Predsednik Sveta za preventivo in varnost Občine Moravske Toplice Franc Čarni, pobudnik in organizator tradicionalne prometno vzgojne akcije Kaj veš o prometu, je podelil priznanja najuspešnejšim tekmovalcem na medobčinskem tekmovanju. MORAVSKE TOPLICE: 30 LET TURISTIČNE KMETIJE FLISAR: Če se je na začetku, pred 30 leti, vse skupaj zdelo kot še ena Sandijeva pesniška sanjarija, to že dolgo ni več. Flisarjeva turistična kmetija v Zgornjih Moravcih je proslavila visok jubilej in predstavila novo vizijo združenih turističnih ponudnikov. POHOD PO ČEBELJIH POTEH - Hoja, pohodništvo postaja priljubljena oblika športne sprostitve občanov. Dokaz je na dlani: množična udeležba na številnih uveljavljenih in novih pohodih. ČD Prosenjakovci je pripravilo Prvi pohod po čebeljih poteh. Pobudnika pohoda, čebelarja in ljubitelja ter varuha kulturne dediščine Kolomana Kozica, dobitnika priznanja Antona Janše I. stopnje, predstavljamo na 14. strani. NADVSE USPEŠNI ŠPORTNIKI - Tokrat poročamo o izjemnih športnih uspehih naših tekmovalcev: kinolog Daniel Lipič je s svojo Zalo postal svetovni prvak v sledenju, tu je zmagoviti niz nastopov atletinje Simone Gomboc, nogometašice ŽNK Pomurje Len so postale državne pokalne zmagovalke. Skupaj z vodstvom kluba in trenerji (trener prve ekipe je Robert Berendijaš) sta jih sprejela župan Franc Cipot in predsednik OŠZ Branko Recek. ŽIVAHNO INVESTIRANJE - A TUDI VELIKO NEZADOVOLJSTVO OBČANOV Samo v letu 2005, torej v petih mesecih tekočega leta, je Občina Moravske Toplice izdala več kot 150 lokacijskih informacij, ki predstavljajo dovoljenja za investicijska vlaganja, tako v zasebnem kot v družbenem sektorju. Hkrati pa je zelo pomemben tudi podatek, da je bilo od začetka leta 2003 izdanih skupno več kot 750 lokacijskih informacij. Vse to kaže, da je intenzivnost investiranja in s tem tudi dejanski razvojni potencial na območju občine v zadnjem obdobju izjemno velik. Ob tem pa ne gre prezreti niti velikega prometa na nepremičninskem trgu, saj se število kupoprodajnih pogodb za stavbna zemljišča in nepremičnine, predvsem hiše in apartmaje pa tudi za kmetijska zemljišča, v zadnjem obdobju močno povečuje. Takšno stanje, ki ga je možno oceniti kot pozitivni odziv investitorjev na razvojne priložnosti, ki se kažejo v okolju občine, daje na eni strani veliko upanja in pričakovanj, da bo na ta način ustvarjenih veliko novih delovnih mest in s tem priložnosti za zaposlitev ter izboljšanje dohodkovnega položaja prebivalstva, na drugi strani pa je, vsaj v fazi intenzivnih izvajanj gradbenih del, to lahko za ljudi in za določeno okolje tudi precej moteče. Intenzivna gradbena dela, ki v tem trenutku potekajo ob začetku izgradnje novega hotela visoke kategorije v Termah 3000, so predvsem na ožjem območju, v naseljih Moravske Toplice, Tešanovci, Martjanci, Mlajtinci in Noršinci, povzročila kar nekaj vroče krvi in odkritega nezadovoljstva, predvsem pri ljudeh, ki imajo bivališča ob najbolj prometnih poteh, kjer poteka promet s težkimi tovornimi vozili. Vsekakor bi moral izvajalec gradbenih del že ob podpisu izvajalske pogodbe z investitorjem imeti tudi dovoljenje za transport tega odvečnega materiala, saj občinske ceste nikakor niso konstruirane in izgrajene na način, ki bi omogočal masovni promet super težkih tovornjakov. Ker se to ni zgodilo, je bila občina postavljena pred golo dejstvo, da bodisi ustavi začetek gradnje in velikih vlaganj v razvoj turistične infrastrukture in s tem naredi investitorju - in tudi sebi - posredno veliko škodo ali pa poskuša najti varianto, da se izvedba teh del opravlja še na meji vzdržnega za okolje. Seveda smo se odločili za drugo varianto, kar pomeni, da smo od izvajalca gradbenih del zahtevali, da opravlja prevoz po cestah, ki so za to usposobljene oziroma jih mora za to sam usposobiti ter hkrati, da omeji hitrost prometa na najnižjo možno (do 20 km/h). Kljub temu se zavedamo, da bodo posledice velikih obremenitev cest in okolja, zato pričakujemo od izvajalca del, da bo po končanju te faze gradnje prispeval svoj delež za sanacijo poškodb, predvsem na voziščih in drugih površinah, ki bodo v tem obdobju poškodovana. To gotovo ne bo v celoti pomirilo vseh, ki so z nenavadno obremenitvijo prometa v tem času tudi sami utrpeli škodo, povzročeno na njihovi lastnini, ali pa jo čutijo posredno v obliki slabših pogojev življenja (prah, blato, tresenje tal, poškodbe na hišah ...). Vendar pa pričakujem, da so naši občani kljub vsemu zadovoljni s tem, da se tako pomembne investicije izvajajo ravno na našem območju, saj bodo le-te prinesle veliko več pozitivnih rezultatov, kot so trenutni negativni učinki. Že sedaj pa se bomo morali predvsem v vedno bolj urbaniziranih delih naše občine navaditi na to, da bo s povečanjem zanimanja investitorjev za gradnjo v našem okolju vedno znova prihajalo do občasnih motenj zasebnosti in da prehajamo iz čisto ruralnega okolja miru in tišine počasi v svet urbanizacije in napredka, ki pa s sabo prinaša včasih tudi določene negativne vsebine. Najverjetneje bo naslednja investicija, ki bo zmotila ljudi v ožjem območju naselja Moravske Toplice, investicija v vrtino pri novem hotelu Vivat, gradnjo bazenov in drugih objektov v sklopu na novo nastajajočega turističnega centra. Vrednost investicijskih vlaganj v turizem v naši občini ocenjujemo na več kot 5 milijard tolarjev samo za letošnje in naslednje leto, ko naj bi bili izgrajeni objekti v okviru Term 3000 in hotela Vivat ter drugi posamezni investicijski vložki pravnih in fizičnih oseb na tem področju. To pa je gotovo zelo veliko za tako majhno območje, kot je naselje Moravske Toplice in ožje območje okrog njega, in bo imelo izjemne posledice na razvoj celotnega območja. Na ta način postaja naša občina eno najpomembnejših turističnih središč v Sloveniji, po številu prenočitvenih zmogljivosti pa tretji največji center za Portorožem in Čatežem. Po predvidevanjih iz investicijskih programov bo s temi investicijami ustvarjenih več kot 300 novih delovnih mest, kar je oziroma bo velika priložnost tudi za zaposlitev brezposelnih in tistih, ki jim zaradi stečajev in prevzemov v pomurskem gospodarstvu grozi, da bodo jutri postali brezposelni. Hkrati je to gotovo tudi priložnost za mlade, ki se šolajo in se odločajo za svoje bodoče poklice, saj je vedno bolj potrebno pri teh odločitvah izhajati iz realnih možnosti poznejše zaposlitve. Ob vsem tem velikem investicijskem bumu je seveda tudi občina postavljena v zelo odgovorno funkcijo, saj mora slediti nivoju ponudbe turističnih centrov z urejenostjo svojega okolja. Predvsem so potrebna še vedno velika vlaganja v komunalno infrastrukturo, v kanalizacijo, ceste, pločnike, javno razsvetljavo in drugo, kar omogoča normalno funkcioniranje velikih sistemov. Zato bomo morali v letošnjem letu veliko pozornosti nameniti urejanju infrastrukture v naselju Moravske Toplice in razširitvi čistilne naprave v Lukačevcih. Tako nameravamo v letošnjem letu urediti dele Dolge ulice, Delavske ulice in predel ulice Močvar v Moravskih Toplicah, ki je dejansko v izjemno slabem stanju, hkrati pa urediti tudi pločnike in del javne razsvetljave. Pretežni del tega vlaganja bo pokrit iz komunalnega prispevka investitorjev, za preostali del smo predvidevali, da ga pridobimo iz javnega razpisa. Žal smo dobili negativen odgovor, čeprav je bila naša vloga gotovo edina v Sloveniji, ki je v celoti izpolnjevala strokovne, predvsem namenske kriterije. Škoda, da je bilo ocenjevanje na komisiji prej administrativno in politično kot strokovno. Ne glede na izpad sredstev bomo v letošnjem letu nadaljevali z že začetimi investicijami: kanalizacija v Bogojini, nadaljevanje oskrbe z vodo na Goričkem in dokončanje kolesarske steze do Murske Sobote ter še nekaj manjših investicij, ki že tečejo ali so pred začetkom gradnje. Sicer pa Vas, drage občanke in spoštovani občani, ob tej priložnosti pozivam, da v zadovoljstvu ob novih pomembnih pridobitvah proslavimo letošnji 9. občinski praznik v enajstem letu delovanja občine. Naj med številnimi prireditvami opozorim le na postavitev doprsnega kipa, delo akad. kiparja Ferenca Kiralya, našemu rojaku Josipu Benku v Tešanovcih. Na dan slavnostnega odkritja kipa, 10. septembra 2005, bo potekal tudi simpozij o življenju in delu Josipa Benka. Feri Cipot, župan 9. OBČINSKI PRAZNIK / XVII. KOŠIČEVI DNEVI OKVIRNI PROGRAM PRIREDITEV OB 9. PRAZNIKU OBČINE MORAVSKE TOPLICE Datum Ura Prireditev Kraj prireditve Sobota, 27. 8. 2005 11.00 Prevzem obnovljene Voglarjeve koče Bukovnica Petek, 2. 9. 2005 19.00 Otvoritev razstave Prekmurska vas (Fokovci) skozi čas MT - hotel Vivat Sobota, 3. 9. 2005 Golf turnir za pokal MT - igrišče Občine Moravske Toplice za golf Sreda, 7. 9. 2005 11.00 Svečana seja Občinskega sveta OMT MT Sobota, 10. 9. 2005 9.00 Simpozij o Josipu Benku Tešanovci 16.00 Odkritje spomenika Josipu Benku Pohod po poteh kulturne dediščine Bogojina Nedelja, 11. 9. 2005 10.00 Kolesarski maraton Terme 3000 MT - Terme 3000 14.00 Osrednja prireditev - otvoritev MT - . ceste Močvar, podelitev priznanj (upokojenci) Delavska ulica Petek, 16. 9. 2005 30 let vrtca v Martjancih Martjanci Sobota, 17. 9. 2005 13.00 Razvitje veteranskega prapora Sebeborci 19.00 Koncert Consortium musicum Bogojina Nedelja, 18. 9. 2005 10.00 Avto moto rally Sebeborci 20.00 Folklorni večer Bogojina PRIREDITVE V OKVIRU XVII. KOŠIČEVIH DNEVOV Letošnji Košičevi dnevi bodo posvečeni 100-letnici kapele Svetega križa v Bukovnici. 20. 8. 2005 21. 8. 2005 21. 8. 2005 26. 8. 2005 28. 8. 2005 3. 9. 2005 4. 9. 2005 10. 9. 2005 11. 9. 2005 17. 9. 2005 18. 9. 2005 Koncert domačih pevcev LIKOS - otvoritev razstave Hubertova maša Vinogradniški večer Proščenje Zelenjadarski dan Jubilejna maša Pohod po poteh kulturne dediščine 100-letnica kapele Sv. Križa v Bukovnici Koncert Consortium musicum Folklorni večer dvorana Filovci veroučna učilnica Bogojina lovski dom, Bogojina kulturna dvorana Bogojina Gaj - Filovci Ivanci župnijska cerkev Bogojina veroučna učilnica - start Bukovnica župnijska cerkev Bogojina kulturna dvorana Bogojina NOV ZAČETEK V TIC MORAVSKE TOPLICE Od ustanovitve Turistično-informativnega urada Moravske Toplice leta 1996, današnjega Turističnega-informativnega centra Moravske Toplice (TIC), mineva devet let. V teh letih smo si vsi, ki smo tako ali drugače povezani z njim, pridobili veliko pozitivnih, pa tudi marsikatero negativno izkušnjo. Danes razen osnovne dejavnosti informiranja o turistični ponudbi v TIC Moravske Toplice opravljajo rezervacijske in recepcij- ske storitve za zasebne sobe in apartmaje, turistično kmetijo in penzione, prodajajo časopise in revije ter turistično literaturo. Po izdelkih domače obrti razen turistov poseže tudi marsikateri domačin, saj lon- čevina, medičarski in kovaški izdelki, izdelki iz slame in ličja pa tudi prekmur ska glasba na zgoščenkah in kasetah vabijo k nakupu. Od lanskega leta imamo menjalnico, vplačila za Loterijo po novem sprejemamo tudi ob nedeljah, pri nas dobite tudi ribiške karte in vstopnice za prireditve in koncerte po Prekmurju. Pripravljamo programe za izlete po okolici, ki jih tudi vodimo. Naj napisano ne izzveni kot samohvala, prej kot izziv vsem, ki še niste našli LITERARNI NATEČAJ Na natečaj, objavljen v 50. številki Lipnice (in ponovljen v 51.), je svoje pesmi ali prozne sestavke poslalo 10 učenk z OŠ Bogojina (mentorica Marjetka Erdelji), od tega 3 učenke 5. razreda in 7 učenk 8. razreda. Na natečaj za zgodbo iz živalskega sveta so 4 udeleženci poslali 5 zgodb. Komisija v sestavi Olga Gutman, Jože Vugrinec in Ludvik Sočič se je odločila, da podeli štiri knjižne nagrade, eno za najboljše prispevke učenk 5. razreda in tri knjižne nagrade udeleženkam iz višjih razredov osnovne šole. Komisija je odločila, da nagrade dobijo: LITERARNA USTVARJALNOST 5. razred Urška Časar, OŠ Bogojina, 5. a, za pesmi Višja stopnja Tina Berden, OŠ Bogojina, 8. a, za pesmi Lija Pucko, OŠ Bogojina, 8. b, za pesmi in prozni sestavek Senta Domjan, OŠ Bogojina, 8. a, za prozo in pesmi NATEČAJ ZA NAJLEPŠO ZGODBO IZ ŽIVALSKEGA SVETA Smilja Nabergoj, dr. vet. med., iz Veterinarskega inženiringa Nabergoj Moravske Toplice se je v soglasju s komisijo odločila, da podeli dve nagradi: Učenci višje stopnje Lija Pucko (OŠ Bogojina, 8. b) za spis Moje največje razočaranje Zgodba mlajših udeležencev Kaja Cipot (OŠ Bogojina, 5. b) za fantastično zgodbico Dobra in hudobna muca Čestitamo vsem, ki so zbrali pogum za udeležbo, predvsem seveda nagrajenkam! Izbor nagrajenih prispevkov bomo objavili v naslednji številki Lipnice. poti do nas. Navsezadnje smo eden redkih turistično-informativnih centrov v Sloveniji, ki ima svoja vrata odprta vse dni v letu in se s tako široko paleto dejavnosti v veliki meri tudi sam financira. Verjamemo, da TIC mora biti zbirališče informacij, točka, ki jo lahko sleherni turistični ali s turizmom povezan ponudnik, vsako turistično ali kulturno društvo vzame za svojo. Zato pozivamo vse, ki imate ideje, pripravljate prireditve, ohranjate ljudsko izročilo ali lahko karkoli ponudite obiskovalcem, turistom, da se oglasite. Skupaj bomo boljši, uspešnejši, odmevnejši. Martina Vink Kranjec, v. d. direktorice RAZPIS Na podlagi 11. člena Odloka o priznanjih in nagradi Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 35/97) komisija za priznanja in nagrade objavlja RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANI IN NAGRADE OBČINE MORAVSKE TOPLICE ZA LETO 2005 L Občina Moravske Toplice podeljuje priznanja in nagrado občine Moravske Toplice posameznikom za pomembna dejanja, življenjsko delo in dosežke. Podjetjem, samostojnim podjetnikom, zavodom, društvom, političnim strankam, krajevnim skupnostim in drugim organizacijam se lahko podelijo za pomembne dosežke na področju gospodarskega razvoja ali splošnega razvoja (kmetijstva, turizma in gostinstva, obrti, industrijske proizvodnje itd.), družbenih dejavnosti (kulturna, športna, izobraževalna itd.), informiranja, gasilstva in reševanja, pri delu drugih društev, reševanju manjšinske problematike ter razvoju posameznih dejavnosti oziroma krajev v občini. II. Priznanja in nagrade Občine Moravske Toplice: 1. Naziv Častni občan 2. Priznanje Občine Moravske Toplice 3. Velika zahvalna listina 4. Nagrada Občine Moravske Toplice III. Naziv Častni občan Občine Moravske Toplice se podeljuje posameznikom za posebno pomembna dejanja, delo in zasluge, ki pomenijo izjemen prispevek k razvoju, ugledu in uveljavljanju Občine Moravske Toplice v državi ali na mednarodnem področju. Priznanje Občine Moravske Toplice se podeljuje za pomembna dejanja in dosežke na področjih iz I. točke tega razpisa, dosežene v zadnjem obdobju. Velika zahvalna listina Občine Moravske Toplice se podeljuje za dosežke na področjih iz I. točke tega razpisa, ki so prispevali k uveljavitvi občine in njeni specifični prepoznavnosti v širšem slovenskem prostoru. Nagrada Občine Moravske Toplice se podeljuje za izjemno pomembne dosežke na kateremkoli področju delovanja, za sistematično in dosledno delo pri razvijanju gospodarskih dejavnosti, negovanju in razvijanju kulturnih vrednot, za izjemne športne in druge dosežke, ki nosilca uvrščajo v vrh državnih in mednarodnih tekmovanj, ustvarjalnih dosežkov na področju raziskovanja, umetniškega delovanja ali na drugih področjih. Predloge za podelitev priznanj in nagrade lahko podajo posamezniki, skupine občanov, politične stranke, župan, krajevne skupnosti, podjetja, zavodi, društva ter druge organizacije in skupnosti. Predlog mora vsebovati podatke o kandidatu za priznanje oziroma nagrado z utemeljitvijo predloga ter podatke o predlagatelju. Pisne predloge je potrebno posredovati najpozneje do 25. julija 2005 na naslov: OBČINA MORAVSKE TOPLICE, Kranjčeva ulica 3, 9226 Moravske Toplice s pripisom »Razpis - komisija za priznanja in nagrado«. 19. REDNA SEJA 23. maj 2003 Dnevni red: 1. Ugotovitev prisotnosti 2. Potrditev zapisnika 18. redne seje 3. Premoženjska bilanca občine 4. Poročilo o nadzoru pitne vode 5. Predlog sklepa o prenosu namenskega premoženja v Javni sklad Občine Moravske Toplice za gospodarjenje z nepremičninami in predlog za imenovanje članov nadzornega sveta (4) Javnega sklada Občine Moravske Toplice za gospodarjenje z nepremičninami 6. Predlog dopolnitve programa prodaje premoženja 7. Vloge MO Murska Sobota za: a) soglasje k določitvi delovne uspešnosti v. d. direktorice javnega zavoda Pokrajinski muzej Murska Sobota b) soglasje k sklepu MO Murska Sobota za povečano delovno uspešnost delavcev zavoda Zdravstveni dom Murska Sobota za leto 2005 c) soglasje k sklepu MO Murska Sobota za povečano delovno uspešnost delavcev javnega zavoda Galerija Murska Sobota za leto 2005 8. Imenovanje predstavnikov ustanovitelja v svet zavoda Vrtci Občine Moravske Toplice in DOS Prosenjakovci 9. Vloga za izdajo soglasja k imenovanju direktorja ART centra 10. Obravnava poročila NO Občine Moravske Toplice za leto 2004 11. Pobude, mnenja, predlogi, vprašanja in odgovori 12. Obravnava letnih poročil za leto 2004: a) Krajevnih skupnosti b) JKP Čista narava Tešanovci c) Turistično-informacijski center d) Pomurska turistična zveza e) OŠ Bogojina f) OŠ Fokovci g) DOS Prosenjakovci h) Vrtci Občine Moravske Toplice i) RA Sinergija j) Občinska športna zveza k) Občinska gasilska zveza l) PISK Murska Sobota m) Društvo varnega zavetja Ljutomer n) ART center Središče PREDVSEM V ZNAMENJU SOGLASIJ IN POROČIL 19. seja Občinskega sveta z obsežnim dnevnim je minila v znamenju razpravljanja in sklepanja o soglasjih k sklepom MO Murska Sobota o določitvi delovne uspešnosti vodilne delavke v Pokrajinskem muzeju oziroma povečanju delovne uspešnosti delavcev dveh javnih zavodov, ki imata sedeža v Murski Soboti (Zdravstveni dom in Galerija), a je Občina Moravske Toplice njun soustanovitelj. Svetniki so ob poročilu Nadzornega odbora Občine MT za leto 2004 razpravljali še o letnih poročilih krajevnih skupnosti in zavodov, katerih ustanovitelj oziroma soustanovitelj je občina (šole, vrtci, javni zavodi, kot so TIC, Čista narava, RA Sinergija, Art center; PISK, PTZ, Društvo Varnega zavetja) ter zvez (športna in gasilska). Po določilih statuta jih je svet dolžan obravnavati vsaj enkrat letno. Med vsebinskimi točkami dnevnega reda omenimo, da so se svetniki seznanili s premoženjsko bilanco občine. Po podatkih iz knjigovodskih evidenc proračuna Občine MT, krajevnih skupnosti in zavodov kot neposrednih proračunskih uporabnikov je skupna vrednost premoženja na dan 31. 12. 2004 znašala 3.154 mio SIT ali skoraj 19 % več kot v predhodnem letu. Nadalje so svetniki na predlog župana in občinske uprave v novoustanovljeni Javni sklad Občine Moravske Toplice za gospodarjenje z nepremičninami prenesli namensko premoženje v vrednosti nekaj več 16 mio SIT. Gre za dvosobno stanovanje, solastniški delež nepremičnine in stavbno zemljišče v k. o. Prosenjakovci in Motvarjevci. Kot smo že poročali, je sedež tega javnega sklada v Prosenjakovcih. Program prodaje občinskega premoženja so dopolnili s parcelami v k. o. Tešanovci, Se- beborci in Vučja Gomila. Razen stavbe stare šole v Sebeborcih z zemljiščem gre za stavbna oziroma kmetijska zemljišča. Na predlog sveta zavoda Art center Središče so dali soglasje k imenovanju Stojana Habjaniča za direktorja zavoda. Ludvik Sočič 13. Razno a) Odstop predsednika KO Ivanci a) Vloga skupine Unlisted za prostor za vaje MAG. GEZA ERNISA: PAPEŽA JANEZA PAVLA II. JE KRASILA GLOBOKA DUHOVNOST IN VERA Smrt papeža Janeza Pavla II. ne pomeni le konca življenja nekega resnično posebnega človeka, ampak tudi konec uspešnega in pomembnega pontifikata rimskokatoliške Cerkve, ki je sovpadal s pomembnimi zgodovinskimi dogodki in odločitvami. Rimskokatoliška Cerkev je v mandatu papeža Janeza Pavla II. po mojem mnenju marsikaj prispevala k ekumenskim procesom, še posebej v bilateralnih pogovorih z ostalimi Cerkvami in verstvi, ki so se okrepili po drugem vatikanskem koncilu. Bilateralni odnosi med Svetovno luteransko zvezo in rimskokatoliško Cerkvijo so kljub občasnim zastojem vseeno obrodili sadove. To še posebej velja za »Skupno izjavo o opravičenju po veri«. S podpisom le-te 31. oktobra 1999 je bil med dvema Cerkvama, ki sta razširjeni po vsem svetu, postavljen nov mejnik v medsebojnih odnosih. Podpis te izjave pa ni pomemben le za ti dve Cerkvi, temveč presega njune okvire in je lahko dober vzorec za pogovore, ki bodo sledili. Pripis urednika Škof Evangeličanske cerkve mag. Geza Erniša se s posebnimi občutki spominja svojih srečevanj s pokojnim papežem in njegovim verskim naukom. Izjavo ob papeževi smrti, za katero smo ga zaprosili, smo, žal, prejeli po zaključku redakcije 52. številke. Z dvomesečnim zamikom jo objavljamo v tej številki Lipnice. Papeža je gotovo krasila tudi globoka duhovnost in vera, ki mu je pomagala pri opravljanju njegovega pomembnega poslanstva, kakor tudi neumorno iskanje primernih načinov in možnosti rimskega Pontifexa služiti svetu. V ekumenskem kontekstu je potrebno spomniti tudi Encikliko »Ut Unum Sint«, v kateri papež vabi škofe in škofmje celega sveta in različnih krščanskih tradicij k premisleku, na kakšen način bi urad papeža najbolje služil edinosti kristjanov. Njegov pontifikat pa je bil zaznamovan tudi z neumornim delom za človekove politične in socialne pravice in proti vsakršni diskriminaciji. Gotovo pa je še marsikaj nedokončanega. Glede težav pri skupnem obhajanju Svete večerja katoličanov in evangeličanov je potrebno povedati, da to ostaja velika težava, kateri bo potrebno v bodoče nameniti več pozornosti in iskati rešitve. Kakor tudi pri nekaterih drugih teoloških in dogmatskih vprašanjih. Menim, da je model »spravljene različnosti«, ki stremi k edinosti, dober model, na katerem se da v dialogu graditi naprej. Na koncu lahko torej povemo, da je življenje papeža Janeza Pavla II. bilo eno samo veliko romanje, ki ga je psihično in fizično zelo izčrpavalo. V iskreni molitvi je iskal znamenja božje volje. In tudi v tem smislu je lahko vzor mnogim. Mag. Geza Erniša, škof Evangeličanske cerkve v Sloveniji Stanislav Sraka, direktor Razvojne agencije Sinergija IZDATEK ZA ENERGIJO POSTAJA KLJUČNI STROŠEK SLEHERNEGA GOSPODINJSTVA Razvojno agencijo Sinergija s sedežem v Moravskih Toplicah je leta 1998 ustanovilo enajst občin Prekmurja, pravzaprav vse občine z območja upravne enote Murska Sobota, razen mestne občine, obe pokrajinski zbornici, gospodarska in obrtna, in Zavarovalnica Triglav. Med največjimi udejanjenimi projekti izstopa postavitev rastlinjaka v Tešanovcih, ki pomeni začetek izrabljanja obnovljivih virov oziroma odpadle geotermalne vode. Nosilec projekta je Občina Moravske Toplice v sodelovanju z zdraviliščem, Sinergija je zanj opravila vsa strokovna opravila. Vodi še vrsto projektov s področja podjetništva, od programov za spodbujanje podjetništva v osnovnih in srednjih šolah, program razvoja podeželja, ureditve tematskih in kolesarskih poti ... Sinergija je za 26 pomurskih občin vodila postopek za ustanovitev Energetske agencije za Pomurje. In zlasti o energetskih vprašanjih je tekel pogovor z direktorjem agencije Stanislavom Srako, univ. dipl. org. Sinergija zdaj domuje v občinski zgradbi v Moravskih Toplicah, a se bo v prihodnosti preselila v Martjance. Objekt nekdanje osnovne šole je že odkupljen in, kolikor vem, naj bi se kmalu začela adaptacija. Kdaj bo zaključena? Naša želja je bila, da bi se to zgodilo že letos, vendar adaptacija sigurno ne bo izvedljiva. Za odkup smo se zelo hitro zmenili, je pa trajalo več kot leto, da smo lahko dobili vse papirje in prepisali lastništvo, ker je bila stavba v denacionalizacijskem postopku. Čisto zadovoljni bomo, če se bo to zgodilo do sredine prihodnjega leta. Zdaj frontalne obnove itak ne moremo začeti, ker so se vrnile štorklje in smo jo morali odložiti do septembra. Ta čas urejamo dokumente, ker ne gre samo za to, da za zgradbo pripravimo klasično obnovo, ampak želimo tudi energetsko varčno, energetsko učinkovito stavbo. Prvo je to, da se opravi dodatna izolacija fasade, zamenjajo dotrajana okna in zagotovi primeren koeficint izolativno- sti, notranje gretje nameravamo urediti kot stensko gretje, ne talno, ne radiatorsko, ker so zidovi debeli in je bolj pomembno vzdrževanje temperature. Stavba je spomeniško zavarovana, zato bomo namestili posebne strešnike s sistemom za ogrevanje sanitarne vode. Cela stavba bo ogrevana z lesnimi sekanci, se pravi z lesno biomaso, ki bi naj bila zametek sistema daljinskega ogrevanja v Martjancih. V Martjancih bo tudi sedež novoustanovljene Energetske agencije za Pomurje. Za kakšno agencijo gre in kakšno bo njeno razmerje do že obstoječih ustanov, energetskih pisarn, na primer? Energetska agencija je projekt, ki smo ga zasnovali v razvojni agenciji Sinergija in ga pri EU prijavili s partneiji iz Francije, Švedske in Bolgarije. Gre za lokalno energetsko agencijo za Pomutje, za območje vseh 26 občin Prekmuija in Prlekije, ki bo pomagala ljudem z oza- veščanjem, informiranjem in svetovanjem, se pravi s strokovno pomočjo tako prebivalstvu, gospodinjstvom, kot tudi lokalnim skupnostim pri snovanju in pridobivanju sredstev. Že aprila lani je vseh 26 občin dalo pisno soglasje in pooblastilo Občino Moravske Toplice, da se v imenu vseh prijavi na razpis EU. Občina Moravske Toplice je formalni nosilec te prijave, vsebinsko, strokovno projekt pelje Sinergija. Stvari so šle naprej, zdaj smo že ustanovili agencijo. Sprva smo jo nameravali urediti znotraj Sinergije, vendar pogodba z EU izrecno zahteva, da mora biti zavod samostojna pravna oseba. Kar zadeva relacijo do energetskih pisarn, jim agencija ne bo nobena konkurenca, ker je področje tako široko, da je dobro, da se čim več ljudi ukvarja z energetsko učinkovitostjo, to se pravi z vprašanjem varčevanja energije v obstoječih objektih in pri uveljavljanju obnovljivih virov energije. S katerimi delovnimi področji se bo agencija ukvarjala, ko bo njeno delo v celoti zaživelo? Eno je pomoč gospodinjstvom, se pravi prebivalstvu, ljudem, ki želijo v hiši izboljšati razmere, saj je bila večina hiš grajenih v 70. letih in v začetku 80. let in so izredno potratne. Nuditi želimo pomoč ljudem, naj gre za izolacijo, zamenjavo oken ali način ogrevanja; tudi z drobnimi potezami, ne samo z zelo dragimi investicijami se da veliko prihraniti, ker se moramo zavedati, da postaja izdatek za energijo eden ključnih stroškov vsakega gospodinjstva. Drugo so podjetja, mala, srednja, velika, ki imajo isti problem: ogrevanje poslovnih in proizvodnih prostorov in težijo k zmanjšanju porabe energije. Pri podjetjih je to tudi poslovna priložnost, vse to povpraševanje, predelava kotlovnic, izolacije in tako naprej. Že je osnovan prvi tehnološki grozd energetikov, v katerem so združeni mali podjetniki, ki nudijo takšne storitve, od evidentiranja potreb do montaže in servisiranja. Na prvo mesto bi pravzaprav moral postaviti lokalne skupnosti, kjer se delajo energetski koncepti in energetska politika, pa naj so to daljinski koncepti ogrevanja na biomaso, plinifikacija ... Kaj lahko občina napravi pri tem? Občina krije stroške ogrevanja javnih stavb, kot so šole, vrtci, občinska uprava, zdravstvena postaja, javna razsvetljava ... To so ogromni potrošniki elektrike in energije. Župan občine Grenoble v Franciji - gre sicer za veliko območje s 400 tisoč prebivalci, skupaj z okolico - nam je ob obisku lani povedal, da so izdatke iz proračuna za javno razsvetljavo in ogrevanje javnih stavb ter za pitno vodo znižali z osem na šest milijonov evrov v letu. Letni prihranek je torej 25 % in naši župani bodo hitro uvideli, da se splača investirati v te stvari. Prva naloga agencije po ustanovitvi je, da se napravi energetski koncept, energetska strategija za Pomutje. To pomeni, da se pripravijo energetske zasnove vseh 26 občin in na njihovi osnova zasnova cele regije. Na kakšne vire se pri takšni energetski strategiji lahko opremo? Perspektiva Pomutja ni vetrna elektrarna; nekaj vetra sicer imamo, a to sigurno ni naš adut. Je pa geotermalna energija, saj imamo blizu 50 vrtin, ki bi jih bilo možno izkoristiti, vendar je eksploatacija geotermalne energije dokaj draga, to je eden najdražjih obnovljivih virov energije in je potreben selektiven ter racionalen pristop pri tem viru. Imamo največ sončnih dni v državi, se pravi možnost izkoriščanja sončne energije za ogrevanje sanitarne vode ali proizvodnjo električne energije v gospodinjstvih. Nadalje je tu lesna biomasa in vsa druga biomasa, od koruzinja do slame. Tu so nepočiščeni gozdovi, torej veliko lesne biomase. In oljna repica, se pravi pridobivanje biodizla. Nekaj je že izgrajeno in pri teh projektih se je možno zgledovati: v Prekmuiju imamo največjo bioplinsko napravo (KG Rakičan), vendar je vse premalo znano o njej, v Gančanih imamo prvo biodizel rafinerijo v Sloveniji, večjo, kot je v Cmureku, imamo že primer izkoriščanja geotermalne energije, daljinski sistem ogrevanja z biomaso na Cankovi, že desetletja imamo v Soboti ogrevanje s termalno vodo, v Kuzmi je zeliščna sušilnica na biomaso. V pokrajini so tudi podjetniki s področja strojnih inštalacij, ki se zavedajo pomena in se hitro prilagajajo razmeram. Pri vlaganju v energetske vire gre torej v bistvu za pametno investiranje. Pa vendar je predvsem potreben temeljit zasuk v naši miselnosti. Spodbudno je, da pride kmet in pravi: »Jaz bi delal bioplin instalacijo, grozen problem mi je količina gnojnice, po drugi strani pa je to čista energija.« Priložnosti je treba poznati. Naša naloga je, da ljudi zainteresiramo, da jim z dobrimi praksami prikažemo primere, potem pa svetujemo, kdo jim lahko pri tem pomaga. Prehod na nove vire je pri sami investiciji nekoliko dražji. Osnovna logika je, da investicijo v določenih letih amortiziraš s prihranki pri stroških energije, potem se segrevaš bistveno ceneje. V odprti ekonomiji, tržnem gospodarstvu, je ležernost draga. Pritisk na gumb za olje ali zemeljski plin, ta možnost je draga in napovedi so, da se bo v dobrem letu cena še podvojila. To ni zastraševanje, fosilna goriva bodo žal vse dražja. Investiranje v delnice, vrednostne papirje ali investicijske sklade dandanes zagotovo ni edina dobra naložba, marsikomu bi se pokazala kot boljša naložba, da si energetsko bolje uredi stanovanje, od izolacije do načina ogrevanja. Tu je letni donos lahko dosti večji. Energija se bo gotovo dražila, kapitalski donosi pa variirajo. Ludvik Sočič POROČILO O KVALITETI PITNE VODE V VODOVODU MURSKA SOBOTA 1A LETO 2004 VODNA ZAJETJA Vodna zajetja so na lokacijah Krog, Fazanerija in Črnske meje in se napajajo iz podtalnice. Največja količina vode se črpa v Krogu. Iz Črnskih mej in Fazanerije se voda v večjih količinah črpa samo v primeru večje porabe v sušnih obdobjih. V letu 2004 je bilo načrpano 2.512.745 m3 vode, od tega 74,0% iz Kroga, 19,2 % iz Črnskih mej in 6,8% iz Fazanerije. Povprečna dnevna načrpana količina vode je bila 6.865 m3. Priprava vode se ne izvaja. Za dezinfekcijo s plinskim klorom je v črpališčih Krog in Črnske meje postavljena klorirna naprava, ki se z minimalnim doziranjem klora približno 0,1 mg/1 vzdržuje za primer večjih del na omrežju ali drugih nepredvidenih dogodkov, npr. v primeru večjega bakteriološkega onesnaženja vode. Skladnost pitne vode z veljavno zakonodajo kontrolira Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota, ki tedensko odvzame 1-2 vzorca za redne bakteriološke preiskave ter izmenoma po 1 oz. 2 vzorca mesečno za redne kemične preiskave. Štirikrat letno se naredijo občasne (razširjene) bakteriološke in kemične analize. V letu 2004 je bilo odvzeto 72 vzorcev pitne vode za bakteriološke in 17 vzorcev za kemične analize. Bakteriološko je bil oporečen en vzorec in sicer zaradi povečanega števila mikroorganizmov. Kemično oporečnih je bilo 5 vzorcev. Na črpališču Črnske meje je bilo oporečnih 5 vzorcev zaradi povečane vsebnosti desetil- atrazina in nitratov - vsi ti vzorci so bili odvzeti v okviru spremljanja gibanja koncentracije pesticidov v skladu z odločbo pristojnega republiškega zdravstvenega inšpektoija. V tabelah je prikazano gibanje vsebnosti atrazina in njegovega metabolita desetil- atrazina od leta 1997 naprej. Pri mejni vrednosti za pesticide (0,1 pg/1 za posamezen pesticid in 0,5 pg/1 za pesticide skupno) gre za načelno »ekološko« mejno vrednost, ki izhaja iz predpostavke, da naj snovi iz skupine pesticidov v pitni vodi ne bi bilo. Svetovna zdravstvena organizacija določa kot zdravstveno problematično koncentracijo pesticida atrazina 2 pg/1. To pomeni, da uživanje vode, ki vsebuje manj kot 2 pg/1 atrazina, po dosedanjih znanstvenih dognanjih ne predstavlja nevarnosti za zdravje. Vsebnosti pesticidov na posameznih zajetjih se bodo z analizami spremljale tudi v prihodnjih letih, v letu 2005 predvidoma štirikrat. V zajetjih Črnske meje in Fazanerija se zaradi intenzivnega kmetovanja v neposredni bližini, občasno pojavljajo povečane koncentracije določenih pesticidov, zlasti atrazina, desetil-atrazina in nitratov. Ker dajeta ti dve zajetji manj kot 30% celotne letne količine pitne vode, z mešanjem vode iz zajetja Krog (kjer teh pesticidov ni) dosežemo, da je voda v vodovodnem sistemu neoporečna. V letu 2002 je skrb za vode s sprejetjem Zakona o vodah (Ur. 1. RS, št. 67/2002) prevzela država. Podrobni podzakonski akti o vseh postopkih upravljanja in varovanja vodnih virov še niso sprejeti. Zaradi velikega števila kmetijskih površin v ožjem vodovarstvenem pasu (Črnske meje - 30 ha in Fazanerija - 12 ha) bi bilo iluzorno pričakovati, da se bo kvaliteta podtalnice spremenila prek noči, iz tabel pa je razvidno, da se stanje z leti počasi izboljšuje. Vsebnosti atrazina in njegovih metabolitov ter nitratov v Vodovodu Murska Sobota - črpališče Črnske meje: Atrazin - izraženo v gg/l (normativ: 0.1 gg/l) jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 1997 0,08 0.10 1998 1999 0,13 2000 0,10 0,09 0,05 2001 <0,05 <0,03 <0,05 2002 <0,03 <0,05 <0,03 <0,03 <0,03 2003 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 2004 <0,03 <0,03 <0,03 Desetil-Atrazin - izražene v g g/l (normativ: 0,1 gg/l) jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 1997 0,07 0,44 1998 1999 0,30 2000 0,28 0,22 0,26 2001 0,30 0,23 0,22 2002 0,18 0,2 0,18 0,2 0,17 2003 0,2 0,18 0,14 0J7 2004 0,18 0,13 0,13 0,12 Nitrati - izraženo v mg/l (normativ: 50 mg/l) jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec povp. 1997 48,7 50,9 42,1 39,4 39 46,5 40 43,8 1998 40 40 1999 38 34 31,4 34,5 2000 33,6 33,6 38,5 38 31,4 35,0 2001 38 44,2 41.1 2002 41,5 61,9 46,9 54 42 49,1 40,2 39,8 51,3 47,4 2003 65 52,2 50,4 48,2 57,9 42 45 41,1 48,6 48,6 46 45,1 49,2 2004 42,4 52,2 49,5 11 57 Vsebnosti atrazina in njegovih metabolitov v Vodovodu Murska Sobota - črpališče Fazanerija: Atrazin - izraženo v gg/l (normativ: 0.1 gg/l) jan feb mar apr maj jun Jul avg sep okt nov dec 1997 0,27 0,27 1998 1999 0,24 2000 0,10 0,11 0,11 2001 0,12 0,14 0,14 ,2002 0,08 0,09 0,1 2003 0,11 0,06 0,06 0,13 2004 1 0,09 0,05 0,08 Desetil-Atrazin - izraženo v g g/l (normativ: 0,1 g g/l) jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 1997 Jh23 0,22 1998 1999 0,13 2000 0,11 JhlO 0,11 2001 0,16 0,12 0,09 2002 0,08 0,1 0,06 2003 0,08 0,07 0,06 0,08 2004 <0,05 0,07 0,05 OMREŽJE Občina Bloki Individualni priklj. Podjetja Skupaj Vodovod Murska Sobota oskrbuje prib- Murska Sobota 100 4.249 666 5.015 ližno 27.000 prebivalcev ter gospodarstvo Moravske Toplice 1 975 70 1.046 v občinah Murska Sobota, Moravske Topli- Puconci 5 756 67 828 ce, Puconci in Cankova. Cankova 0 155 28 183 Skupno število priključkov je 7.072, od Skupaj 106 6.135 831 7.072 tega 831 podjetij, 106 blokov z 2.709 sta- Poraba po občinah: novanji in 6.135 individualnih priključkov. V letu 2004 je bilo skupno v vse ob- Občina Gospodarstvo Gospodinjstva Skupaj Dnevna poraba (m3/dan) čine prodano 2.155.166 m3 vode, od tega Murska Sobota 792.445 834.685 1.627.130 4.446 gospodarstvo 1.070.376 m3 in gospodinj- Puconci 17.238 104.113 121.351 332 stva 1.084.790 m3. Cankova 5.107 31.143 36.250 85 Na cevovodih vodovodnega omrežja je Moravske Toplice 255.586 114.849 370.435 1.013 bilo v letu 2004 več kot 40 okvar, ki so Skupaj: 1.070.376 1.084.790 2.155.166 5.888 bile tekoče odpravljene v skladu s smernicami notranje kontrole HACCP. Kvaliteto pitne vode določa: Pravilnik o pitni vodi (Ur. 1. RS, št. 19/04), notranja kontrola po sistemu HACCP. HACCP (Hazard Analysis Critical Control Point) je sistem, ki omogoča identifikacijo oz. prepoznavanje, oceno, ukrepanje in nadzor nad morebitno prisotnimi agensi v živilih ali stanji, ki lahko ogrožajo človeka. Skladnost pitne vode z veljavno zakonodajo kontrolira Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota, ki v skladu z notranjo kontrolo (HACCP) na omrežju tedensko odvzame 3 vzorce za redne bakteriološke preiskave ter občasno (enkrat mesečno) po en vzorec za redne kemične preiskave. Štirikrat letno se naredijo občasne (razširjene) bakteriološke in kemične analize. Nadzor nad kvaliteto pitne vode se v obliki občasnih preskušanj izvaja v okviru državnega monitoringa. V letu 2004 so bili odvzeti štirje vzorci: - dva vzorca 18. 05. (OŠ Puconci in vrtec Gregorčičeva, M. Sobota), - dva vzorca 09. 12. (OŠ Puconci in vrtec Gregorčičeva, M. Sobota). Kontrolne analize niso pokazale nobenih neskladnosti s Pravilnikom o pitni vodi. V letu 2004 je bilo v okviru notranjega nadzora na omrežju odvzetih 152 vzorcev pitne vode za bakteriološke in 17 vzorcev za kemične analize. Bakteriološko so bili oporečni štirje vzorci in sicer zaradi povečanega števila mikroorganizmov. Dva oporečna vzorca sta bila odvzeta v kuhinji bolnišnice Rakičan, eden v Domu starejših v Rakičanu in eden v okrepčevalnici Dom v Se- beborcih. Vsi štirje vzorci so bili oporečni zaradi problemov v interni instalaciji. Po kontrolnih ogledih je bilo pristojno vzdrževalno osebje v skladu s smernicami HACCP Vsebnosti atrazina in njegovih metabolitov ter nitratov - Vodovod Murska Sobota omrežje: Atrazin - izraženo v pg/l (normativ: 0.1 gg/l) jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 1997 0,06 1998 1999 2000 <0,03 0,07 2001 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,031 2002 <0,03 <0,03 0,12 <0,03 <0,03 2003 <0,03 <0,03 <0,03 0,08 2004 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 Desetil-Atrazin - izraženo v gg/l (normativ: 0,1 gg/l) jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 1997 0,09 1998 1999 2000 0,10 0,23 2001 0,13 0,07 0,09 <0,03 0,07 2002 <0,03 0,09 0,11 <0,03 0,05 2003 <0,05 <0,03 <0,05 <0,05 2004 <0,03 <0,03 <0,03 0,08 <0,03 <0,05 <0,03 <0,03 0,05 <0,05 Nitrati - izraženo v mg/l (normativ: 50 mg/l) jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 1997 23,5 15,1 13,3 23 20,8 16,3 12 9 8 1998 22 77 15,5 1999 15 34 20,3 2000 12,8 18,1 14,1 15 32,3 2001 16,5 30,5 23,9 18,6 22,1 2002 16,4 26,1 12,8 11,1 15,9 2003 14,1 15,9 9,7 11,9 8,0 8,8 22,1 19,9 6,6 18,1 6,2 18,1 2004 15,9 15,9 23,9 16 8,7 11 10 30 26 Iz tabel, ki prikazujejo vsebnosti pesticidov in nitratov v vzorcih pitne vode, vzetih na raznih mestih v vodovodnem omrežju, je razvidno, da je voda popolnoma skladna z vsemi veljavnimi predpisi in jo lahko brez dodatne obdelave ali filtracije normalno uživamo. Prodana voda od leta 2000 dalje: Leto Gospodinjstva Gospodarstvo Skupaj Indeks (%) poučeno in napake odpravljene. 2000 1.139.962 m3 2.033.125 m3 3.173.087 m3 100 % Na omrežju kemično oporečnih vzorcev 2001 1.086.000 m3 1.972.945 m3 3.058.945 m3 96,4 % ni bilo. 2002 1.078.072 m3 1.524.808 m3 2.602.880 m3 82,0 % VODOVOD MURSKA SOBOTA 2003 1.166.687 m3 1.270.455 m3 2.437.142 m3 76,8 % javno podjetje d.o.o. Murska Sobota, Kopališka 2 2004 1.084.790 m3 1.070.376 m3 2.155.166 m3 67,9 % V tabeli je prikazano zmanjševanje porabe vode v zadnjih petih letih. V letu 2004 smo prodali za 32% manj vode kot v letu 2000, čeprav se je število priključkov povečalo za 25%. Logična posledica manjših prihodkov ob povečanju stroškov so vedno večje težave v poslovanju. Zap. št.: V05-015/2005-PB Datum: 24. 3. 2005 Odgovorna oseba za kvaliteto pitne vode: Boris PETRIČ, univ. dipl. inž. el. VAŠKI, SKUPINSKI IN HIŠNI VODOVODI LETO 2004 KRAJEVNI VODOVODI Pomen kratic: B = bakteriologija, K = kemija, P = pesticidi, U = ustrezen (vzorec), N = neustrezen Vaški vodovod TEŠANOVCI (Trgovina Cipot, šola) Vodovod M. S. Bakteriolo gija Kemija Datum- 27.01.2004 Datum 25.02.2004 Datum 24.03.2004 Datum 12.05.2004 Datum 01.06.2004 10 4 B-U K-U B-U Pest. -U B-U B-U K-U B-U P- U Vaški vodovod TEŠANOVCI (Trgovina Cipot, šola) Vodovod M. S. Bakteriolo gija Kemija Datum- 06.07.2004 Datum 16.08.2004 Datum 08.09.2004 Datum 03.11.2004 Datum 03.12.2004 10 4 B-U K-N (pH) B-N (kolif.) B-U K-U P- B-U B-U Vaški vodovod MARTJANCI (prečrpališče) KS MARTJANCI Bakteriolo gija Kemija Datum- 27.01.2004 Datum 25.02.2004 Datum 24.03.2004 Datum 12.04.2004 Datum 07.06.2004 10 4 B-U K-U B-U B-U B-U K-U B-U Vaški vodovod MARTJANCI (vrtec, gostilna Šinjor, trgovina) Bakteriolo gija Kemija Datum- 06.07.2004 Datum 16.08.2004 Datum 09.09.2004 Datum 12.10.2004 Datum 01.12.2004 10 4 B-U K-U B-U B-U B-U K-U B-U VODOVOD PROSENJAKOVCI (šola, rezervoar, vrtina), Čista narava Bakteriolo gija Kemija Datum 27.01.2004 Datum 25.02.2004 Datum 24.03.2004 Datum 20.04.2004 Datum 07.06.2004 10 4 B-U K-U B-U B-U B-U K-U B-U VODOVOD PROSENJAKOVCI (šola, rezervoar, vrtina), Čista narava Bakteriolo gija Kemija Datum 08.07.2004 Datum 16.08.2004 Datum 08.09.2004 Datum 12.10.2004 Datum 02.12.2004 10 4 B-U K-U B-U B-U K-U B-U B-U Vaški vodovod FILOVCI (vrtec, bar Viktorija, Filovci 112, Trajbarič) Bakteriolo gija Kemija Datum 27.01.2004 Datum 25.02.2004 Datum 24.03.2004 Datum 20.04.2004 Datum 07.06.2004 10 4 B-U K-U B-U B-U B-U K-U B-U Vaški vodovo FILOVCI (Varga Milan 041 340 535) KS Bakteriolo gija Kemija Datum 06.07.2004 Datum 16.08.2004 Datum 09.09.2004 Datum 12.10.2004 Datum 01.12.2004 10 4 B-U K-N (PH) B-U B-U B-U K-U B-U Krajevna skupnost Tešanovci 32 VV VAS MLAJTINCI trgovina Bakteriolo gija Kemija Datum 27.01.2004 Datum 09.03.2004 Datum 10.05.2004 Datum 05.07.2004 Datum 09.09.2004 Datum 01.12.2004 6 2 B-U 1 K-U Pest - N B-U B-U Pest.-b B-U B-U K-U B-U Skupinski vodovod MORAVSKE TOPLICE CUBER (Erniša) Bakteriolo gija Kemija Datum 25.02.2004 Datum 17.05.2004 Datum 24.08.2004 4 1 B-U B-U 1 -— B-U Vaški vodovod NORŠINCI (Frenky bar, vodnjak) Bakteriolo gija Kemija Datum 10.02.2004 Datum 15.04.2004 Datum 02.06.2004 Datum 18.08.2004 Datum 12.10.2004 Datum 09.11.2004 6 2 B-N (kolif. bakt.) K-U B-N ------ (mikroorg. pri 370Q B-U B-U B-N — (enterokok) B-U K-U Vaški vodovod IVANCI 33 Štefko Jože (zbiralnica mleka) Bakteriolo gija Kemija Datum 27.01.2004 Datum 09.03.2004 Datum 10.05.2004 Datum 05.07.2004 Datum 09.09.2004 Datum 03.11.2004 6 2 B-U K-U B-U B-U B-U B-U K-U B-U Skupinski vodovod BUKOVNICA Horvat Leopold Bakteriolo gija Kemija Datum 27.01.2004 Datum 20.04.2004 Datum 29.06.2004 Datum 12.10.2004 4 1 B-U K-U B-U B-U B-U Skupinski vodovod KANČEVCI NOVAK LUDVIK IVANOVCI 37 Bakteriolo gija Kemija Datum 18.02.2004 Datum 17.05.2004 Datum 24.08.2004 Datum 04.11.2004 4 1 B-U B-U K-N (pH) B-N (kolif. b.) B-N kolif. b„enterokok) Skupinski vodovod IVANOVCI NOVAK LUDVIK IVANOVCI 51 Bakteriolo gija Kemija Datum 18.02.2004 Datum 17.05.2004 Datum 03.08.2004 Datum 03.11.2004 4 1 B-N 370 C (kolif. b.) B-N (kolif. b.) K-U B-U ........ B-U Skupinski vodovod ANDREJCI 17/a GUMILAR MARTA (bife, zbir. mleka) Bakteriolo gija Kemija Datum 18.02.2004 Datum 17.05.2004 Datum 09.08.2004 Datum 17.11.2004 4 1 B-U K-N (pH) B-U B-U B-U Skupinski vodovod Vinog. turist, društvo GAJ 410, FILOVCI (Filovski gaj Belec) Bakteriolo gija Kemija Datum 16.02.2004 Datum 17.05.2004 Datum 03.08.2004 Datum 03.11. 2004 4 1 B-U B-U K-U B-U B-U Vaški vodovod FOKOVCI (osnovna šola) Bakteriolo gija Kemija Datum 18.02.2004 Datum 10.05.2004 Datum 08.07.2004 4 2 B-U K-N (pH-6,1 N03=66,3) B-U B-N E. coli Enterokok K-N no3= 66 Skupinski vodovod SUHI VRH 6 (VUČKIČ GEZA) Bakteriolo gija Kemija Datum 18.02.2004 Datum 26.05.2004 Datum 24.08.2004 Datum 04.11.2004 4 1 B-U B-U K-N (pH) B-U B-U Skupinski vodovod SELO 104 NEMET (zbiralnica mleka) Bakteriolo gija Kemija Datum 16.02.2004 Datum 25.05.2004 Datum 03.08.2004 Datum 03.11.2004 4 1 B-U B-U K-U B-U B-U Skupinski vodovod SELO 9 KORUNIČ Bakteriolo gija Kemija Datum 16.02.2004 Datum 10.05.2004 Datum 08.07.2004 4 1 B-U 1 ------ “B4J 1 B-U 1 K-N (nH) Skupinski vodovod SELO 30 GRABAR (gostilna) Bakteriolo gija Kemija Datum 18.02.2004 Datum 25.05.2004 Datum 09.08.2004 4 1 B-U K-N (pH) B-N(enterokok) - B-U Skupinski vodovod VUČJA GOMILA 89 HORVAT Jože (ZBIRALNICA MLEKA) Bakteriolo gija Kemija Datum 16.02.2004 Datum 25.05.2004 Datum 09.08.2004 Datum 03.11.2004 4 1 B-U B-U B-U K-U B-U Skupinski vodovod VUČJA GOMILA 65 KOLOŠA Štefan Bakteriolo gija Kemija Datum 16.02.2004 Datum 25.05.2004 Datum 09.08.2004 Datum 03.11.2004 4 1 B-U B-U B-U | K-U B-U Skupinski vodovod VUČJA GOMILA 130 Škrilec Zoltan Bakteriolo gija Kemija Datum 24.03.2004 Datum 18.10.2004 2 1 B-N (E. coli, Enterokok) K-N (pH) B-N (E. coli, Enterokok) Skupinski vodovod VUČJA GOMILA 23 Gorčan Avgust Bakteriolo gija Kemija Datum 24.03.2004 Datum 18.10.2004 2 1 B-U K-U B-N (37°C) — POROČILO O KVALITETI PITNE VODE ZA VAŠKI VODOVOD TEŠANOVCI ZA LETO 2004 Vaški vodovod Tešanovci oskrbuje približno 400 porabnikov. Vodni vir je obstoječe vaško zajetje. Okrog zajetja ni določenih vodovarstvenih pasov. Zajetje se nahaja v gozdičku, ki je obdan z obdelovalnimi površinami, je ograjeno, tehnično slabše urejeno in potrebno obnove. V letu 2004 je bilo odvzetih 12 vzorcev za bakteriološke laboratorijske analize, od katerih sta bila 2 vzorca oporečna zaradi prisotnosti koliformnih bakterij (16.8. in 23.9.2004). V naselju Tešanovci obstaja možnost nadomestne oskrbe, katero smo v primeru oporečnosti tudi uporabili. Skozi naselje Tešanovci namreč poteka primarni vod za Bogojino, na katerega je naselje priključeno, vendar priključek ni aktiven, ker uporabljajo vodo iz lastnega vodnjaka. Nadomestna oskrba se uporablja samo v nujnih primerih. Prebivalce smo začasno oskrbeli z neoporečno pitno vodo, vodnjak pa so predstavniki ZZV M. Sobota 27.08.2004 dezinficirali. Po opravljeni dezinfekciji in večdnevnem izpiranju smo ponovno vzpostavili prvotno stanje v drugi polovici septembra. Dne 23.9.2004 sta bili na omrežju vzeti dve analizi, od katerih je bila ena skladna s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. 1. RS, št. 19/04), druga pa je še imela nekaj kolif. bakterij, vendar smo skupno s predstavniki ZZV ocenili, da ne obstaja nevarnost za zdravje občanov, kar so potrdile tudi vse naslednje analize. Za redne fizikalno kemične analize so bili odvzeti 3 vzorci vode, dva sta bila skladna s Pravilnikom o pitni vodi, eden pa POROČILO O KVALITETI PITNE VODE V VODOVODU PROSENJAKOVCI Na vodovodnem sistemu Prosenjakovci z vodnim zajetjem v Prosenjakovcih, ki oskrbuje vasi Prosenjakovci, Pordašinci, Mot- vaijevci in del vasi Selo, je bilo v letu 2004 načrpano 8128 m3 vode. Priprava vode se na sistemu ne izvaja. V skladu s Pravilnikom o pitni vodi in notranjo kontrolo po sistemu HACCP je bilo v letu 2004 na sistemu odvzetih 10 vzorcev za bakteriološke in štirje vzorci za kemijske analize. Odvzet je bil tudi en vzorec za razširjeno analizo. Vsi odvzeti vzorci so bili neoporečni in v skladu s pravilnikom o pitni vodi. Čista narava d.o.o., Tešanovci ne zaradi prenizke vrednosti pH, kar pa nima škodljivega vpliva na zdravje ljudi. Po odločbi zdravstvenega inšpektorja so bile trikrat opravljene analize na vsebnost pesticidov skupine triazinov. Analize so pokazale, da vzorci ustrezajo. V letošnjem letu bomo še spremljali pesticide iz skupine triazinov. Pri kemičnih analizah smo spremljali tudi vsebnost nitratov, ki pa niso presegali normativov pravilnika in se nahajajo pod 15 mg/1. Pripravil: Boris Petrič KMETIJSTVO Še o marčevskem obisku Vlade RS v Prekmurju OPTIMISTIČNA KMETIJSKA MINISTRICA Če se po jutru dan pozna, bo nova Vlada RS bolj naklonjena ljudem in njihovim problemom tudi na obrobju. Med obiskom članov vlade v Prekmurju v začetku marca se je ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marija Lukačič mudila na Kmetij- sko-gozdarskem zavodu v Murski Soboti, kjer se je pogovarjala z vodstvom zavoda in kmetijsko-svetovalno službo. Beseda je tekla tudi o vse večji preobremenjenosti tamkajšnjih kmetijskih svetovalcev, ki jim zaradi velikega števila kmetij na svetovalca (čez 600) zmanjkuje časa za primarno funkcijo - strokovno svetovanje. Na novinarski konferenci je spregovorila o letošnji kmetijski politiki, ki se nanaša na izvedbo ukrepov tržne, cenovne in strukturne politike ter politike razvoja podeželja. Vlada je za te ukrepe letos namenila 56 milijard tolarjev, od tega naj bi samo iz naslova neposrednih plačil pomurski kmetje prejeli 5 milijard. IZRAZITO KMETIJSKA REGIJA Kot je dejala Lukačičeva, se na kmetijskem ministrstvu zavedajo problema razdrobljenosti posestne in parcelne strukture v pomurski regiji. Ta premore kar 22 % vseh kmetijskih zemljišč v Sloveniji, 12% sadovnjakov in 11 % vinogradov, čeprav je njen delež v geografski velikosti v državi samo 6,6-odstoten. Ker so stroški pridelave na takih zemljiščih preveliki in se s tem posledično zmanjšuje konkurenčna sposobnost kmetij, je zagotovila, da bodo v vladi pospešili sprejem zakonodaje, ki bo izboljšala posestno strukturo. V mislih je imela komasacije in ukrepe na področju prometa in zakupa kmetijskih zemljišč. »Ker regija nima večjih kapitalskih družb, ki bi zagotavljale dolgotrajnejšo zaposlovanje Predsednik dr. Stanko Kapun je v poročilu ugotavljal, da je šest komisij, ki jih vodijo če- belarji-strokovnjaki različnih področij, tudi lani delovalo zelo uspešno. Komisije za izobraževanje in zdravstveno varsto čebel, za promocijo čebelarstva, za krožke (vodi jo Koloman Kozic iz ČD Prosenjakovci), za čebelje paše, za priznanja in za gospodarstvo so vsaka na svojem področju skrbele, da je okrog 600 pomurskih čebelarjev z blizu 16 tisoč čebeljimi panji ohranilo ekonomski položaj prejšnjih let, uspešno izvajalo ukrepe zdravstvenega varstva čebel, sledilo vsem novostim na področju zakonodaje ... Več kot 50 jih je opravilo tudi certifikacijsko izobraževanje nacionalne poklicne kvalifikacije. V razpravi so ugotavljali, da je njihov gmotni položaj vse slabši, saj čebelarjem največ sivih las povzroča področje prodaje medu. Še vedno je največji prevzemnik njihovega medu ljubljanski Medex (nekaj čez 90 ton), v direktni prodaji na trgu pod skupno blagovno znamko Pomurski med pa še vedno uspevajo le redki posamezniki, čeprav tudi rezultati lanskega 5. pomurskega ocenjevanja medu, ki je preraslo v mednarodno, potrjujejo izjemno kakovost medu iz te slovenske pokrajine. Zlasti na področju izobraževanja in zdravstvenega varsta čebel zveza odlično sodeluje s KGZS-Zavod Murska Sobota, SKŠ Rakičan, Ekonomsko šolo iz Kmetijska ministrica Marija Lukačič. Murske Sobote ter NVI-Enota Murska Sobota. Na skupščini je bilo precej besed namenjenih neugodni davčni politiki. Čebelarji zagovarjajo avstrijski model obdavčitve, ki z davki ne obremenjuje ljubiteljskih čebelarjev z do 40 panji. Za uspešno in dolgoletno delo v čebelarstvu je zveza podelila priznanja Antona Janše II. stopnje. Med devetimi dobitniki so bili kar trije iz ČD Prosenjakovci: Aleksander Kološa iz Pordašinec, Zvonko Novak iz Sela in Emil Panker iz Kančevec. Aleksander Kološa je začel čebelariti že kot otrok. Član ČD Prosenjakovci je od leta 1966 in je eden od ustanoviteljev društva. Poleg tega, da redno skrbi za širitev medo- vitih rastlin v svojem okolišu, ves čas deluje v organih društva. Tudi Emil Panker je bil med ustanovitelji prosenjakovskega čebelarskega društva. Vse do leta 1987 je bil tajnik, odtlej je v nadzornem odboru društva. V nekdanji Čebelarski zvezi Murska Sobota je bil zelo aktiven pri izgradnji plemenilne postaje, zelo zavzet pa je bil tudi kot član upravnega odbora omenjene zveze. Zvonko Novak je začel čebelariti leta 1985. Čebelari z 200 AŽ panji, ki jih prevaža. V čebelarski karieri je bil nagrajen z različnimi priznanji, ima tudi zlate medalje. prebivalstva in s tem socialno varnost ljudi, je kmetijstvo v regiji izrednega pomena. Kmetijstvo je gospodarska panoga, ki daje od primarne pridelave prek predelave kmetijskih pridelkov, trženja in drugih spremljajočih dejavnosti delo in zaslužek približno tretjini prebivalcev. Prav zato vlada kmetijstvu v zadnjem času namenja večjo pozornost, saj se povečujejo sredstva za dodeljevanje neposrednih plačil vsako leto za 5 %.« SUŠA IN DIVJAD Na novinarsko vprašanje je ministrica spregovorila tudi o vračilu preplačanih akontacij za škodo po suši iz leta 2003. Povedala je, da na ministrstvu iščejo zakonske in finančne možnosti, da kmetom, ki so prejeli višje zneske akontacije, kot so jim kasneje izračunali, preplačanih zneskov ne bi bilo treba vrniti. Kot je znano, je odločbe o vračilu preplačanih akontacij dobilo kar 15 tisoč po suši prizadetih kmetij. Končna odločitev o tem naj bi bila znana ob rebalansu proračuna v prvi polovici leta, je še dodala. Dotaknila se je tudi problematike škod, ki jo v goričkem obmejnem območju povzroča divjad. »V ta namen ministrstvo predvideva pripravo ustrezne uredbe, ki bo določila kriterije za ocenitev škod po divjadi in merila za njihovo ugotavljanje. V proračunu ministrstva so zagotovljena sredstva za plačilo škod po divjadi, ki jo bo ta povzročila na kmetijskih pridelkih,« je dejala in dodala, da imajo kmetje, ki se čutijo oškodovane, možnost in pravico, da uveljavljajo to oškodnino na kmetijskem ministrstvu. ZAKON O DOHODNINI Tudi pomurski kmetje so nezadovoljni z davčno reformo, saj jim bo ta prinesla nove obdavčitve prejemkov. »Vlada pripravlja reformo davčne reforme. V koalicijski pogodbi smo v zvezi s subvencijami zapisali, da bi določili višino, do katere bi bili vsi prejemniki teh plačil oproščeni davka, naprej pa bi bili obdavčeni. Kje je tista meja, je danes težko reči. Vsekakor bo na tem področju prišlo do spremembe. Dosedanji zakon predvideva progresivno lestvico, evropska zakonodaja pa omogoča izplačilo subvencij za minulo leto tako v decembru kot januarju, pri dohodninskem zakonu pa velja dan izplačila in ne izdaje odločbe. To bi pomenilo neenakopraven položaj med kmeti. Zato smo dolžni, da to uredimo ob prvi spremembi dohodninskega zakona,« je v zvezi s tem povedala kmetijska ministrica Marija Lukačič. Čebelarstvo POMEMBNA VLOGA ČEBELARJEV IZ NAŠE OBČINE Pomurski čebelarji, združeni v krovno Čebelarsko zvezo društev Pomurja (ČZDP), so v pregledu dela minulega leta ugotavljali, da je bila namera o enotni povezanosti 22 čebelarskih društev, med njimi sta tudi dve iz naše občine, Prosenjakovci in Moravske Toplice, pred nekaj več kot dvema letoma dobra odločitev. TURIZEM Terme 3000 Moravske Toplice LIVADA S KONČNO PODOBO Z odprtjem še zadnjih šestih lukenj na zahodnem delu zdraviliškega kompleksa Term 3000 v Moravskih Toplicah se je končal 6-letni projekt gradnje golfskega igrišča. To se danes razprostira na 59 hektarjih (46 hektarjev je last družbe, preostalo zemljišče je v dolgoročnem najemu pri občini), ponuja igro na 18 luknjah in edinstveno zaokrožuje termalni turistični kompleks z vzhodne, južne in zahodne strani. Gradnja golfskega igrišča Livada je potekala v štirih stopnjah, njena vrednost pa znaša 565 milijonov tolarjev. Na priložnostni slovesnosti ob otvoritvi je generalni direktor Term 3000 Dušan Bencik, ki je igrišče idejno zasnoval, torej je avtor projekta, povedal, da je igrišče, čeprav tipično ravninsko, po izoblikovanosti zelo razgibano in vzbuja občutek razsežnosti panonskega sveta. Igrišče namreč sestavljajo široke zelene površine, gozdni predeli, več ribnikov, biotopov in potočkov. Za vzdrževanje in trženje igrišča skrbi 10 zaposlenih, sedem je vzdrževalcev, preostali so zaposleni na komercialnem področju. Z gradnjo zadnjega, četrtega kraka igrišča je družba Terme 3000 pridobila pomemben turistični produkt, ki rističnih zmogljivosti na čedalje bolj zahtevnem evropskem trgu. Z igriščem se odpira možnost, da Terme 3000 pridobijo zahtevnejše goste tudi iz bolj oddaljenih krajev. Marketinški strateški cilj je, da bi v sezoni v povprečju na dan prodali od 100 do 150 igralnih kart (green feejev). Direktor marketinga Štefan Voroš je na priložnostni novinarski konferenci dodal, da njihov termalni kompleks s svojo nastanitveno, gostinsko in dodatno široko ponudbo za sprostitev, s sodobnim sprostitvenim (wellnes) centrom Thermalium, ponuja ljubiteljem golfa pravi raj za uživanje. Terme 3000 GRADNJA HOTELA Gradnja hotela s petimi zvezdicami v termalno-zdraviliškem kompleksu Terme 3000 v Moravskih Toplicah, neposredno ob hotelu Ajda, se je naposled začela. Gradbeno podjetje Vegrad iz Velenja kot izvajalec 3,6 milijarde tolarjev vrednega projekta, ki sodi med največje investicije na področju turizma v letošnjem letu pri nas, z deli lepo napreduje. V celoti je izkopana gradbena jama bodočega hotela, ki v globino meri kar sedem metrov. Kot so nam povedali na gradbišču, so izkopali in deponirali kar 60 do 70 tisoč kubikov zemlje. Zaradi povečanega tovornega prometa in del na gradbišču bo zlasti v letošnjem letu na veliki preizkuš- Moravske Toplice w 30 LET TURISTIČNE KMETIJE FLISAR Turistična kmetija Flisar iz Moravskih Toplic je sinonim za dobro gostinsko in turistično ponudbo. Za njimi je že 30 let delovanja. Z dejavnostjo, ki je takrat dobesedno pomenilo prvo brazdo na tem področju v Pomurju, sta začela Štefan, večini bolj poznan kot ljubiteljski pesnik Sandi, in njegova soproga Milena. Sandija žal ni več, njuni trdno postavljeni temelji uspešne dejavnosti pa omogočajo, da je turistično kmetijo že prevzela hčerka Gabriela z možem Francem Lukačem. Pomembna člena v verigi pa sta tudi babica Ema in Gabrielin brat Sandi. Na priložnostni svečanosti ob tem visokem jubileju - popestrena je bila s kulturnim program in se pozno v noč nadaljevala z zabavnim - niti župan Franc Cipot niti predsednik Pomurske turistične zveze Štefan Dravec nista skoparila z besedami pohvale in čestitkami za prehojeno pot. Štefan Dravec je dejal, da je jubilej praznik, ki se ga je vredno spominjati, saj je v njega vtkano ogromno energije, znanja in dela, predvsem pa življenjske in poslovne vizije. Ker je tako iz Sandija kakor tudi iz vseh ostalih vedno na piano silil ustvarjalni nemir, so bili uspešni na področju, na katerem so začeli čisto prvi. Zaključil je z besedami, da je praznik turistične kmetije Flisar tudi praznik za našo pokrajino, saj z njihovim začetkom v regiji raste novi turistični produkt Župan Cipot je dejal, da je običajen 30. jubilej sicer kratko obdobje, v podjetništvu, kjer se je potrebno nenehno dokazovati, pa je to dolga doba. Flisarjevi, čeprav prvi med vsemi turistični kmetijami v pokrajini ob Muri, so že takrat jasno vedeli, kako se tem stvarem streže, zato so tudi tako uspešni. Čeprav je v širši okolici več kot deset ponudnikov s podobno vsebino, kot jo nudijo Flisarjevi, je dela in kruha ob kakovostni ponudbi za vse dovolj. Še več bi jih moralo imeti toliko poguma kot Flisarjevi. Župan je v spomin na srečanje in jubilej izročil mlado drevo lipe, ki naj jo kot simbol slovenstva in rodnosti zasadijo jubilanti. Flisarjevi se lahko danes pohvalijo kot turistična kmetija z največ (20) prenočišči. nji potrpežljivost gostov, domačinov in prebivalcev okoliških krajev. V novem hotelu bo predvidoma dobilo zaposlitev 107 ljudi, njegova zmogljivost bo 123 sob z 264 ležišči in 23 enoposteljnih sob. Predvidenih je tudi 122 novih parkirnih mest, od tega 62 v kletni garaži. Predvidevajo, da bo hotel začel redno obratovati v drugi polovici prihodnjega leta. VSE FELE Čebelarstvo KOLOMANU KOZICU NAJVIŠ1E DRŽAVNO PRIZNANJE Kolomana Kozica iz Ivanjševec ni potrebno posebej predstavljati širši javnosti. Velja za zapriseženega ljubiteljskega čebelarja* kovača, ljubitelja kulturne dediščine in tudi laičnega pedagoga. Zaposlen je na DOS Prosenjakovci, kjer je začel kot mentor nekoč zelo uspešnega čebelarskega krožka, že devet let pa uvaja mlade v skrivnosti čebelarstva na OŠ Fokovci, v Čebelarski zvezi društev Pomurja vodi komisijo za krožke oziroma mlade čebelarje. Že od leta 1989 je tudi predsednik vse uspešnejšega Čebelarskega društva Prosenjakovci. V zadnjih letih je Kozic za napredek pomurskega, zlasti pa goričkega čebelarstva veliko naredil. Doma je po lastni zamisli uredil čebelnjak, katerega posebnost je poslikava 84 panjskih končnic, za kar je hvaležen likovnemu krožku 3. soboške osemletke. V prostorih nekdanjega gospodarskega poslopja je uredil posebno »rojarovo« sobo z razstavo starih čebelarskih pripomočkov, orodja in panjev. Tam poteka tudi prodaja medu 45 čebeljih družin, pijač iz medu ter izdelkov iz čebeljega voska. Precej je naredil tudi na poti podjetništva in povezovanja turistične ponudbe na tem koncu Goričkega in čez mejo na Madžarskem, saj je tudi ob pomoči programa PHARE nastal slovensko-madžarski mikroturistični grozd Sladka pot, kamor so z naše strani ob njegovi dejavnosti povezani še medičarsto družine Celec v Rat- kovcih, Časarov mlin v Berkovcih in turistična kmetija Tremel. Letos so že drugo leto pripravili pohod po Sladki poti, bil pa je tudi pobudnik za prvi Pohod po čebeljih poteh, ki ga je pred dnevi pripravilo prosenjakovsko čebelarsko društvo. Med številnimi priznanji, ki jih je doslej prejel (občinsko priznanje, priznanje s področja kulturne dediščine in Antona Janše 3. in 2. stopnje), je najvišje tisto, ki mu ga je na nedavnem državnem srečanju mladih čebelarjev v Puconcih izročil sam predsednik ČZS Lojze Peterle. Gre za priznanje Antona Janše 1. stopnje. Za tega skromnega Goričanca je to obveza, da bo na poti vztrajal tudi v prihodnje. Ohranjanje ljudskega izročila NA FESTIVALU TUDI FOLKLORA IZ TEŠANOVEC Na tradicionalnem regijskem festivalu Ohranjanje ljudskega izročila, ki ga je na prostem pred šolo tudi letos pripravila in izvedla Srednja kmetijska šola Rakičan, so med rednimi nastopajočimi tudi člani folklorne skupine KTD Tešanovci. Bili so eni izmed trinajstih nastopajočih ter edini iz naše občine. Pred številnim občinstvom so se na odrskih deskah predstavili s točko Mali rijtar ter s plesi Milja de se ženila, Gospoud, gospa in Ša- matjanka. Za prekmurskega prvaka NAŠIM VINOGRADNIKOM KAR ENAJST ZLATIH MEDALJ Na letošnjem že 11. ocenjevanju vzorcev vin za prekmurskega prvaka - bilo je v Strehovcih in pomeni nekakšno finale predhodnih enajstih društvenih ocenjevanj - so z velikim uspehom sodelovali tudi vinogradniki iz naše občine. Dobitnik priznanja Antona Janše 1. stopnje Koloman Kozic med mladimi čebelarji. Za svoja vina so prejeli naslov prvaka sorte v konkurenci vin beli pinot (Alojz Berden, Filovci, 18,17 točke) ter priznanja za najvišje ocenjena vina. Za laški rizling in chardonnay ju je prejel Ivan Horvat (Filovci, 18,50 in 18,53 točk), za renski rizling pa Ivan Malačič (Filovci, 18,43). Omenjeni vinogradniki so s tem prejeli tudi zlate medalje. Poleg njih pa še: Jože Lainšček (Andrejci) za zvrst, Jože Gutman (Filovci) za chardonnay in Izidor Camplin (Bogojina) za kerner. Poleg tega je Ivan Malačič prejel še zlate medalje za ch'ardonnay, sauvignon in renski rizling, Alojz Berden pa za laški rizling. 9. bogračiada z razstavo prekmurske gibanice ANDREJU POTOČARJU ZLATO, TOMAŽU VOGRINU SREBRNO PRIZNANJE Pod znamenitimi sedmimi kostanji pred še bolj (po)znano restavracijo Zvezda (nekoč hotel Dobray) v Murski Soboti je tradicionalno, že deveto tekmovanje v kuhanju bograča tudi letos pomenilo uradni začetek poletne turistične sezone v prekmurski metropoli. Za odličja se je potegovalo 17 gibanic, 39 tekmovalnih parov pa je pridno vrtelo kuhalnice po kotličih na odprtem ognju. V obeh konkurencah so sodelovali tudi tekmovalci iz naše občine. Med njimi je-bil najuspešnejši Andrej Potočar iz Noršinec s sotekmovalcem Kristjanom Pintaričem iz Šalamenec, saj sta bila v krogu štirih ekip, ki so za svoj bograč prejele zlato medaljo. Andrej Potočar, rojen v Ljubljani, v Noršincih pa prebiva že vrsto let, je povedal, da to ni njun prvi nastop na bogračiadi, saj sta si prvo zlato odličje prikuhala že pred dve ma letoma, lani sta bila bronasta. Poklicni kuhar Potočar je med drugim štiri leta služboval tudi v Termah 3000 v Moravskih Toplicah, trenutno pa je zaposlen v hotelu Diana v Murski Soboti. Med tekmovalci v kuhanju bograča je bila tudi ekipa Naravni park Terme 3000 (Dušan Kociper in Simon Smej), ki je prejela priznanje. OCENJEVANJE GIBANICE V okviru bogračiade so tudi letos v prostorih Zvezde razstavili in ocenjevali prekmursko gibanico. Za odličja se je potegovalo sedemnajst izdelkov z dvojnimi plastmi skute, maka, orehov in jabolk. Najvišje, zlato priznanje je bilo podeljeno le eno in ga je prejela Klavdija Kumin iz gostilne Verban v Tropovcih. Šest udeležencev je dobilo srebrne in štiri bronaste medalje. Iz naše občine ima že po tradiciji najvišje ocenjeno gibanico Tomaž Vogrin iz Iva- nec; za gibanico, ocenjeno s 36,52 točke (3. najvišja ocena) mu je pripadla srebrna medalja. Srebro sta osvojili tudi Gabriela Lukač s Turistične kmetije Flisar (5. mesto, 35,26 točk) in Milena Horvat iz Term 3000 (7. mesto, 34,88 točk). Priznanje je prejela tudi Helena Vaš iz Ivanovec. ŽIVLJENJE OB MEJI/ÉLET A HATÁR MELLETT SIKERESEN GAIDÁLKODOTT A PÁRTOSFALVI ISKOLA A Kôzségi Tanács által is megvitatott 2004-es évi üzleti beszámolóban a pártos- falvi kôzponti kétnyelvü iskola az általános iskolai és az ôvodai neveléssel foglalkozó, kozszolgálatot teljesitô intézményként mutatkozott be. Alapítója a Moravske Toplice kôzség, az iskolakörzet pedig a Muravidék hatâr menti térségét öleli fel, Hodostól Csekefáig. A tanítást a kôzponti pârtosfalvi iskola nyolc tagoza- tában, az elsô- és második osztályos gyerekek számára pedig egy-egy kombinált tagozatban, Domonkosfán és Hodoson szervezték meg. Az utôbbi két településen, szintén a pârtosfalvi kétnyelvü általános iskola kôtelékében, ôvoda is mükôdik. A naptári év végén az iskolât 94 tanuló látogatta, míg a két óvodába 18 gyerek járt. 2004 júniusában fejezödött be az elsô tanév, amelyben az ügynevezett kilencéves általános iskolai program alapján képezték a tanulokat. 2004 szeptemberében már a második generáció érkezett a kilencéves általános iskolai programba, és ezzel hat tagozat alakult ki. Az iskola mind pe- dagôgusokkal, mind pedig helyiségekkel felkészülten várta az üj programot. Az iskolában két nyelven - szlovénul és magyarul folyik az oktatás - kivételt csupán a szlovén-, a magyar- és a német tanôra képez. Az iskola gazdag szabad- idôs programot kínál a tanulôknak: a sokéves méhészhagyomânyokra épit a Méhészeti Információs Központ, úgyszin- tén sikeresek voltak a különbözö projek- tek megvalósításában is - többek között sikeresen realizálták a Gyógynovények, A magtól a kenyérig, a Minoségbiztositás az oktatásban és a nevelésben projekteket. A méhészek mellett már évek óta sikeresek a néptáncosok, a citerások, a szavalók, a számítástechnikai szakkör tagjai és má- sok. Gazdag szakmai együttmükôdés folyik a szomszédos magyarországi iskolák pedagógusaival, ugyanakkor a tanulók számára gyakran szerveznek kulturális- és sporttalálkozókat. Az iskola mükódéséhez szükséges források nagy részét, pontosabban 92,1 százalékát vagyis 218 millió tollárt az országos, illetve a kôzségi kôltségvetés biz- tosítja. Az állami kôltségvetésbôl érkezik a pénzt tobbsége (183 millió SIT, illetve 84 %), kozel 7 millió tollárt a Moravske Toplice és a Šalovci kózség, 3,8 millió tollárt pedig Hodos kózség biztosít Egymillió tollár támogatás érkezik a magyar nemzeti ónigazgatási kózósségtól, a hátra- maradt rész az étkeztetési befizetésekból (8 millió SIT), az óvodai ellátás díjából (3,8 millió SIT), az iskolai kirándulásokra és a természetismereti napokra befizetett óssze- gekból, illetve más forrásokból származik. A ráfordítások nagy részét (86,5 %) a bérkóltségek, vagyis az alkalmazottak fize- tése és a járulékok képezik; 3,2 % az élelmiszer-beszerzési kóltségek, 2,4 % a fütés- és villanykóltség... Az iskola pozitiv pénzügyi eredménnyel zárta az üzleti évet - áll a pártosfalvi kétnyelvü általános iskola 2004-es évi kimutatásában. A Lipnicában már beszámoltunk Moravske Toplice kózség pártosfalvi székhelyü, ingatlangazdálkodási alapjának a mega- lapításáról. A Kôzségi Tanács 2005. má- jus 23-ai, 19. ülésén a tanácstagok hatá- rozatával tóbb mint 16 millió tollár értékü ingatlanvagyont ruháztak az alapra. A kez- deti ingatlanalapot a következö ingatla- nok képezik: kétszobás lakás a pártosfalvi lakó- és üzletkózpontban, a pártosfalvi ka- taszteri kózségben lévó' ingatlan feles résztulajdona (lakóépület, udvar, rét), vala- mint egy épító'telek és egy gyümólcsós a szentlászlói kataszteri kózségben. Az alapra ruházott ingatlanok értékét bírósági becsüs becsülte fel. ÛJ IGAZGATÖ AZ ART CENTER ÉLÉN A Kôzségi Tanâcs 2005. mâjus 23-ai, 19. ülésén tâmogatta az Art Center kulturâlis, müvészeti és fejlesztési intézet tanâcsânak javaslatât (a tanâcs elnôke Slavko Horvat, kôzségi tanâcstag), hogy a központ élére a brezovci Stojan Habjaničot nevezzék ki. Moravske Toplice kôzség az Art Center egyik târsalapitôja. A PÂRTOSFALVI VÎZVEZETÉKBOL SZÂRMAZÔ IVÔVÎZ MINÔSÉGÉRÔL A Pârtosfalva, Kisfalu, Szentlâszlô falva- kat, valamint Selo egy részét ellâtô pârtosfalvi vizvezetékrendszer 2005-ben 8128 m3 vizet tovâbbitott. A vizkezelés nem a rendszerben tôrténik. A HACCP rendszernek az ivovizre és a belsô ellenôrzésre vonatkozô rendel- kezése alapjân 2004-ben tiz esetben vet- tek vizmintât a bakteriolôgiai és a vegyi elemzésekhez, valamint egy esetben a ki- bô'vitett elemzéshez. Valamennyi minta kifogâstalannak, illetve az ivôvizrôl szôlô szabâlyzatnak megfelelônek bizonyult. KEDVEZÖ EGYÜTTMÜKÔDÉS A Lipnica 52. szâmâban jelent meg az in- terjû, amelyet Vôrôs Tiborral, a Moravske Toplice kôzség magyar nemzeti ônigaz- gatâsi kôzôsségének elnôkével készi- tettünk. Helyszüke miatt viszont lemaradt a szomszédos magyar ônkormânyzatokkal és régiôkkal valô együttmükôdésrô'l szôlô kérdés, és az arra adott vâlasz. A keleti hatâron lehullott a vas- függöny. Milyen most az együttmükôdés a szomszédos magyarorszâgi ônkormânyzatokkal és régiôkkal? Tudom pél- dâul, hogy Magyarszombatfa polgârmes- tere rendezvényeink rendszeres ven- dége, az együttmükôdés azonban bizo- nyâra nemcsak tiszteletbeli lâtogatâsok- ban merül ki. Vôrôs Tibor: A Pârtosfalva-Magyar- szombatfa hatârâtkelô megnyitâsât kôve- tô'en az együttmükôdés még élénkebbé, és kôzvetlenebbé vâlt. Jôk a kapcsolataink Marko Péter ûrral, a Vas Megyei Ônkor- mânyzati kôzgyülés elnôkével, valamint a szomszédos, hatâr menti települések pol- gârmestereivel is. Laczô Laszlo, Magyarszombatfa polgârmestere arra tôrekedett, hogy a hatâr melletti településeken, eurô- pai forrâsokat igénybe véve, kôzôsen épit- sük ki a szennyvizcsatornât, vidékünkôn viszont inkâbb a minô'ségi ivôviz hiânyzik, ezért a vizvezeték-hâlôzat kiépitése élvez elônyt. A szennyvizcsatorna projekt igy nem valôsult meg. A szomszédos polgâr- mesterek részérôl nagy az érdeklô'dés a kerékpârutak kiépitése, valamint a falvak kôzôtti kôzüti ôsszekôttetések korsze- rüsitése irânt. A kultüra terén is gazdag együttmükôdés folyik. Reményeink szerint rôviden fellendül a gazdasâgi és a mezô- gazdasâgi együttmükôdés is. A Pártosfalvi Ul KAI Minta- és Képzési Kôzpontjânak bemutatkozâsa VAGYONGAZDÁLKODÁSI ALAP ŠPORT IN REKREACIJA Občinska športna zveza Moravske Toplice BRANKO RECEK OSTAJA PREDSEDNIK Ugotovitve predsednika Občinske športne zveze (OŠZ) Moravske Toplice Branka Recka o delovanju OŠZ ob izteku njegovega drugega mandata na nedavnem občnem zboru OŠZ so bile več kot spodbudne. Kot je dejal, je športna zveza, ki šteje 22 športnih klubov, izpolnila svoje poslanstvo, saj je skrbela za njihovo delovanje in tudi za investicijsko vzdrževanje športnih objektov ter za množičen šport in šport mladih. Čeprav ni bilo dovolj finančnih sredstev za zadovoljitev vseh potreb, ne na tekmovalnem področju niti pri investicijah, je društvom in klubom pomagala v okviru možnosti in tudi na državnih in drugih razpisih. Ob tem je imela razumevanje tudi občina, ki pomembno sooblikuje šport v svojem okolju. Tako je občina iz proračuna samo za delovanje športne zveze zagotovila 2,163 milijona tolarjev, 3,2 milijona pa je OŠZ zagotovila z organizacijo športnih in drugih prireditev. Sicer pa so iz proračuna občine društva za svojo dejavnost v lanskem letu dobila 7,29 milijona tolarjev, največ klubi v najvišjih tekmovalnih razre- Novi (stari) predsednik OŠZ Moravske Toplice Branko Recek. dih: NK Čarda iz Martjanec, ŽNK Pomurje Len Filovci in HK Moravske Toplice. Slednja dva kluba tekmujeta v prvi državni ligi, nogometaši Čarde s tremi selekcijami tekmujejo v pomurski (člani) oziroma 3. slovenski ligi (mladinci). Med uspehe OŠZ v lanskem letu je Recek uvrstil tudi začetek delovanja regijske pisarne za športno-rekreativno in društveno dejavnost v Moravskih Toplicah, ki pa še nima svojih prostorov. Najveijetneje jih bo dobila v hotelu Vivat Predsednik je bil, podobno kot maloštevilni delegati oziroma predstavniki klubov, kritičen do nekaterih klubov, ki se na vabila, kot so občni zbori, razpisi in poročila, sploh ne odzivajo, zato so sprejeli dogovor o sankcioniranju neaktivnosti na tem področju. V okviru OŠZ delujejo štiri komisije. Predsednik komisije za veliki nogomet Koloman Pintarič je povedal, da v okviru športne zveze deluje pet klubov. Ob že omenjenih, Čardi in Pomurju Len, so to še NK Bogojina (1. MNL Murska Sobota), NK Rotunda in NK Motvarjevci pa sta v 2. MNL. Ženski nogomet je v velikem vzponu, saj so nogometašice letos prvič osvojile naslov pokalnega zmagovalca, v ligaškem pa bodo uvrščene na 2. mesto. Mladinci Čarde so sicer osvojili 1. mesto v 3. državni ligi, a so se v klubu po tehtnem premisleku odločili, da ne napredujejo v višje ligaško tekmovanje. Vse ekipe se srečujejo s problematiko zagotavljanja finančnih sredstev za samo tekmovanje, več dela pa bo po mnenju Kolomana Pintariča potrebno posvetiti predvsem delu z mladimi. Klubi bodo morali doseči skupni dogovor o vzgoji mladih nogometašev. Štefan Ferencek, ki vodi komisijo za mali nogomet, je poročal, da v občini deluje 12 ekip, od teh KMN Suhi Vrh tekmuje v I. pomurski ligi, preostalih 11 pa v občinski ligi. Komisija za atletiko je skupaj z OŠZ in ŠD Rotunda iz Sela lani pripravila 9. odprto prvenstvo občine v krosu, tekmovanje pa je veljalo tudi za akcijo Slovenija teče in Pomurski pokal v rekreativnih tekih. Tekmovanja v Selu se je udeležilo 99 tekačev, kar je pod pričakovanji. Na Olimpijski tek, ki je konec junija, jih je prišlo 117, kar prav tako ni izpolnilo pričakovanja organizatorjev. Kot je dejal predsednik komisije za atletiko Geza Grabar, obe prireditvi žal zgubljata na množičnosti, saj je zaradi premalo novosti tekmovalcev vedno manj. Vzrokov je več, med drugim tudi podvajanje terminov in, kar velja zlasti za olimpijski tek, prezgodnja ura štarta. V občini je zahvaljujoč SD Strelec Andrejci in SD Sebeborci razvit tudi strelski šport. Obe društvi sta v sezonah 2003/ 2004 in 2004/2005 tekmovali s serijsko zračno puško v nacionalnem in mednarodnem programu na področju SV regije in SZ Slovenije. Andrejci so bili po navedbah predsednika komisije za strelstvo Evgena Solarja v sezoni 2003/2004 v omenjenem tekmovanju L, v sezoni 2004/2005 pa 2., Sebeborci pa so osvojili 5. oziroma 4. mesto. Med posamezniki pri SD Strelec izstopa Jože Terplan, pri SD Sebeborci je bil Robert Čontala tretji najboljši strelec lige. Društvi tekmujeta tudi s standardno zračno puško in malokalibrsko puško. SD Strelec je na kvalifikacijah za III. državno ligo zasedel 2. mesto in bo v sezoni 2005/2006 tekmoval v III. državni ligi s standardno zračno puško. Letošnji občni zbor Občinske športne zveze je bil volilni. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Branko Recek iz Teša- novec, kateremu je to že tretji mandat. Podpredsednik je Koloman Pintarič iz Martjanec, v upravnem odboru pa so: Franc Kučan (hokej na travi, Tešanovci), Rajko Janjič (mali nogomet, Prosenjakovci), Drago Gjerek (veliki nogomet, Motvarjevci), Štefan Ferencek (mali nogomet, Vučja Gomila) in Ignac Gabor (ženski nogomet, Filovci). Geza Gmbar HOJA ZA ŽIVLJENJE Za zdravje je pomembno tudi gibanje. Gibamo se: hodimo, tečemo, plavamo, se rekreiramo na različne načine. Najbolj popularen in najbolj množičen šport v Sloveniji je povezan s hojo v naravi. Včasih ga imenujemo izletništvo in pohodništvo. Take aktivnosti so najpogosteje povezane s preživljanjem časa z družino ob vikendih in v času počitnic, pa tudi z druženjem s prijatelji. Bolj zahtevne oblike hoje v naravi so planinarjenje in gorništvo. Moramo priznati, da čeprav so privlačne, take aktivnosti izvajamo periodično. Samo načrtna in redna vadba prinaša dobro dolgotrajno telesno in duševno počutje. Hoja je ena najcenejših, najdostop- nejših, najučinkovitejših in najvarnejših oblik telesne aktivnosti, primerna za vsakogar, izvedljiva kdajkoli in kadarkoli. Ali ste že slišali za »nordijsko hojo« ali hojo s palicami? To je nova oblika rekreacije za vso populacijo - šport za vse generacije, za popolne začetnike, za dobre športnike, izredno primerna pa je tudi za ohranjanje psihofizične kondicije v tretjem življenjskem obdobju. Prednosti nordijske hoje so, da ni sezonski šport in se lahko vadi v naravi v katerem koli letnem času na različnih terenih. Je najhitreje rastoča oblika rekreacije. Pri pravilni tehniki je vključeno 90 odstotkov mišic - pri hoji svoje osnovno gibanje obogatimo in nadgradimo z dodatno obremenitvijo zgornjega dela telesa. Poraba energije se poveča za 20 do 26 %. Z nordijsko hojo ne razvijamo samo vzdržljivosti, temveč tudi moč, gibljivost ter koordinacijo. Prvi vodniki nordijske hoje v Pomurju. Najbolj pomembno je to, da je učinkovita preventivna dejavnost proti telesnim in duševnim tegobam moderne civilizacije, motnjam v delovanju srca in ožilja, pljučnim boleznim, sladkornim bolezni, osteoporozi. Projekt Pomurskega društva za boj proti raku Pomurje v gibanju promovira nordijsko hojo, ki je v zadnjem času v razvitem svetu največji rekreativni »boom«. Projekt financira EU. V okviru projekta sta nosilec projekta Pomursko društvo za boj proti raku in partner v projektu Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota izšolala prvo skupino 30 vodnikov za nordijsko hojo, ki vam lahko pomagajo k osvojitvi nordijske hoje. Ta vključuje ustrezen način priprave na vadbo, izbor prave opreme in ustrezno tehniko hoje. Pridružite se nam! Vzemimo zdravje v svoje roke! Jadranka Jovanovič, prof. Foto: Arhiv ZZV ŠPORT Daniel Lipič, svetovni prvak v sledenju NASA OBČINA IMA TUDI SVETOVNEGA PRVAKA Le silno redko - vprašanje je, če sploh kdaj - se zgodi, da bi v občini gostili svetovnega prvaka iz domačih logov. Župan Franc Cipot je imel to čast, saj je medse povabil in s tem izkazal čast članom in vodstvu Športno kinološkega društva Goričko iz Sebeborec. V svojih vrstah se namreč od aprila ponašajo s svetovnim prvakom v sledenju Danielom Lipičem. Čeprav Lipič živi v Dokležov- ju, je njegov uspeh tesno povezan s kinologijo v Sebeborcih, saj je prav tam začel svojo zanimivo in nenavadno športno pot, na prigovarjanje vodstva pa v tem športu vztraja še danes. Naslov svetovnega prvaka si je priboril na tekmovanju na Ljubljanskem barju, za uspeh pa je najbolj zaslužna nemška ovčarka Zala, s katero dnevno na treningih preživi tudi po nekaj ur. Kot je povedal Lipič, je sledenje disciplina, v kateri lahko nastopajo psi z rodovnikom, in sicer na povodcu z dolžino 10 metrov. Proga je dolga 1.600 metrov in ima osem sprememb, katerih namen je, da psa na poti do cilja zmedejo. Sled ne sme biti starejša od treh ur, maksimalni čas od štarta do cilja je 60 minut. Župan je bil nad uspehom pozitivno presenečen. V občini imamo ogromno različnih športnih disciplin in na stotine športnikov, a do tako odmevnega rezultata ni prišel še nihče. Zato je obljubil, da bo klubu, ki ima tudi veliko zaslug za uspeh, občina tudi v prihodnje stala ob strani. Zadovoljstvo nad uspehom sta izrazila tudi sekretar društva Vlado Škerlak (predsednik je Daniel Lipič) in predsednik KS Sebeborci Slavko Škerlak ter poudarila, da brez razumevanja domačega okolja in podpore medijev, zlasti pa brez vztrajnosti in entuziazma posameznikov uspehov ne bi bilo. Ti jih obvezujejo, da na tej poti vztrajajo. Na sprejemu pri županu, kije svetovnemu prvaku med drugim podaril tudi brezplačno naročnino na revijo Moj pes. ŽNK Pomurje Len iz Filovec SLOVENSKE POKALNE ZMAGOVALKE Nogometašice ŽNK Pomurje Len iz Filovec so z osvojitvijo naslova slovenskih pokalnih zmagovalk dosegle največji uspeh doslej. Čeprav klub deluje šele dve leti (nastal je z združitvijo klubov v Murski Soboti in Odrancih), so z zagnanim delom v klubu dosegli prve sadove načrtnega dela. Selo: Odprto prvenstvo občine v krosu SIMONA GOMBOC ZMAGOVALKA Občinska športna zveza Moravske Toplice in Športno društvo Rotunda iz Sela sta na nogometnem igrišču v Selu tudi letos pripravila tradicionalno odprto prvenstvo občine v krosu. Tudi 9. izvedba prireditve je potrdila dobro organizacijo, te pa žal niso potrdili aktivni tekmovalci, saj jih je vseh skupaj nastopilo le 94. Podvajanje terminov je verjetno glavni razlog, da v Selo prihaja vse manj tekačev. Tekmovanje, ki je veljalo tudi kot druga tekma za IV. Pomurski pokal v rekreativnih tekih, je potekalo na krožni in lepo speljani progi, ki je bila primerna tudi za manj pripravljene tekmovalce. V moški konkurenci je bil absolutni zmagovalec Ivan Čorba iz Hrvaške, med ženskami pa Simona Gomboc iz Ivanovec. Med tekmovalci iz naše občine velja posebej izpostaviti absolutno 7. mesto Dejana Cifra iz Sela, ki se je v kategoriji članov od 20 do 29 let uvrstil celo na drugo mesto. Tekmovalci iz naše občine so bili uspešni tudi v mlajših kategorijah (Andrej Lotrič, Patrik Sukič, Maja Mencigar, Rok Gutman, Sara Šebok in Kristina Camplin). V okviru krosa je bil tudi pohod po okolici. 24-letna Simona Gomboc iz Ivanovec se razvija v najboljšo pomursko tekačico na srednje in dolge proga. Nedavno je zmago slavila tudi na 5,5-kilometrskem teku v okviru jubilejnega 25. maratona Treh src v Radencih. To je že njena tretja zmaga v Radencih. Zmagala je tudi na vseh treh tekmovanjih za pomurski pokal: v Selu, Križevcih na Goričkem in Rogašovcih. To so opazili tudi v občinskem vodstvu in Občinski športni zvezi (OŠZ), saj sta jim po uspehu sprejem pripravila župan Franc Cipot in predsednik OŠZ Branko Recek. Oba sta jim čestitala za ta veliki uspeh, pohvalo pa sta izrekla tudi vodstvu kluba z upanjem, da je to šele njihov prvi pomemben uspeh. Če upoštevamo, da je povprečna starost igralk v klubu vsega 17 let in pol, potem je realno pričakovanje, da je pred igralkami ŽNK Pomurje Len še lepa prihodnost. Kot nam je povedal podpredsednik kluba Ignac Gabor, so igralke Pomurje Lena v finalu v Celju prepričljivo premagale ekipo Senožeti Vode iz Ljubljane, potem ko so izločile tudi svoje največje tekmice, ekipo Krko. V rednem ligaškem državnem prvenstvu bodo tudi letos osvojile drugo mesto, vendar podpredsednik kluba upa, da si bodo že drugo leto nadeli obe kroni. Iz naše občine v prvi enajsterici igrajo tri igralke: Bernarda Puhan iz Bogojine, Sonja Gabor iz Filovec in Melani Nemet iz Ivanec. Sicer pa igralke prihajajo iz celotnega Pomurja, nekatere tudi iz Maribora, dve pa tudi iz tujine. V klubu vadijo tri selekcije s 55 igralkami. Filovski klub se lahko pohvali s kar 14 reprezentantkami, 5 v članski, preostale pa v mladinski konkurenci. PROMETNA VZGOJA | CIVILNA ZAŠČITA Občinsko in medobčinsko tekmovanje učencev KAJ VEŠ O PROMETU Svet za preventivo in varnost v cestnem prometu Občine Moravske Toplice, ki ga od ustanovitve v letu 1996 vodi Franc Čarni, si v letni program v okviru prometne vzgoje vsakič znova vpiše tudi izvedbo občinskega tekmovanja učencev osnovnih šol v občini Kaj veš o prometu. Po dogovoru ga izvedejo skupaj z OŠ Puconci in letošnje 9. tekmovanje so pred koncem aprila pripravili prav v Puconcih. 71 učencev z OŠ Puconci, Bogojina, Fokovci in DOS Prosenjakovci se je pomerilo v treh nalogah: reševanju testa o poznavanju cestno-prometnih predpisov, spretnostni vožnji s kolesom na poligonu in vožnji po naselju. Skupaj z glavnim organizatorjem tekmovanja Francem Čarnijem lahko delimo navdušenje nad znanjem in prikazanimi spretnostmi učencev, saj je zmagovalec, Mitja Rogač z OŠ Bogojina, tekmovanje končal brez kazenske točke, kar deset tekmovalcev pa je zbralo 40 kazenskih točk ali manj. Druga razveseljiva stvar je, da je med prvo deseterico tekmovalcev devet učencev s šol iz naše občine, prepričljivo največ, kar sedem z OŠ Bogojina. Za dobro pripravljenost si posebno pohvalo zasluži mentor Dušan Nemec, ne da bi s tem zmanjševali prizadevnosti drugih mentorjev: Primoža Galuna z OŠ Fokovci, Vesne Moro- vič Žunič, DOŠ Prosenjakovci, in Nade Bačič, OŠ Puconci. Poglejmo prvih deset uvrščenih na tekmovanju v Puconcih: 1. Mitja Rogač, OŠ Bogojina, brez kazenskih točk, 2. Nina Balaško, OŠ Bogojina, 20 točk, 3. Niko Rac, OŠ Bogojina, 25 točk, 4. Marko Novak, OŠ Fokovci, 30 točk, 5. Miha Vogrin, OŠ Bogojina, 40 točk, 6. Gregor Nemec, OŠ Bogojina, 40 točk, 7. Aleš Hanč, OŠ Fokovci, 40 točk, 8. Tilen Matjašec, OŠ Bogojina, 40 točk, 9. Matej Sukič, OŠ Puconci, 40 točk, 10. Matej Rogač, OŠ Bogojina, 40 točk. V ekipni uvrstitvi je prvo mesto osvojila OŠ Bogojina (125 točk) pred OŠ Puconci (365 točk), OŠ Fokovci (370 točk) in DOS Prosenjakovci (870 točk). Z medobčinskega tekmovanja Kaj veš o prometu v Murski Soboti. Najboljši predstavniki osnovnih šol so se v drugi polovici maja udeležili medobčinskega tekmovanja Kaj veš o prometu v Murski Soboti, ki je prav tako obsegalo tri skupine nalog: test, mestna vožnja in poligon. Med predstavniki naših osnovnih šol se je najbolje uvrstil Miha Vogrin z OŠ Bogojina, ki je tekmovanje končal brez kazenske točke in s Sašo Kuzmičem delil prvo mesto, tretji je bil Marko Novak (OŠ Fokovci, 5 kazenskih točk). Tudi na naslednjih mestih najdemo več učencev naših osnovnih šol: Aleš Hanč (OŠ Fokovci, 20 točk) je zasedel osmo mesto, učenca OŠ Bogojina Tilen Matjašec (20 točk) in Gregor Nemec (25 točk) pa sta zasedla deveto oziroma deseto mesto na medobčinskem tekmovanju. Najuspešnejši udeleženci medobčinskega tekmovanja - med njimi tudi tekmovalca Miha Vogrin in Marko Novak iz naše občine - so si pridobili pravico sodelovanja na državnem prvenstvu. Ludvik Sočič USPOSABLJANJE ENOT PRVE MEDICINSKE POMOČI Reševanje življenja, pomoč pomoči potrebnim in humanost, solidarnost ter sočutje so glavni cilji enot prve medicinske pomoči v okviru Civilne zaščite vsepovsod, ne samo v Občini Moravske Toplice. Da pa bi znali pravilno ukrepati, se znajti v težkih situacijah in pomagati ljudem v stiski, se je potrebno izobraževati, svoje znanje pa nenehno obnavljati in nadgrajevati. Tako so se pripadniki enot prve medicinske pomoči Občine Moravske Toplice v soboto, 28. maja 2005, sestali v prostorih OŠ Fokovci, kjer so ponovili in nadgradili svoje znanje iz zaščite in reševanja ranjencev ali poškodovancev. Pridružile so se jim tudi učiteljice in vzgojiteljice, ki sestavljajo ekipe prve pomoči na šolah v občini - z OŠ Bogojina, DOŠ Prosenjakovci, OŠ Fokovci ter Vrtcev Moravske Toplice, Hodoš in Domanjševci. Kar 40 udeležencev usposabljanja je zjutraj v pozdravnem nagovoru pozdravil poveljnik Štaba civilne zaščite Občine Moravske Toplice Štefan Janča- rič, spodbudne besede je povedal zbranim tudi podžupan Občine Moravske Toplice in poslanec v Državnem zboru Geza Džuban. Strokovni del usposabljanja sta vodila dr. Alojz Horvat in Etelka Hari. Poškodbe noge je precej enostavno oskrbeti. Dr. Horvat je v uvodnem plenarnem predavanju opozoril predvsem na nepravilnosti, ki se dogajajo pri reševanju ponesrečencev. Če namreč nepravilno ravnamo, lahko povzročimo več škode, kot če nič ne naredimo, celo smrt. Zato je še kako pomembno poznati osnovna pravila nudenja pomoči, saj le tako lahko kakšno življenje tudi rešimo. Hrbtenica je najpomembnejši organ, zato je pri reševanju takih poškodovancev potrebna še posebna previdnost. Praktičen prikaz je bil za vse udeležence dosti bolj zanimiv in ga je izvajala Etelka Hari. V treh urah je pokazala izredno veliko, tako da so udeleženci dobili ogromno informacij, še zdaleč pa ne dovolj, da bi bili pravi eksperti na tem področju. Za učitelje vseh treh osnovnih šol se načrtuje strokovno usposabljanje - 80-urni tečaj za pridobitev naziva bolničar - v času počitnic, drugi pa so ta tečaj že opravili in se bodo v skladu z zakonodajo le še dodatno izobraževali. „ „ , , Suzana Deutsch tUlU: Suzana utUISCH NA SKUPNI POTI ŽIVLJENJA JCrioulje '¿¡oljenja nas kdaj- pa kdaj ¿bližajo z. drugimi, drugič oddaljijo od njih. cA ko se bližina dekleta in fanta spremeni a čustoeno naklonjenost, preraste o dahnemo soglasje ul osebno- spoštooanje, ko občutimo tisto težko opisLji- iw ljubezensko naoezanost, nas takšna občutja pripeljejo pred matičarja, pred oltar, na skupno žioljenjsko pot. (do stran Jlipniee Imeno odslej namenjali predstanitoi paroo, ki so sklenili zakonsko ztfezo, če se bodo za to tudi sami odločiti. SLačenjamo s tremi pari, poročenimi o poročni dno rani o /Horaoskih (Jop.li.eah od februarja elo maja 2005. (destilarno ! (Veronika Qarnooii, ¿alee in (Janko (Krušnik, (¿alee