Leto XVIII. ¥ Celju, dne 11. septembra 1908. Štev. 104. DOMOVIN i A Uredništvo Jena Schillerjevicesti §t.3.—Dopise blagovolitefran-kirati, rokopisi se ne vračajo. Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron, 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej. Za lnserate se plačuje od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsa^ kokrat: za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust. Slavnostni dnevi slovenskega učiteljstva. Dne 6. in 7. t. m. se je zbralo v Gorici slovensko učiteljstvo, združeno v „Zvezi avstr. jugoslov. učiteljskih društev" k svojemu vsakoletnemu zborovanju. V nedeljo se je udeležilo do 100 odposlancev vseh učiteljskih društev zborovanja delegatov. Že prejšnji dan je posvetila „Soča" temu zborovanju notico, v kateri pozdravlja slovensko učiteljstvo ter mu želi mnogo uspeha. Po njenih prijaznih besedah pa je čulo učiteljstvo tudi še prijetne besede, ki mu jih je posvetil klerikalni ,, Primorski list", ki je napadal že v naprej slovenske učitelje ter ovajal udeležence zborovanj. Na te klerikalne denuncijacije se ni nikdo oziral, take nizkotnosti niso potrle navdušenja in dobrega razpoloženja učiteljstva, ki dobro ve, kaj sme in more od klerikalne strani pričakovati. Klerikalni napadi so le posledica našega programa, ki se glasi z eno besedo: Delo, delo v šoli, delo med naraščajem, delo med ljudstvom! To je poudarjal tudi predsednik g. Jelene, pozdravljajoč učiteljske odposlance. „Skrbimo za na-daljno izobrazbo šoli odrasle mladine ker bo uka žejna, mlada duša rada hodila za nami." V nadaljnem govoru se je spominjal tudi umrlega podpredsednika „Zvezinega", gosp. Vekoslava Strmška. Zborovanje delegacij je pokazalo moč učiteljske organizacije, žilavost in vstrajnost, s katero dela na polju narodne prosvete ter samoizobrazbe. Na zborovanju delegacij je predaval g. Fran Silvester, nadučitelj v lavi č^aem vrhu nad Idrijo o predmetu: „Narodnonapredno učiteljstvo in kleri- kalizem". Referent je dobro orisal „novi kurz", ki je zavladal v zadnjem času po vsem Slovenskem in ki je naperjen proti slovenskemu naprednemu učiteljstvu. Trpke so bile besede, bridke tožbe in obtožbe početja vladajočega klerikalizma, vzlasti na Kranjskem, kjer stori vse, da bi napredno mislečemu učitelju onemogočil življenje. No, vkljub vsemu vstrajajo naši somišljeniki na začrtani poti, ter bodo vstra-jali do zadnjega. »Učitelji naj si numerirajo kosti", dobro se spominjam teh skrajno surovih besed »klerikalnega prvaka", je rekel referent. „Menil je, da se zavedno učiteljstvo ustraši takih groženj ter zleze pod klop pred Njega razsvetlje-nostjo. — A učiteljstvo gre svojo pot in deluje vedno bolj neustrašeno za blagor domovine v šoli in izven nje." V svojih daljnih izvajanjih je pojasnjeval na podlagi dejstev, kaka sredstva uporabljajo naši nasprotniki, da bi uničili naprednega učitelja. Da mu tu ni zmanjkalo gradiva, ve vsakdo, ki čita slovenske liste in še posebnoo, kdor pozna maščevalnost naših nasprotnikov. V boju proti naprednemu učiteljstvu ne izbirajo sredstev. Da se takemu nasprotniku ubranimo, se moramo organizirati. Končal je z besedami: Armada — organiziranih učiteljev — „bodi pripravljena, da žrtvuješ vsak čas v zvezi z naprednimi elementi — predvsem pa z organiziranim delavstvom — če bode treba, tudi svoje najdražje za največja svoja ideala: za svobodno šolo in za svobodno učiteljstvo". * * * Dne 7. septembra se je zbralo k glavnemu zborovanju v Sokolski dvorani v Trgovskem domu do 500 uči- teljev in učiteljic iz vseh strani Slovenije. V jedrnatih besedah pozdravlja g. predsednik Jelene zbrano učiteljstvo, opozarja od leta do leta vedno opas-nejši položaj šole. Število sovražnikov šole raste, odkar so spoznali, da šola pospešuje izobrazbo in napredek narodov, kar bi pa hoteli na vsak način zadržati. Vrgli so se zlasti na mladino, katero bi radi na vsak način pridobili zase; organizirajo se povsod, pri tem pa izpodkopavajo vse, kar bi jim utegnilo naraščaj iztrgati iz njih objema. Da pa naj vpliva tudi učiteljstvo z vsemi sredstvi na iz šole izstopajočo mladino, bodo ti dečki in deklice zavedni, ponosni in napredno misleči možje in žene, jeklenega značaja, da ne bode več omahljivcev in plašljivcev med nami. Kot goste pozdravlja predsednik gg. poslance Gabrščeka, Franka in Štruklja; starega učiteljskega znanca in prijatelja dr. Turno ter vse štiri goriške c. kr. okr. šolske nadzornike. Tn zlasti z veseljem konštatira, da se ti gospodje ne sramujejo iti med učiteljstvo ter se ga ne ogibajo. Kot zastopnika društva slov. profesorjev pozdravlja g. dr. Osvalda, zastopnike akademičnih društev ter poziva, naj se združi narodno dijaštvo z učiteljstvom na skupno delo za napredek slovenskega naroda. V nadaljnem govora se spominja 60-letnega jubileja vladarjevega ter želi, naj ohrani Bog tega učiteljskega dobrotnika še dolgo let. Kot predsednik krajnega pripravljalnega odbora pozdravlja učiteljstvo gosp. Finžgar, okr. šol. nadzornik, ter pravi, da sprejemajo Goričani radi svoje slovenske tovariše kot brat brata, kot trpin svojega sotrpina. G. profesor dr. Osvald prinaša pozdrave od sim-patizujočih, enakočutečih src, od društva slovenskih profesorjev, gosp. cand.-iur. Cigoj pozdravlja v imenu akademičnega naraščaja ter poudarja, da je sedaj vzgoja narodnega naraščaja v takih rokah, da se ni bati zanj in zato pozdravlja zbrano učiteljstvo v imenu svobode in napredka. Pozdrav je poslala ,.Zveza narodnih društev na Goriškem" in v imenu „Zveze narodnih društev na Štajerskem in Koroškem" pa je pozdravil njen predsednik g. Pesek, ki je opozarjal na velik in hud boj, ki ga bijemo in proti kateremu je edino orožje izobrazba in napredek. V tem boju pa je treba, da se združijo vsi sloji; ker bi bil že čas, da ne bi govorili toliko o delu za narod, ampak trebalo bi, da bi tudi res delali iz ljubezni za narod. Brzojavno so pozdravili zborovalce poslanec Iv. Hribar, Trstenjak, PFibil, Izvrševalni odbor „Narodne stranke na Štajerskem, star prijatelj slov. učiteljstva Adolf Schuster ter več drugih korporacij in posameznikov. Konec sledi. Politični pregled. Domače dežele. Na Štajerskem in tudi v vseh drugih kronovinah, ki še niso izvedle reforme deželnega reda in volilnega zakona, nabirajo deželni odbori s pomočjo deželnih vlad in finančne uprave gradivo za te „reforme". — Gospoda znaša v potu svojega obraza podatke o davkih, sestavlja velike tabele in zaznamke, piše spomenice in študije v LISTEK. Primož Trubar. K njegovi štiristoletnici. (Dalje.) Nova ureditev cerkvenih razmer v domovini je mikala slovenskega reformatorja tem živeje, čim hitreje je skopnevalo upanje, da se razdor poravna. Kot kanonik ljubljanske cerkve se je še morda nadjal, da se premosti prepad razdvojenih duhov na cerkvenem zbora, ki se je sešel 1.1545 v Tridentu; ko pa se je po desetletnem mirovanju začetkom 1. 1562 zbor zopet otvoril, je bil Trubar že na čistem, da se ne strneti rimska in protestantska pot več v eno, ter označil 11. aprila 1562 v nedvomljivih izrazih svoje stališče. Koncil v Tridentu ni ničesar sklenil; škofje so nejedini, samo banketirajo in se vlačijo (pamkhetieren und unzucht treiben). Babilonska rimska vlačuga se mora pred vsem svetom razkriti in osramotiti. Bilo mu je že po volji, da so odbijali konciljski očetje pomirljive predloge cesarja Ferdinanda, ker je upal, da nastopi cesar samostojno in da papežnikom čutiti svojo nezadovoljnost, in s takimi nadami je poročal 8. julija 1563 Ungnadu: „Ker rim. ces. Veličanstvo pri sedanjem koncilu v Tridentu z mnogimi prošnjami in željami ni moglo doseči, da bi dovolili sveti očetje v koncilu obhajilo pod obema podobama, ženitev duhovnikov, prostost jedil, in da maša ni darilo ter da se ne sme čitati odslej za denar, ampak zastonj, je Nj. Veličanstvo sklenilo, omenjene odloke v svojih dednih deželah razglasiti in dovoliti . . . Ako se to zgodi, bo papežništvo precej zgubilo." 1. decembra 1563 je obsodil „pope in menihe" koncila kot »nikomur koristne postopače (buben) in brezbož-nike". Par dni pozneje pa je porušil koncil v svojih sklepnih sejah za vedno nado na združitev katolikov in protestantov, in Trubarju je ostala zavest, da je gledal jasneje v bodočnost, nego tisti somišljeniki, ki so spremljali koncil do zadnjega hipa z upi, in da je prehitel z delom njegove sklepe . . Prvotno idealno Lutrovo načelo o vseobčem pastirstvu vseh krščenikov je smatral z njega duševnim očetom samim in mnogimi drugimi v praksi za neizvedljivo: in v zmislu poznejše faze evangeljske svobode je bil osvedočen, „de ta cerkev mora imejti eno službo, oblast, enu delu inu rounane ..., da se v ti cerkvi en gvišen, risnični inu stanoviten nauk obderži, de nekar en vsakteri iz suje lastne pameti oli misli kake vere gori ne vzdigne inu ne perpravi" ter da je v cerkvi ta oblast „v tim pridi-garstvu". Pridigarji so Trubarju stan, „skuzi (katerega) je Kristus -močan, aku glih časi na . . . (njih) se kaku pomankane inu tadel najde", stan, mimo katerega »vegšiga, težkeškiga inu pridnišiga stanu na svejti nej." Vendar pa je skušal v svoji cerkveni naredbi uveljaviti v večji meri, nego se je to zgodilo v wiirtemberškem cerkvenem redu, ki mu je bil glavni vzor, evangeljsko načelo, „de ta f o 1 k ta gmajna krščanska, (ki) . . . ki nej le ena persona, oli eden sam človik, temuč ... iz vseh žlaht keršče-nikov, iz vseh žlaht vučenih inu za-stopnih stanov . . ima oblast..., te navuke inu vse riči te cerkve soditi..., prave, vmej-telne farje izvoliti inu te ne-pridne, nevmejtelne ovreči ..." Ni predpisal niti cerkvenega sveta, niti konsistorija, ki sta imela v wiirtemberški cerkvi natanko opredeljen delokrog; izrazi: škof, superin-tendens, fajmošter in pridigar pomenijo v njegovem načrtu skoro isto dostojanstvo. Imenovanje dušnega pastirja si je predstavljal čisto jednostavno: cerkvena občina ga izvoli; novinec gre svojevoljno ali ga pa pošlje občina, ki ga je izvolila, h kakemu sosednemu „bogaboječemu, učenemu inu zastop-nemu . . . pridigarju" in ga „prosi, de bi ga imejl h timu pridigarstvu, inu h ti cerkovni boži službi žegnati, posta- nadi, da bi s tem velikanskim aparatom vendar še ljudi prepričala, da je uvedba pete, takozvane splošne kurije sploh kaka ^reforma" ali pa celo tista volilna reforma, ki nam je baš sedaj potrebna. To se bode zagovornikom in stebrom „starega reda" pač težko posrečilo. Politika deželnih financ je tako temeljito zavožena, da si sedaj gospodujoče stranke in klike z vlado vred ne vedo nobene pomoči, bremena pa, ki jih to gospodarstvo nalaga vsemu prebivalstvu, postajajo od dneva do dneva neznosnejša. Ljudstvo ve, da nosijo ta bremena vsi, veleposestniki in veleindustrijalci, pa tudi kočarji," majhni mojstri in proletarci; da, ta bremena so po navadi razdeljena v obratnem razmerju z dohodki, tako da nosijo gospodarsko najslabši največje davke. Kljub temu pa nimajo ne deleža na deželni upravi, ne kontrole nad njo — in je tudi v bodeče ne bodo imeli, ker tistih par poslancev splošne kurije ne bi imelo v nobenem deželnem zboru prav nič upliva. To ljudstvo ve in ne bo te krivice več dolgo trpelo. Ako bi bila vlada modra, bi brez obotavljanja podelila splošno, jednako in tajno volilno pravico za deželne zbore in druge avtonomne kor-poracije in bi s tem dosegla, da bi se ves tisti čas in tista duševna moč, ki se bo po nepotrebnem potratila v boju za to neizogibno razširjenje političnih pravic, uporabilo rajše za pošteno razdelitev bremen na vse prebivalstvo ter za saniranje deželnih in občinskih financ. To bi bilo modi o in naravno — pa pri nas se čutijo vlade obvezane zagovarjati in vzdrževati to, kar se je že zdavnaj preživelo in se ne da več vzdržati. * Na Ogrskem snuje nekdanji minister Kristoffy, ki je hotel vpeljati splošno, jednako in tajno volilno pravico, protikoalicijo, v kateri bi bile združene madžarske liberalno-radikalne frakcije, en del kmetske stranke, posamični člani neodvisne levice, nadalje socijalni demokratje, Slovaki, Srbi in Rumuni. Kristoffy je baje že popolnoma sporazumljen z voditelji narodnosti in raznih strank in protikoali-cija stopi v življenje takoj onega dne, ko Andrassy predloži parlamentu načrt zakona o volilni reformi. Vnanje države. — Maroko. Sultan Abdel Azis je popolnoma premagan in Mulaj Hafid je sedaj od vsega naroda priznani vladar v Maroku. Francoska vlada, ki je mislila, da bo s pomočjo Abdel Aziza napravila iz Maroka nekaj navadni: viti inu poterditi"; ta ga potrebno izpraša; kadar se je ta superintendent ali izpraševalec prepričal, da hoče novi pridigar „do konca per tej augš-burgeriški veri inu konfesi-joni ostati" in „kadar je ta novi pridigar ... od vseh riči, od nega vuka nu lebna izprašan . . ., taku ta superintendens vred z drugimi bližnimi farmoštri inu pridigari imajo seboj tiga noviga pridigaria na en praznik v to cerkev pelati, tim farmanom pag inu tej bližni gospoščini se ima osem dni poprej oznaniti, de se bo en far-mošter ali pridigar N. N. v ti cerkvi N. stavil inu žegnoval; sledi ceremonija v cerkvi z glavno točko, da „ima ta superintendens, (ki ga je bil izprašal), sredi s tejmi drugimi pridigari inu farmuštri na tiga noviga pridigarja, na nega razkriveno glavo nih desno roko položiti". V slučaju, da pokliče občina že izprašanega in potrjenega pridigarja od druge občine, bi imelo izprašanje in polaganje rok pač izostati. V pridigarju je gledal Trubar francoski koloniji podobnega, je sedaj v veliki zadregi. Njen vgled v deželi je s premaganim sultanom vred popolnoma propadel, velesile bodo novega sultana gotovo priznale in tudi Franciji ne bo ostalo drugega. Rešila bi pa rada vsaj nekaj svojega zgubljenega ugleda in denarja, zato bode zahtevala, naj sultan prizna pogodbe, sklenjene med Francijo in Abd el Azi-zom ter dolgove, katere je ta napravil. Ako bi Mulaj Hafid kaj takega tudi nameraval storiti, kar pa ni verjetno, bi ljudstvo tega nikdar ne storilo, zato je v Maroku izgubljen francoski upliv, ugled in denar, vse to pa po krivdi sebične in agresivne francoske politike. Štajerske norice. Iz Celja. Prihodnja seja dam-skega odseka v pondeljek ob pol 5. uri popoldne v mali dvorani ..Narodnega doma", vse dame, ki mislijo pri veselici sodelovati so naprošene, da se te seje udeleže. — V zadnji seji dam-skega odseka so bile v posamezne šotore voljene sledeče gospe: za šampanjec g. dr. Kalan, dr. Stiker, Smertnik; bufet: g. Detiček starejša, Salmič, Pernat; kavarna: g! Pick, Venturini; bu-telke: g. Benčan; slaščice: g. Kalan; cvetlice: gdč. Cilenšek; cigare: g. An-derwald; vino in pivo: g. dr. Kukovec, Kapus, Rebek Videmšek. Vse navedene dame se vljudno poživljajo, da s6 udeleže prihodnje seje damskega odr seka v ponedeljek. Cenjene gospodične, ki bi rade sodelovale so naprošene. da se oglasijo pri posameznih damah za en ali drug šotor. — Predprodajo vstopnic za veliko ljudsko slavnost 20. t. m- sp iz prijaznosti prevzeli sledeči gg..viur. cand. Herbert Kartin za Št. Jur: ob Juž. žel, abit. Kolterer za Rogatec in Slatino, med. Cede za Griže, Petrovče. Št. Pavel, cand. med. Vinko Tajnšek za Velenje m Šoštanj, med. Ogorevec za Konjice, med. Vlad. Vrečko za Slo-venjgradec, abit. Žižek za Ormož in Središče, med. Vršič za Ljutomer, „Sokol" v Mozirju za Mozirje in Rečico, abit. Čeplak za Gornjigrad, Sv. Frančišek, cand. iur. Jos. Vidmar za Brežice in Kapele, iur. Pirkmajer za Fram, Hoče, Račje, Pirkmajer Fric za Slov. Bistrico, agr. Koprivnik za Maribor, Križan za Sevnico, cand. iur. Vičar za Šmarje, dr. Pregl za Vuze-nico, Muto, Marnberg, cand. iur. Kra-šek za Laški trg, Vargazon za Zidan-most, „Sokol" za Braslovče, „Sokol" (E. Kukec) za Žalec, dr. Žižek za Voj- vsem drugim stanovom potrebnega d e-lavca in v smislu izrekov biblije; „Timu volu, kir mlati, ne zaveži nega vust" in: „En delavec je vreden sujiga Iona" zahteval, „de ti, kir ta evangeli oznanijo, imajo tudi od tiga evangelija živi biti." Proti „tim enim, (ki) pravijo, de zdaj v tim novim testamentu se tim pridigarjem nema ništer dati, zakaj Kristus pravi, vi ste zabston prijeli, zabston dajte", je povdarjal, da „vun-dukaj Kristus ne govori od šolda oli Iona tih pridigarjev, temuč on govori ^d darov, katere so bili oni od nega prijeli, de so vse žlaht bolnike ozdrav-ljali, hudiče od ludi gonili, mertve obujovali" ter vernikom zabičeval, „de ta vžitak, kateri ti pridigari imajo od tiga pridigane, ne j ena petlerija, temuč oblast inu nih pravi Ion" in da „ta cerkov, ti verni so dolžni po božjej postavi inu ordningi tim sujim brum-nim šularjem, vučenim šulmojstrom, zvejstim pridigarjem nih spodobni šold inu potrebu dati." Dalje sledi. nik, cand. iur. Roš za Trbovlje in Hrastnik, gdč. Meglič za Vransko, Golob za Kozje, „Narodna čitalnica" v Ptuju za Ptuj. — Trdno upamo, da bo narodno občinstvo po Spod. Štajerskem pridno poseglo po vstopnicah. Kdor tudi sam 20. t. m. v Celje priti ne more, naj se vsaj s 40 vin., kolikor vstopnica velja na korist „Sokolskemu domu" odkupi. Program veselice je razviden na lepakih, ki so se razposlali po vsem slov. Štajerskem. V Celjska mestna „šparkasa" in c. kr. namestnija. ,.Arbeiterwille'1 poroča v št. 212 o dobičkih, katere so napravili razni nemški ,,rojaki" na -ič, - vič, - čič, in -kič, kateri so mestni občini zagrozili, da bodo prodali svoje hiše Slovencem in jih je potem kupila ona, seveda mnogo predrago. List nadaljuje: „Ker je pa naša mestna občina skoraj dogospodarila in take „re-šitve" (nemškega posestnega stanja v Celju) niso več mogoče, je priskočila ua pomoč mestna hranilnica in famozno licitiranje se je zopet pričelo, dokler ni c. kr. namestnija tega poče-njanja v varstvo onih, kateri imajo v mestni hranilnici svoj denar, ustavila." Ker imajo v mestni hranilnici tudi premnogi Slovenci svoj trdo prisluženi denar naložen, je gotovo na mestu, ako se za take dogodke zanimajo. Ako je trditev v „Arbeiterw." resnična, nastane vprašanje: kakšno je gospodarstvo v mestni hranilnici, ako je morala celo c. kr. namestnija uradno nastopiti ? — Kje so Grosuplje? Na celjskem kolodvoru je oddalo pred kratkim dekletce zabojček sadja, namenjen v Grosuplje kot brzovozno blago. Dotični uslužbenec pa ni vedel, kje so Grosuplje, ki so vendar največja postaja na Dolenjskem! To je nevednost, ki dela prav malo časti dotičniku in pa železn/ci, ki nastavlja take ljudi. Seveda je bilo zraven tudi malo nacijo-nalne zagrizenosti, katera je pri nas zmiraj dober izgovor za nevednost in neumnost. Zatorej s takimi ljudmi proč od nas! — Panama v Celju. Tukajšnji nemški listič se razburja zaradi praške vodovodne afere. Pometal bi naj raje pred lastnim pragom! Graški „Arbei-terwille", ki v zadnjem času neusmiljeno krtači našo celjsko magistratne gospodo, očita naravnost Celjanom, da so razne mestne stavbe kakor klavnica, dekliška šola itd. zato tako drage, ker se je zidalo v „lastni režiji" in so si krpali razni gospodje z mastnim zaslužkom svoje žepe. Kaj čuda, da je zagazila mestna občina financijelno tako daleč! Zanimivo pa je, kar piše imenovani graški list o stavbi „ Nemškega doma". „Na glavnem zboru društva „Nemški dom"', poroča „Arbeiter-wille" v št. 211, „dne 30. jan. 1905 se je sklenilo zidati „Nemško hišo" po načrtih arhitekta Branga za 360.000 K (pohištvo vračunjeno) v „lastni režiji". Premoženje društva je obstalo iz jed-nega legata po 180 tisoč kron, od katerih pa jih je ob začetku „lastne režije" bilo le še 154 tisoč, (!!) Seveda je bil le slučaj, da so bili člani odbora, kateremu se je „lastna režija" prepustila, radikalno-nacijonalni tovarnarji in angrosisti; za peteršiljček so jim pridjali še podžupana Jesenka in obč. svetnika dr. Kovačiča. Seveda je bilo le v interesu „nemške edinosti", da so materijal za stavbo oskrbeli člani odbora brez razpisa. Pač samo zaradi plemenskih spominov (!) iz zlate mladosti se je zgodilo, da sta dobili dela jedna ljubljanska in zagrebška tvrdka. Po pravilih društva „Nemški dom" bi moral odbor po preteku društvenega leta položiti račune in raz- pisati nove volitve. Pa rlastna režija-' je gospodi tako dišala da niso razumeli „dajč". Nek celjski radikalno nacijonalni možakar., katerega niso pustili k „lastni režiji", je zlezel lepi ,.mariborčanki'1 pod krila in je zlival cele potoke gnojnice po vodilnih celjskih glavah. . ,.Nemški dom" je stal 538 tisoč kron, pri čemur ni vračunjen obč. donesek (hiša in zemljišče v vrednosti 90 tisoč kroh) in prebitki rezervnih fondov, kateri so se zlili v strugo „lastne režije". Sedaj so pa kase prazne. ." Take gre to v listu naprej. Vidi se. da imamo v Celju velikanski panama v nemškem taboru in svetujemo „vahtarici", naj vzame metlo v roko in skuša pomesti nesnago z lastnega dvorišča. Saj je je več ko odveč; smrdi že po celem mestu in dvomimo, da bi jo celjsko meščanstvo mirno dalje prenašalo. Klic vseh treznih Celjanov mora biti: doli z današnjo magistratno kliko! — Umoril je pri Sv. Lovrencu na Dr. p. minulo nedeljo zveeer 18 letni kmečki sin Franc Zaje 17 letnega fanta Kavčeviča. Pri neki hiši so dekleta pletla vence za ženitovanje. Vasovat so prišli tje tudi fantje in oba imenovana sta se sprla, na kar je Zaje zbodel Kavčeviča tako močno v bok, da so mu takoj izstopila čreva in je v groznih bolečinah v ponedeljek umrl. — Pripomniti je treba, da širi tam krščansko katoliško izobrazbo (katera rodi povsod tako krasne sadove!) znani zagrizeni župnik Ozmec. — Umrl je v Ptaju 80 letni Ra-deckijev veteran gosp. Franc Wesiag (Bezjak). Služil je 40 let v Ptuju kot policist in tržni komisar. — Oropana planinska koča. Neznani lopovi so popolnoma izropali planinsko kočo v Freschnitzgraben na Zg. Štajerskem. — Mariborski policaji so prosili obč. svet za 20°/o draginjsko doklado, nadalje za boljše napredovanje v službi, počitnice, dovoljenje za ženitev po 4 službenih letih, plačilo za postransko službo n. pr. na sejmih, v gledališču itd., nadalje pa stalno urejene plače po graškem vzorcu. Obč. svet je ustregel skoro vsem tem željam in zboljšal plače. Kaj pa v Celju? — Veliko šulfereinsko slavnost so imeli minulo nedeljo v Kamnici pri Mariboru. Bilo je zunaj na stotine mariborskih Nemcev. Med glavnimi agitatorji je bil znani Doleczek, katerega smo že enkrat svarili, da državni uslužbenci na slovenskih tleh nimajo pravice nas izzivati. Treba J>o gospodu temeljito pristriči peruti, — Za dražbo sv. Cirila in Metoda je nabral g. učitel Košar med rodoljubi ob priliki 25 letnice društva „Edinosti" v Središču 14 K. — Nastavljen je pri okr. glavarstvu v Slovenjgradcu okr. živinozdrav-nik g. Franc Pirnat. — Za veliko skupščino družb« sv. Cirila in Metoda veliko podružnic kakor tudi pravnih korporacij ni naznanilo vodstvu svojih zastopnikov. Ako želi kdo izmed teh imeti na vel. skupščini glasovalno pravico, naj se zglasi 13. t. m. pred začetkom zborovanja v „Narodnem domu" v Ptuju od 8. do pol 11. ure dopoldne, da dobi potrebne tiskovine. — Poskus samomora. Iz ljubezni do nekega potnika je natakarica Marija Wachbauer v Kapfenbergu izpila četrt litra mleka, v katero si je nastrgala 2 škatljice navadnih vžigalic. Zdravnik dr. Sperl, ki je bil takoj k nesreči poklican, ji je izpral želodec; nato so odpeljali dekle v bolnišnico. — 0 8. shodn slov. časnikarjev v Ljubljani važnejše stvari zaradi pomanjkanja prostora prihodnjič. Slovenskim starišem! Največji greh, da, zločin store stariši gledč svojih otrok, če jih pošiljajo v tujo šolo, katere poučevalni jezik je drugi, kot sladka materinska beseda. — Slovensko dete mora v slavonsko šolo! V drugi šoli umre slovensko dete duševno, postane nravno in narodno topo in se ničesar ne nauči: niti tujega jezika, niti materinega, tudi življenske vede si ne pridobi; ne razume tega, kar ga uči učitelj. Uspešna odgoja je mogoča samo na podlagi materinskega jezika. — Slovensko dete samo v slovensko šolo! Taisti, kateri bi napravil dete na nogi hromo, bi storil zločin. A strašnejši je ta čin, če dajo zaslepljeni stariši svoje dete mučiti v šoli s tujim poučevalnim jezikom. Težko se zagrešijo na svojih otrokih, težko na svojem narodu, ki je vedno v nevarnosti za prava svojega jezika. — Slovensko dete mora v slovenske šole! Zato naj izpolni vsak-teri svojo ljudsko in narodno dolžnost in naj pouči one pomilovanja vredne, zaslepljene stariše, kteri bi hoteli pri novem vpisovanju peljati zopet svoje otroke v druge šole kot slovenske in jih zopet dali mučiti na duhu, čutu in telesu! — Samomor radi neozdravljive bolezni. Gostilničar Jože Finch v Gčrichn na Gornještajerskem se je obesil dne 4. t. m. na nekem drevesu blizo svojega stanovanja, ker ga je mučil želodčni rak že več let. — Bojkot podraženega piva bridko občutijo nekatere pivovarne. V Kapfenbergu je podjetje pivovarne Horn mrtvo, GOssova pivovarna pri Ljubnem pa že prav težko izhaja. Bojkot traja še naprej. Ker je letos veliko sadja in obeta tudi vinska letina na Spodnje Štajerskem prav dobro, bode boj proti podraženemu pivu čedalje hujši. Delavci, posebno organizirani delavci so prišli do spoznanj?, da si tudi s sadjem, ki je po ceni prav lahko žejo gase in imajo od sadja več nego od piva, kajti sadje jih ob enem tudi siti. Pivovarna v Murzzuschlagu je izstopila iz kar-tela pivovarnarjev, kateri so pivo podražili. S tem je storjen začetek za zrušenje tega na škodo konsumentov vstvarjenega kartela bogatih fabri-kantov. — Ciril - Metodova slavnost v Ptuju. Te dni so se razposlali lepaki za ljudsko slavnost ob priliki glavne skupščine Družbe sv. Cirila in Metoda dne 13. septembra v Ptuju. Vljudno prosimo, da se ti lepaki kolikor mogoče razširijo. — odbor se obrača do vseh rodoljubov, zlasti bližnjih, da se udeležijo skupščine in slavnosti, ki utegne biti zlasti za Ptuj velikega pomena. — Učiteljstvo ptujskega in sosednjih okrajev prosimo, da z agitacijo med preprostim ljudstvom skrbi za kar največjo udeležbo in pripomore zborovanju in slavnosti naše šolske družbe do čim večjega sijaja. — Pričakujemo, da se bodo narodna društva udeležila korporativno ali vsaj po deputaciji zborovanja in slavlja našega' najpomembnejšega društva. — Pojasnila daje rade volje „Moška podružnica sv. Cirila in Metoda" Ptuj, »Narodni dom". Tja je tudi nasloviti prijave za skupni obed in prenočišče. — Nemško opekarniško vele-podjetje v Ljubečni? Širijo se vesti, da namerava neka dunajska tvrdka nakupiti najprej Koželjevo opekarno v Ljubečni pri Celju potem pa še vse ostale ter napraviti edino veliko podjetje za izdelovanje glinenih izdelkov. — Klerikalna hvaležnost. Na Dobrni je bila doslej pri Korenu edina slovenska gostilna in zatočišče dobrn-skih Slovencev. Odkar pa je Posojilnica kupila Oroslovo gostilno, pa je izdana parola, da mora zahajati vsak „katoliški Slovenec" k Oroslu. Ker se je gosp. Korenu odbilo goste, ki niso ravno v prvi vrsti „katoliški", mu preti huda škoda. Lepo ravnanje to ni, to mora vsak pravičen človek uvideti — in da ne služi v čast dobrnskim klerikalcem, pa tudi. — Čast učiteljstvu na Laporju! Laporsko učiteljstvo je pred kratkim v skupni izjavi prosilo slovenjbistri-škega vsemogočneža Stiegerja, naj mu izposluje višji plačilni razred, objednem pa mu je zatrdilo svojo politično zvestobo. To se pravi približno, da hočejo biti nemškutarji. To dejstvo priobču-jemo brez komentarja. — Kap je zadela v Rogaški Slatini 75 letno arhivarjevo vdovo Iz Gradca Ivano Zimmermann v kopeli. Služkinja jo je našla v banji mrtvo. — Drž. posl. Hribar in sotelska železnica. Dr. Korošec je nedavno trdil v Št. Petru na Medvedjem selu, da se drž. posl. Hribar kot zastopnik moščanstva upira — železnici ob Sotli (Ptuj-Rogatec-Brežice). Tu je seveda iz trte zvita laž, ki stavi Koroščevo politično poštenje v kaj čudno luč. — „ Hotel Avstrija" t Slov. Bistrici se otvori v nedeljo, dne 13. septembra z veliko ljudsko slavnostjo. Slovence od blizu in daleč pozivamo, da se te otvoritvene slavnosti, ki bo ob jednem pokazala lep napredek slovenstva v Slov. Bistrici, udeležijo. Na vsporedu je godba, gledališka predstava „Bratranec", petje itd. — Povišana sta v 8. plač. razred profesorja na mariborski gimnaziji gg. dr. Leopold Poljanec in dr. Karol Verstovšek. — Mi in klerikalci. Nekdo — najbrž g. dr. Benkovič — se jezi v „Slov. Gosp.", da smo mu očitali, da se ni ravnal po načelih kršč. ljubezni, ko je nedavno tega sodnijsko preganjal zi-danmoške železničarje, ker so mu povedali nekaj gorkih. Sedaj očita nam, da smo mi lani stopili nekaterim klerikalcem na prste. No, velikokrat se to ni zgodilo; aa pa je bil obsojen znani šentiljski kaplan, ker je z bikov k o pretepel starega moža, ki je lepil plakate za Ježovnika, je menda popolnoma pravično. Koncem notice pa še zahteva od nas „nevernikov", da bi mi dajali duhovščini in klerikalcem dober vzgled v krščanskem odpuščanju. Čudno! Saj so menda ravno duhovščina in razni klerikalni „vodje" isti, ki branijo in zastopajo „vero". Dajte nam vi, poklicani branitelji „vere" dober vzgled in tudi mi ne bodemo več „neverniki"! Ne lažite, ne obrekujte, ne goljufajte kmeta za bernjo, ne hlinite se, da ste dobri kristjani, ne zapeljujte nedolžnih kmečkih deklet, ne pretepavajte in ne ko-ljite ljudi, ne napadajte po nepotrebnem nčiteljstva — pa bode zavladalo lepo življenje na Spod. Štajerskem! Vzgledi namreč vlečejo — ni hudič, da bi se ne spreobrnili celo največji liberalni neverniki, ko bodo videli, kaki ugledni kristjani so v duhoov-niškem taboru! — Lep izkupiček. V „Slov. Gosp." čitamo, da je prodal Martin Fric. posestnik v Prepoljah na Drav. polju svinjo za 394 K. — Ubogi siromak! G. dekan Caf pri Sv. Tomažu je pred kratkim kupil pri fari hišo. Rad bi jo popravil * pa seveda ne na svoje stroške, ubogi siromak! Zato berači les po župniji. Da so farani pametni, bi bogatemu g. dekanu pokazali vrata in les o priliki raje darovali kakemu ubogemu pogorelem — Desetletnico smrti cesarice Elizabete včeraj (10. sept.) so obhajali na Dunaju in v Budimpešti s črnimi mašami. Na Dunaju se je ude- ležil maše tudi cesar. Med mašo se je zgrudil na kolena in bridko jokal. — ..Prosveta" je imela minulo soboto v Ljubljani svoj občni zbor. ,.Prosveta"' šteje na Štajerskem 4 odseke (celjski, konjiški, mariborski in posavski); tu se bodemo ozirali le na njeno delovanje na Štajerskem. Osrednji odbor je ustanovil nove knjižnice na Muti, v Račjem, Gornji Radgoni, na Polzeli (s pomočjo srednješolcev) in v Poljskavi s pomočjo g. učitelja Kokla. V kratkem se ustanovita knjižnici v Trbovljah in v S'ov. Bistrici. Povdarjati moramo, da knjižnici v Račjem in na Polzeli naravnost vzorno poslujeta. Celjski odsek je štel tri knjižnice (+1); ustanovi se nova v Trnovljah. Mariborski je štel 10 knjižnic (+ 3); ustanovil je nove knjižnice v Leitersbergu, na Breznem in v Pe-krah. Ta odsek vobče vzorno deluje. Konjiški in posavski odsek še nista prišla do dela, ker sta zelo mlada. Skupno deluje tedaj po slovenskem Štajerskem 17 „Prosvetinih" knjižnic, po Slovenskem pa 42, v katerih je nad 3 tisoč knjig. Povrh tega je pomagala „Prosveta" v 11 krajih do ustanovitve knjižnic. Glavni odbor je imel lansko leto 2995 K 74 vin. dohodkov in 2451 K 27 vin. izdatkov. Podarilo se mu je 634 knjig. V teh kratkih podatkih leži veliko kulturnega dela, katerega vrši naša radikalno - narodna akademična mladina. Na nizkotne napade klerikalcev, ki so lansko leto na Kranjskem sicer res uničili dve knjižnici, se ni treba ozirati. Narod bo taka „kulturna" dejanja sam obsodil. — Gregorčičevo slavje na Go-milskem dne 13. septembra 1908. Evo sporeda v glavnih potezah! SI. braslovško pevsko društvo bode zapelo precej mičnih Gregorčičevih pesmij. Slavnosten govor in deklamacije nas seznanijo z Gregorčičem natančneje. Priznani, domači igralci nas bodo gobovo dobro zabavali z burko „Za letovišče". Sicer je pa vse natančneje na vabilih, kjer pa je pomotoma izpuščen pevski zbor „Naša zvezda" in dekla-maciji: „Kmetski hiši" in »Znamenje*. Po končanem sporedu se razvije pristna domača zabava. Gregorčičevi čestilci se vljudno vabijo. Droge slovenske dežele. — Dosti sreče bo gotovo imela učenka Minka Špan iz Ljubljane. V teku pol ure je nabrala na škofovem svetu 104 štiri- in petperesnih deteljic. — Zblaznela sta v Trstu delavca Ceprenič in Valentič. Oddali so ju v blaznico, — Stoletnico Josipa Godine-Vrdelskega so obhajali minolo nedeljo v Vrdeli pri Trstu. Hvaležni Slovenci so napravili na rojstni hiši prvemu slovenskemu pisatelju in zgodovinarju tržaškemu mramornato spominsko ploščo. V isti hiši je bil rojen Godina 20. marca 1908. — Pogorela je v Marijanu na Goriškem delavnica tamošnje mizarske zadruge. Škodo cenijo na 200 tisoč kron, 500 delavcev je brez kruha. — Glavno zborovanje ,Sudmarke' v Beljaku se je vršilo zadnjo nedeljo. Udeležilo se ga je do 300 udeležencev raznih drušlvenih podružnic. V naslednjem le nekaj za nas zanimivih podatkov: Društveni predsednik dr. Khull je povedal, da daje „Sudmarka" štipendije juristom, ki hočejo postati uradniki na Slovenskem; nadalje skrbi „Sudmark" s posebnimi tečaji, da se priuče nemški uradniki slovenščini (kako, kaže slučaj Granitz). V Št. Uju je nakupila „Siidmark" 20 posestev (16 baje iz slovenskih rok, kar pa ne odgovarja docela resnici) in naselila 19 švabskih kmečkih rodbin s 122 glavami. Javno se je priznalo, da na meravajo Nemci ponemčiti vse kraje ob železnici iz Špilfelda v Maribor. Povdarjala se je nujna potreba nemške parcelačne banke in bojkotiranje slovanskih izdelkov in slovanskih trgovcev. Za naseljevanje se je določil znesek 50.000 K. (Kaj pa za lačne celjske „brate"?) Zborovanje je pozdravil naučni minister Marchet (menda v zahvalo za to, da so mu kranjski in štajerski klerikalci votirali proračun). — K temu poročilu pripomnimo pred vsem, da bo treba pričeti proti nemškemu urad-ništvu, bodisi državnemu ali deželnemu na Spod. Štajerskem, brezobziren boj. Proč z ljudmi, katere podpira „Siid-mark"! Upamo, da si bodemo v tej zahtevi vsi spodnještajerski Slovenci složni. Ako se odpravi nepotrebno nemško uradništvo, se odpravijo tudi najbolj zagrizeni germanizatorji iz naših krajev. Svetovne vesti. — 127 milijonov škode, približno cenjeno seveda, so letos napravile na Gališkem povodnji, toča in suša. — Sneg na Sedmograškem. Minul petek je na Sedmograškem ponekod celi dan snežilo. Toplote je bilo le 4 stopinje. — Velikanski požar so imeli minule dni v mestu Njigata na Japonskem. Pogorelo je 4.000 hiš. (Pripomniti je tu treba, da na Japonskem nimajo stanarinskih vojašnic kakor po naših mestih temveč stanuje vsaka rodbina zase v lastni hišici.) — Buska carica je baje težko bolana na raku v trebuhu. — Moderno umetno vezenje. Pred kratkim časom je še zeval širok prepad med umetnim ročnim in strojnim vezenjem; tega je šivalni stroj dobro premostil, in pojma umetnost in stroj, ki sta se poprej izključevala, sta se zbližala. Šivalni stroj, ta priden sluga z železnimi mišicami, je postal v raz-merno kratkem času umetnik, o katerem se nam ni niti sanjalo, in nam daje vezenine, ki so po svoji umetniški vrednosti vsaj istovredne z ročnimi, po solidnem izdelovanju pa so slednje že prekosile. Kakor ponajveč v drugih praktičnih rečeh, tako so nastopile tudi pri vezenju Amerikanke najprej z idejo nadomestiti roko s strojem. Roka dela vendar počasi, četudi dobro, pri vezenju, dočim se da zmiraj pripravljeni stroj hitro in točno vporabiti. Navzlic zadovoljujočim uspehom pa se je vendar šele1 počasi posrečilo obrniti na njega pozornost širokih krogov, posebno, ker se je v začetku smatralo to tehniko za igračo in se ni poznalo nje prave vrednosti. Prvikrat je presenetil javnost na svetovni razstavi v Chicagu 1. 1893. Singerjev stroj, kateri je danes splošno znan, z umetnimi vezeninami na stroj in je takoj vzbudil splošno zanimanje. Tej razstavi so sledile večje na kontinentu, kakor v Londonu, Parizu, na Dunaju, Hamburgu, Lipskem, v Draž-danih, Diisseldorfu, Stockholmu, Rigi in dr. kamor je stroj potoval s svojimi umetnimi vezeninami in bil odlikovan z najvišjimi darili, kakor n. pr. v Parizu z „grand prix" zlato kolajno in na vseh razstavah z velikim številom najvišjih odlikovanj. Da bi pa razširila to lepo in dragoceno umetnost v najširše kroge, je upeljala družba Singer Co že pred leti brezplačne tečaje za vezenje, katere je odobrilo tudi avstrijsko naačno mi-nisterstvo. Javnost je družbi povsod neomejeno zahvalo izrekla. Singer Co, to velikansko podjetje, ki obsega danes že cel svet, si je najelo posebne učiteljice za vezenje, ki igraje obvladujejo celo tehniko. Takšen brezplačni tečaj se vrši, kakor se nam od mero-dajne strani poroča, tudi v našem mestu že od 7. sept. naprej in na katerega opozarjamo svoje častite bralce. Ob priliki se bodemo bavili še natančnejše s temi tečaji in z njihovimi umetnostnimi deli ter bodemo tudi razpravljali o njihovi koristi. Zveza narodnih društev na Štajerskem in Koroškem. — Prostovoljna požarna hramba v Braslovčah priredi dne 4. vinotoka t. 1. pri g. Vrankoviču veliko veselico. Na sporedu je raznovrstna zabava, sre-čolov, šaljiva pošta, kegljanje na dobitke itd. Svira oddelek »Celjske narodne godbe". Prosijo se cenj. sosedna društva, da se blagovolijo na to prireditev ozirati in na ta dan nobene veselice v bližini prirejati. Ker je čisti dohodek namenjen v pokritje stavbenih stroškov, je pričakovati tem večje udeležbe, h kateri uljudno vabi odbor. Veselica »Izobraž. društva" in požarne brambe v Št. Petru v Sav. dol. je lepo uspela. Obisk je bil povoljen, godba in petje izvrstno. Iz Družmirja pri Šoštanju. Veselica, ki se je vršila 8. t. m. pri Basistu je nad vse sijajno uspela. Od vseh strani prihitelo je toliko ljudi, da je bil jako okusno okrašen vrt pri Basistu do zadnjega kotička natlačen. — Jako veliko smeha je vzbudila igra „Bucek v strahu". Naravnost pa je nas iznenadilo petje, katerega točke so izvajali sami okoliški kmetski fantje in dekleta pod vodstvom g. učitelja Miloša Tajnika. V tem kratkem času, odkar se. shaja mladina k pevskim vajam, si je dobila tako spretnost in predavanje, da smo jo morali vsi občudovati. — Cela prireditev je bila v rokah samih kmetskih fantov in deklet, duša vsega seveda pa je bil po svoji požrtvovalnosti znani Miloš. Vrla mladina, po tej poti naprej, naše simpatije so z vami! Da nas zopet kmalu s kakšno prireditvijo razveselite, vam kličemo „Na zdar!" —ič. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda Lehen pri Ribnici je imela svoj redni občni zbor dne 6. sept. Po poročilu predsednikovem se je volil nov odbor in sicer: Urbane Jakob, veleposestnik v Lehnu, predsednik; Urbane Micka, velepos. hčer v Lehnu, blaga j-ničarka; I. Pahernik, Vuhred, tajnik; namestnik predsednika: Lev Brunčko visokošolec, t. č. Vuhred; namestnica blagajničarke: Vekoslava Medved, pos. hčer v Lehnu. Delegat za glavno skupščino: Leo Brunčko, visokošolec, ki nam je po svoji izvolitvi takoj razvil svoj program. Njegovi nazori so bili prav imenitni in so se torej enoglasno odobrili. Da je predsedništvo prevzel velezaslužni in občespoštovani naš g. Jakob Urbane, nas je vse zadovoljilo. Pri tem zboru se je za družbo nabralo 22 kron. Dosedaj je torej naša podružnica 1.1. »Družbi" odposlala v vsem 182 kron. ali se sprejmeta na stanovanje in hrano. Strogo nadzorstvo, glasovir na razpolago. Vrtna ulica št. 19, II. nadstropje. 504 3-1 SINGEBir šivalne stroje kupnjte samo v naših trgovinah, katere lahko vse spoznate na tem znamenja. io cp© , . . OK>© cbo&e-š-e yrnJ[ ter ordinira zopet y Narodnem domu. Kupujte narodni kolek! Med. U. dr. Ivan Turši<5 vljudno naznanja, da se je naselil v Mariboru in da bode počenši z 20. septembrom redno v svojem stanovanju Stolna ulica (Domgasse) I, I. dopoldne od 8.—II. ure in popoldne od 2.— 3. ure ordinirai. 493 3-1 Zadnja 2 L. Genija The HoyaI Wonder Bio (The greatest Bio-Theater of the world.) i! ¥ soboto, dne 12. septembra Preko Afrike, II. del S lf nedeljo, 13. sept., zadnji 2 predstavi Preko Afrike (nadaljevanje II. dela) s X. do XVI. serije. Divjaki pri gradnji mostu. 400 metrov dolg most. Od Zambesija do Osrednje Afrike. Vsak dan kot nameček cesarski jubilejni sprevod na Dunaju. CENE: Loža za 4 osebe 6 K. — Fotelj I K 60 vin. — I. prostor I K 20 vin. — II. prostor 80 vin. — III. prostor 60 vin. — IV. prostor 40 vin. Otroci plačajo ob delavnikih polovico. Vojaki do narednika nazaj plačajo polovico. Javna zahvala. Podpisano ravnateljstvo in tajništvo podjetja „Wonder Bio L. Geni" uvidi' kot prijetno dolžnost, da se slav. občinstvu kar najtopleje zahvali za tako mnogobrojen obisk. Zlasti se zahvaljujemo ceDj. celjskim časopisom ter vsem, kateri so nas na kateri si bodi način podpirali. — Na svidenje prihodnje leto! Z velespoštovanjem M^Gavrič, poslovodja. L. Geni, ravnatelj in lastnik. sila BHSggBHS »i: HI ZVEZNA TRGOVINA, CELJE, R.«.V*K. »I. 2. sili Zbirka domačih zdravil s poljudnim opisom človeškega telesa. (IV. pomnoženi natis)..........K 1'— Nova pesmarica. Zbirka najbolj znanih slovenskih in slovanskih pesmi. Mehko vezana K 1'60, eleg. vez. „ 2'40 Obrtno knjigovodstvo s kratkim poukom o menicah, spisal dr. J. Romih..................................„ 1'60 Občinski red. Zbirka zakonov, zadevajočih posle obč. področja, spisal dr. I. Dečko, I. zv. K 3'60, trdo vez. „ 4'40 Mlinarjev Janez, slovenski junak ali vplemenitba Tehar- čanov IV. natis ...............„ —'80 Kmetijsko gospodarstvo, II. popravljeni in pomnoženi natis. Spisal V. Rohrman, vezano v platno .... „ 1'60 Zbrani spisi P. Pajkove, I. zv. broširan........„ 2'— Zbrani spisi P. Pajkove, II. zv. broširan, K 2 —, eleg. vezan „ 3'— Zabavnik, spisal A. Brezovnik...........„ 1'40 Trtna uš in trtoreja, spisal Ivan Belč......... —'80 Luči, Funtek, broširane K 1'40, vezaue.......„ 2.20 Gedichte, Vodovnik-Siegensfeld, elea:. vezane.....„ 2'— Civilno-pravdni red, dr. L. Filipič, v platno vezan ... „ 5'— Naš dom. I. zv. Vsebina: „Cesarjevič in sestri dvojčkinji" in „Krajevna kronika Teharskih plemičev", broš. „ —'50 Naš dom. II. zvezek. Vsebina: „Zadnji grof Celjski" in „Iskalci biserov na otoku sv. Duha", broširan . . „ —'50 Naš dom. III. zvezek. Vsebina: „Vojna leta 2000" in „Boma in na tujem", broši.an ......... —'50 Naš dom. IV. zvezek. Vsebina: „Ciganka", izvirna povest ter razne humoreske, broširan......... Naš dom. V. zvezek. Vsebina: ,,Pavlo Črnokril", „Nu, občinstvo", „Ljubežen do domovine", „Pesem o hudourniku", „Karin" in „Plesati ni znal," broš. . Naš dom. VI. zvezek. Vsebina: ,.Pevčevo srce", „Krvava svatba v Kijevu", „Prijatelj Lovro"...... Naš dom. VII. zvezek. Vsebina:- „Palica Petra Gašparja Sveteckega", „Zvonikar", „Sodba", „Poezija in proza", „Vij"................ Kržišnik: Male pesmi za mladino, broširane..... Ivan Bele: Viničarjev kažipot, navod, kako vinograde nanovo zasajati in obdelovati, broširan..... Dr. A. Božič: Lovski zakon za Štajersko, kartoniran . . Der Panslavismus. Eine nationalpolitische Betrachtung broširano .................. Prof. Jos. Kožuh: Navodilo h kartografičnim osnovam, vezano v platno............... Prof. Jos. Kožuh: Pregledni izpisek iz navodila h karto- gratičnim osnovam, broširano......... Red za šolske sluge............... Šolski red.................... Madeži in njih snaženje, praktično navodilo, kako je snažiti madeže na raznem blagu, kovinah itd. kartonirano................. Srbske narodne pesmi. Sestavil J. Mohorčič j . . . . K —'50 —'20 —•24 — 30 1 — —'40 OPOMBA. Pri naročilih prosimo, da naj blagovolijo cenj. gospodje odjemalci denar naprej poslati, sicer se na naročila ne ozira. Za poštnino je dodati za knjige v vrednosti do I krone 10 vin., do 2 kron 20 vin., čez 2 krone pa 30 vin. Trgovina knjig, papirja, pisalnega orodja itd. Prodaja igralnih kart. D ii II II =u=i nis niš 56 Moderno sukneno, volno svileno in perilno blago radi prevelike zaloge odslej po iz-nenadno znižanih cenah priporoča tvrdka Karol Vame k Celje Katodni dom Št. 40.790 II. p.565 485 3-3 V deželnih drevesnicah v Gleisdorfn, Brucku na Muri in v Celju se bodo prodajale jeseni 1.1908 oz. spomladi 1. 1909 spodaj naštete vrste jablanovih in hruškovih dreves skupno 68.518 komadov štajerskim posestnikom. In sicer se b6do prodale tri četrtine po znižani ceni 70 vin. za komad kmečkim posestnikom in ena četrtina po tržni ceni 1 kroni 20 vin. komad nekmečkim posestnikom. Niso všteti stroški za omotanje in pošiljatev po železnici. Naročila je treba poslati deželnemu odboru; mora jim biti priloženo županovo potrdilo, da je naročevalec v resnici kmečki posestnik v občini. Kdor potrebuje drevesa že jeseni 1908 naj to jasno pripomni; za ta slučaj se mora poslati naročilo že 15. oktobra 1908. Naročila se bodo tako dolgo sprejemala, dokler bo kaj zaloge in se bodo reševala po vrsti kakor bodo prihajala. Jednemu posestniku se ne bo oddalo več ko 120 komadov; vsak posestnik je obvezan nasaditi naročena drevesa na lastni zemlji. Drevesca se bodo oddajala le proti gotovemu plačilu. Ako bo jedna ali druga sorta pošla, se bo odkazala naročevalcu druga istovredna sorta; vendar pa jo naročevalec po svoji volji ali sprejme ali odkloni. Kdor ne želi nadomestne sorte, naj to takoj naznani. Drevesca naj prevzame po možnosti vsak naročevalec sam ali ako se mu dopošljejo po železnici, naj jih takoj pregleda. Pritožbe se naj pošljejo takoj vodstvu drevesnice. Na poznejše pritožbe se ne oziramo. jablanovih in hruškovih drevesc, katere bodo prodajale deželne drevesnice za sajenje v dobi 1908/1990: a) b) C) I. Jablane v Gleisdorfu V Brucku V Celiu > ® EH z visokimi cfeDN s sreiiife visokimi debli pritlikavci Z visokimi detli s srednje visokimi detli pritlikavci z visokimi detli s srednje visokimi detli pritlikavci 1. Štajerske mošancke 4540 285 _ 700 _ 1840 1312 _ 2. Porenski bobovec 3535 210 — 2800 — — 2590 950 — 3. Gravensteiner 65 5 47 1500 — 100 — — 4. Charlamovsky 140 80 40 800 — 120 470 125 112 5. Kardinalovo jabolko 415 55 15 1500 — 230 750 319 — 6. Beli astrahan 25 10 — 180 — 100 90 10 52 7. Baumanova reneta 1120 20 35 100 — — 500 680 70 8. Ribstonov peping 45 10 15 1200 80 100 650 429 — 9. Ananas reneta 95 80 170 — — — 236 450 155 10. Kanada reneta 635 60 445 — — — 1417 1153 108 11. Damason reneta 230 40 11 — — —' 630 1554 12. Cox oranžna reneta 30 — — — — — 87 — — 13. Rmeni belefler 295 55 173 — — — 842 140 180 14. Prestonasl. Rudolf 370 35 10 — — — — _ '-Š — 15. London peping 285 55 180 — — — 181 i 102 16. Lepi Boskoop 135 — — — — — 58 — 17. Haglor-grab 80 195 —■ 230 20 — — 18. Rdečkasta lesnika 625 40 — 1100 — — — 1_ 19. Huberjeva moštnica 1330 115 — — — — 960 it — 20. Šampanjska reneta 40 log ■ 21. Sevniška voščenka — — — — — — 987 100 — 22. Danciško kantovo jab. — — — 550 20 130 — — i — 23. Rmena žlahtnica — — — 1000 20 110 — — 24. Goldparmenka — — = 900 300 100 — _ i -" — 25. Landsberška reneta — — — 1200 200 20 — — — 26. Rmena letna reneta — — — 550 — — — —4 — 27. Prinčevo jabolko — — — 650 25 — — — — 28.1 Rdeči jesenski kalvil — — — 110 — — — —» — i. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12- 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. II. Hruške Dielova maslenka Postrvovka Luiza Avranška Hardenput, zimska maslenka Jožefina Mechelnska Sieglova maslenka Olivier de Serres Pastorka Salcburgerca Sterkman. maslenka Zimska dekanovka Weilerjeva moštnica Jelenka Boscova dula Pastorka Wiliamova kristjanka Salcburgerca Rummeltirova hruška Tepka Koroška moštnica Skupaj . . . 250 55 225 145 25 15 90 25 100 155 20 — 50 10 '— 130 25 35 80 — 60 50 15 80 90 5 — 95 10 195 20 75 210 80 — 85 25 — — — —. 15620 1665 1731 600 800 2500 570 550 800 30 425 21345 120 350 50 140 60 160 665 1890 79 38 163 1310 183 205 250 176 125 87 42 74 45 40 534 56 369 10 413 473 107 151 14857 7853 2892 V GRADCU, dne 27. avgusta 1908. Štajerski deželni odbor. Proda se prostovoljno pod ugodnimi pogoji eno-nadstropna hiša v sredini žalskega trga. Več se izve v Žalcu št. 29. 4«7 3-1 se kupijo v vsaki množini. Ponudbe na mlekarsko trgovino, Celje, Cerkveni trg št. 4. 50t> 2-1 Št. 902. 505 1 Razpis natečaja. Služba učiteljice ženskih ročnih del. Služba formelno usposobljene učiteljice ženskih ročnih del se razpiše za dvorazredno ljudsko šolo pri Sv. Marjeti pri Rimskih toplicah in za enoraz-rednico pri Sv. Miklavžu nad Laškem z normalno nagrado po 572 kron in letno potnino po 58 kron. Prošnje za to službo se naj vložijo pri kraj nem šolskem svetu pri Sv. Marjeti pri Rimskih toplicah do dne 10. oktobra 1908. Celje, dne 7. septembra 1908. Milan Hočevar - Celje Glavni trg št. 10 Priporoča direktno kila po K 2-—, drugih vrst po importirano arabsko K 2-40» 2*80, 3-20, 3*60 itd. trikrat na teden Iraifn kila P° K 2-80, 3-20 in 4*—. Fino svežo nraženo lidllU ter okusno italijansko namizno Ogrske salame, švi- svežo praženo bučovo olje, vinski kis. olje, Sil* radajnsko, slatinsko kislo vodo. Galico, žveplo, rafijo in Bartelnovo klajnoapno. Premog * pe4°¥ni4kih 'am- celjh vozovih. Prodaja na drobno in 263 —21 r Slovenci! Kupujte vžigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda! Ako potrebujete slamoreznicey kotle za» žganje, grozdne mline in stiskalnice, gnojnične sesalke, peči vseh vrst tudi za šole predpisane in take za kurjavo z žaganjem, Štedilnike, pralne stroje, nagrobne križe in drugo v že-lezninarsko stroko spadajoče blago, kakor tudi nepremočljive vozne in komatne plahte ter zajamčena umetna gnojila, kupujte le pri do-:: mači tvrdki h I ,,MERKUR", P. Majdič Celje, ki daje pojasnila in pošilja cenike in navodila z obratno pošto zastonj far Blasnikova in družinska pratika se dobiva na drobno in debelo v Zvezni trgovini v Celju. Slovenci! Kupujte vžigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda! Najboljše mazilo za črevlje 0 X 1 N Dobiti je v vseh boljših trgovinah. Grlavni zastopnik za Spodnje Štajersko Zalag. Druškovič & Valenčak Slov. : . :; ; 308 Gradec. 20-18 Savinski preiskan in preizkušen na ces. kr. poljedelskem pre-'zkuševališču na Dunaju. Savinski liker je pripravljen iz planinskih in gorskih zelišč, ter se priporoča kot krepčilni napoj v zdravstvene namene. Lastnik znamke VINGENG KVEDER . 13 130—97 Vizitke priporoča Zvezna tiskarna. IVBN R9VNIRBR, ČEME Telefon štev. 17. priporoča svojo dobro založeno zalogo špecerijskega blaga, suhih in oljnatih barv, firneža, karboleja, ter vseh vrst lakov in čopičev. Kupuje in prodaja deželne pridelke in suhe gobe ter jih plačuje po najvišjih cenah. Zaloga najfinejšega čaja, ruma, zdravilnega konjaka, brinjevca in vina vseh vrst (lacrimae Cristi in drugih). Vsako konkurenco vzdržajočo kavo, surovo, kakor štirikrat na 183 teden sveže žgano. 27 Premog iz Zabukovških jam (Buchberg), kateri je do danes najboljši, prodajam po originalnih cenah na cele železniške vozove, male vozove in na drobno v hišo postavljen. Za namakanje črešenj, višenj in zelenih orehov pravo pristno vinsko žganje in slivovko. — Velika zaloga voščenih in drugih sveč, toiletnega mila in kalodonta. Sprejmem ■ iz dobre hiše ter 2 Primern0 takoj liUCIlUa šolsko izobrazbo. jta debelo in drobno, kjkj Postna naročila se točno izVrse. \ i Zavitke priporoča ZVEZNA v CELJU. p ; ■■ -V V'«. ' ■ > j 5 f .v POSOJILNICA V CELJU POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev ter ima sedaj nad 6 milijonov kron hranilnih vlog in nad 340.000 kron ■ 1 = rezervnega zaklada ===== v lastni hiši Narodni dom l Posojilnica uraduje vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne razun nedelje in = praznikov. = Hranilne vloge sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 472%- Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%, 51/2% in 5% obrestovanju. 80 48-33 Brzojavi: .Kamnoseška industrijska družba Celje'. Edino narodno kamnoseško podjetje v Celju. p**-' v Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba. Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim ::: obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbenih dele kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različnih kamenov in ::: cementa. ::: Specijalna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnili miz, prižnic, kropilnih in krstnih ::r kamnov itd. ::: Brušenje, puliranje in struganje kamena s stroji. Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč ::: (rakev). ::: Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s samotnim ali ::: cementnim tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-:;; lavanje napisov v iste. ::: It Južnoštajerska hranilnica V Celju v Narodnem domu sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po- štiri odstotke ter pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Gornjigrad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. Dosedaj jo dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Slovenci, poslužujte se 79 46-33 ilirmnpfliniirbn hmnilnirD Pr' nala9aniu svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne ali Ju£nualUjEranE IlrulliillltL varovance in zahtevajte pri sodiščih, iimnnčfiiDticbn hmniliiirfi ■ da se naloži denar za mladoletne in varovance izključno le v JU6lEuiHUj&isanU 111'UllllllltU. \ a zvezna trgovina celju ROTOVŠKA ULICA ŠT. 2. E53 G53 ROTQVSKA ULICA ST. 2. Velika zaloga svinčnikov, peres, pe-resnikov, radirk, kamenčkov, tablic, gobic, črnila, trgovskih in odjemalnih knjig, zavitkov, papirnatih vreč itd. itd. Časovni predmeti: papirnati krožniki, servijete, konfeti, serpentine, lampi-joni in dr. 'fj TRGOVINA S PAPRJEM, PISALNIM = |N RISALNIM ORODJEM =s ■$> ♦ LASTNA ZALOGA ŠOLSKIH ZVEZKOV IN RISANK NAJVEČJA ZALOGA VSEH TISKOVIN ZA URADE IN PRIVATNIKE CENIKI BREZPLAČNO NA RAZPOLAGO SOLIDNA IN TOČNA POSTREŽBA. K seziji priporoča: Lampijone, Serpentine, Korijandoli, Karte za tombolo in šaljivo pošto. pomaga izborno kot nedosežen uničevalec mrčesa. samo v steklenicah. Oelje : Gustav Stiger „ Franc Zangger Viktor Wogg Milan Hočevar Josip Matič Anton Ferjen Fried. Jakowitsch Ivan Laurlč Ranzinger 4 Honig- mann Ranscher Adler Ap. Celje: Fiaac Počni k „ Ivan Ravnikar „ Anton Ko I ene „ Otto Schwarzl 4 Co. „ Ant. Prenz „ Petei Majdič ,, Josepina Srimz Dobrna: Josip Sikošek Braslovte: Ivan Paner „ Ant. Plaskan Videm: Joh. Nowak Konjice: Frane Kapnik Trgr LaMco: Andr. lElebacher „ Kari Hermann Hrastnik: Panl Bauerheim „ Josip Wonk Ljubno: Iv. Filipič „ F. X Petek Sevnioa: S. F. Schalk „ Ludovik Smol« ,, Alojz Matznng Gomilsko: Franc Cnkala Vojnlk: Frane Zottl Planina: Lndv. Seherseherko „ F. Wambrechtsteiner „ Mihael Jazbinšek Gornjigrad: Jakob Božič „ Franc Scharb Foljiane: Ferdinand Ivanns „ Franc Kančič „ A. P. Krantsdorfer „ Anton Schwetz Kari Sima Mozirje: Rudolf Pevec „ Leopold Vnkič Prlstova: Maria Suppanz „ Ed. Suppanz Brežice: Franc Matheis „ Iv. Pinteric „ Uršič 4 Lipej „ Josip Boecio Žaleo: Adalbert Globočnik „ Adalbert Geiss „ Vincenc Kveder „ J. Krašovic Vitanje :Anton Jaklin Trbovlje :Franc DeJm&n „ Anton Krammer „ Jos. MoU „ Ivan Muller sen. „ Jos. Sporn Et. Jurij: Artman 4 Hostnik F. Kartin nasl. „ J. F. Sohescherko Velenje: Kari Tiscbler „ Josip Wutti St.Panl b. P: N. Zanier 4 sta