P. pl. Radič: Prva slovenska ustavna listina Kranjske.                 757
pa zgodovino velikih mož. Kaj se je učil zadnji dve leti, ni mi znano ; v pismih govori cesto o svojih „ delih," o tragedijah, in mati mi je njegova pripovedovala, da je zadnjih štiri do pet mesecev pred smrtjo vedno p is a 1 in p i s al. Ob usodi teh spisov mi do sedaj ni bilo mogoče ničesar zvedeti. Našli se bodo in s temi se pesniku gotovo postavi spomenik!
N. St.
Prva slovenska ustavna listina Kranjske.1)
Priobčil P. pl. Radič.
Bitev pri Lipsku je končala francosko medvladje v slovenski Iliriji (leta  1809 — 1813.).
Kakor so Francozje, osvojivši si Kranjsko, takoj razveljevali dotedanjo deželno ustavo, tako so stanovi kranjski takoj prve dni, ko je domovina naša prišla spet pod Habsburžane, pognali se za to, da bi spet dobili staro svojo ustavo. Že članovi velike deputacije, ki se je šla leta 1814. poklanjat na Dunaj pred cesarski prestol, pozvedovali so zaradi tega okoli najvplivnejših državnikov, zlasti okoli vsemogočnega državnega kancelarja kneza Metternicha, kako bi mogli znova doseči svojo ustavo.
Toda stvar se ni zvršila tako naglo, kakor so želeli stanovi.
Polna vrsta spomenic, načrtov in protinačrtov se je vložila na odločilnem mestu, od koder so se pošiljali potem zaupnim možem na Kranjskem, da so ti povedali svoje mnenje o teh načrtih. Obravnave so trajale do leta 1818.
Stoprav 29. dne avgusta 1818.1. izdal je cesar statut, naj se znova oživi stanovska ustava Kranjske, katera je potem ostala v veljavnosti do 1848. leta.
Ta ustavna listina kranjska, že sama na sebi imenitna, važna je tudi s kulturnega stališča zategadelj, ker je prva političnalistina Kranjske v slovenskem jeziku.1)
Statut se je namreč izdal s cesarskega prestola v obeh deželnih jezikih, v katerih je bil tudi natisne n. Ta tiskovina (mali folio, 21j2 polo na rumenkasto-sivem debelem papirji — kraj natiska, najbrž Ljubljana, ni imenovan  —) je dandanes že književna redkost.2)
Zdolaj podajemo „Zvonovim" bralcem slovenski tekst v petnajstih paragrafih ter mislimo, da jim ustrežemo s to književno redkostjo, ki je ob jednem važen donesek k slovenski kulturni zgodovini.
') Znano je, da je vlada novejše ustavne listine deželnemu zboru kranjskemu predložila v nemškem in slovenskem jeziku.
2) Pisatelj hrani v svoji zbirki j eden izvod.                                         Pis.
758
P. pl. Radič: Prva slovenska ustavna listina Kranjske.
Statut cesarja Franca I. slove slovenski tako:
„Mi Franc Pervi, po božji milosti Estrajški Cesar; Jeruzalemski, Vogriski, Pemski, Lombarski ino Beneški, Dalmaški, Hrovaški, Slavonski, Gališki, Lodomirski ino Ilirski kralj; Estrajški predvajvoda; Lotrinski, zosperski, štajerski, koroški, krajnski, gorenske ino dolenske Slezje vajvoda; Erdeljski velki   knez;   Moravski   mejni   Graf;   Hapšpurski   ino   Tirolski   pokneženi
Graf itd.
Krajnskiga Vojvodstva ločenje od Našiga Cesarstva v' lejtu 1809 je njega stanovsko naredo končalo. Od časa, kadar je dužela nazaj doblena bila, je Naše pervo perzadevanje bilo, globoke rane, katere so duželi med nesreč polnimi lejtmi usekane bile, zaceliti, kolkor je v' Naši moči stalo. Med tim je bila tudi naša očetovska skerb do zdaj, stanovsko naredo po starimu, voner pak gledaje na sdajne potrebe vojvodstva, ino mnogitire premene njegovih okolšin zopet upeljati.
Po dobro premfšlenih sklepih damo Svojimu zvestimu vojvodstvu Krajnske Zemle stanovsko naredo z' razločki, kateri tukaj po versti pridejo.
Za krajnsko vojvodstvo bodo stanovi govorili. Ti so, duhovski, go-spodovski, viteški stan, ino cesarske mesta. Useki tih stanov bode svojo klop imel. (Primerjaj  g. prof. Vrhovca   razpravo v denašnjem listu.)
§¦  2.
Duhovska klop je za prejšne može tiga stanu, ino tedaj za še žive Korarje Lublanskiga Kapitelna, ako so že prej stanovski možje bili: Sicer pak bodo zraven kapftelskih častnikou, tudi dva od Kapitelna izvoljena Korarja v' njega imenu na kl6pi duhovski sedeli.
Gospodovska klop je za Firšte, Grafe ino Barone.
Viteška klop je za Viteze.
De pak kdo na eni tih dveh zadnič imenvanih klopi za stanovskiga moža sedeti, in glas dajati sme, je ne samo gosposki stan v' povedanih stopih potreben, temuč tudi poses landtafelskiga premoženja, duželno ro-jaštvo ali Incolat, in  velkolejtnost.
Mestna klop je za poslance (deputirte) cesarskih mest, katirih ima Lublana dva, druge pak, katire so že prej le-to pravico imele, eniga sa-miga v' duželni sohod (na Landtag) poslati.
Voner stanovski možje, kirih premoženje je na kant danu, tako dolgo v' sohod ali na landtag na smejo, dokler kant teče, ino v' prosto gospodarstvo svojiga zemelniga premoženja nazaj ne stopjo.
§.  3.
Dodejlenje rojaštva ali Incolata ohranimo Mi Sebi, ino stanovi bodo tistiga za uredne može Nam per duželnimu Poglavarstvu nasvetvali. Plač-
P. pl. Radič: Prva slovenska ustavna listina Kranjske.
759
vala se bo taxa za rojaštvo   ali   Incolat pet   sto   goldinarjev  v'   dobrimu dnarju.
Službe, kire so se v' krajnski duželi prej po rodeh dobivale, bodo v' žlahtah, per katerih so prej bile, zopet oživele: voner k' takim službam namenjeni, ako se teh pravica, Lehen imenvana, derži, v' tisto ne smejo tako dolgo stopiti, dokler prošnjo za Lehen ne podajo, pervoljenje ne dobe, ino vse ni spolnjeno, kar postave in navada s'  seboj pernes6.
§.  5.
Stanovi so za vse leto postavleni, kar k' pridu dužele, ali usih stanov, ali kakiga posebniga stanu služi; za tiga voljo se stanovam ne prepove v' njih postavskih sohodih prošne inu pertožbe v' imenu dužele pred duželno Poglavarstvo, ali skozi taisto pred dvorne Gosp6ske, ali tudi na ravnost pred Nas položiti.
Izbranci*) pak se ne smejo brez Našiga prej dobleniga dovoljenja v Naše dvorno prebivalše pošilati.
§•  6.
Kar oblast inu dejlu stanov zadene, posebej tako razložimo:
Pravico davke nakladati po usimu zastopu Mi Sebi perderžimo : voner bomo sklenjeno nalogo semelske štibre usako lejto v' podobi lastniga povelja stanovam na znanje dali, ino ti morejo per spodobnimu razdejlenju naložene štibre na duželo zvesto čuti, de razdejlenje več ku usa štibra ne znese, in de se per timu opravku use obstoječe ukazila na tanko spolnijo : tudi so stanovi dolžni za gotovost štibernih bukov (kataster) skerbeti.
Pobiranje zemelske štibre, ino razsojenje kake posebne preteženge ni opnivk stanov.
Mi damo stanovam tudi pravico imena za te na krajnskimu obstoječe gosposke štiftunge, in prejeme, pred duželnim Poglavarstvam, ali pred dvorno Gosposko nasvetvati, kakor tudi spodne službenke stanovske staviti; voner zapovemo, de število ino lejtna plača službenkov ne sme vekši, ku bomo Mi postavili, biti.
§.  6.
Posebno imenitne opravila se bodo v" stanovskimu sohodu preudar-jale; za medlejtne opravila pak bodo izbrani namestniki stanov (veror-dentarji) postavleni.
§.   8.
Predejsestvo in napelvanje opravil v' duželnimu sohodu, ino v' hiši izbranih stanovskih namestnikov Mi izročimo duželnimu Poglavarju,  in   za
*) Deputationen.
760
P. pl. Radič: Prva slovenska ustavna listina Kranjske.
takrat, ku on ne bo mogel, smo že s' posebnim pisanjam, kaj je sturiti, povedali.
Predejseda pove v' duželnimu sohodu, inu v' hiši izbranih stanovskih namestnikov, po kiri versti se bode od opravil posvetvalo.
#      §.  9.
Duželni sohod bo navadno enkrat v' lejtu; in dan sa tistiga bomo Mi postavili. Per posebnih pergodkih se sme tudi posebni sohod sklicati, voner z' Našim dovljenjam.
Kadar bode Poglavarstvo v' Našimu imenu izreklo, de je duželniga posvetranja konec, more sohod berž narazen iti, ino kar je bilo sklenjeno more v'Naše znanje priti, ker sklepi brez Našiga poterjenja ne bodo veljali.
§.  10.
Hiša izbranih stanovskih namestnikov bode imela štiri može (iz usa-kiga stanii eniga) ino eniga Skrivnostnika (secretarja): bo tudi sliižben-kov, kolker jih je treba, ino svoje podučenje posebej   dobila.
Usaki stan v' to hišo svojiga Namestnika posebnu izvoli, voner morejo tako izvoljeni, kakor tudi v' duželnimu sohodu izvoljeni Skrivnostnik
od Nas potrjeni biti.
§.11.
De sme kd6 za namestnika treh pervih stanov izbran biti, je po-ses landtafelskiga premoženja potreben,  ta, potrebnost pak mestne ne zadene.
Kdor je kakor zapravlavc, ali od Gosposke za takiga spoznan, ka-terimu se gospodarstvo njegoviga premoženja ne more zaupati, ino taisti, kateri so za kaka pregreha v' izprašvanje padli, pa niso za celo nedolžne spoznani bili, bodo iz volitve izklenjeni.
Cesarski službenki smejo za hišo stanovskih namestnikov izvoljeni biti.
§.  12.
Za čas stanovskiga namestnika postavimo Mi šest lejt,: voner sme namestnik čez  6 lejt zopet izvoljen ino potrjen biti.
De pak ti namestniki ne bodo uselej usi, ina na enikrat izvoljeni, hočemo, de po preteku pervih treh lejt se na polovico namestnikov, kiri imajo iz službe stopiti, losa, inu   se tako sprazneni  sedi navadno zastavjo,
§•   13-Opravila hiše stanovskih namestnikov pojdejo po   tisti viži, in versti, kakor je v' stanovskih hišah drugih dužel navada.
§.  14. Pravdno sodništvo za stanovsko truplu bo  Lublansko mestno in du> želno sodništvo.
Listek.
761
§•   15-Za znamine naše milosti možem gosposkiga ino viteskiga stanu, ka-
tirih imena bodo namestniki tih dveh stanov v' posebnih bukvah za žlahtnike zapisane imeli, damo pravico, že pred lejtam 1809 perpušeno stanovsko obleko nositi, ino pravico na gosposke štiftunge ino prejeme.
Iz posebne dobrote hočemo tudi, de že prej v' tistih biikvah zapisani možje tih dveh stanov, ako ravno bi landtafelskiga premoženja ne imeli, tukaj dodejlene pravice zase še dalej uživajo ; voner k' seji ino po-svetvanju v' stanovskimu sohodu pravico tako dolgo nimajo, dokler takšno premoženje ne dobe.
Ker smo s' to ukazo svojo misel in voljo od stanovske narede, kira ima na Krajnskim zopet upeljana biti, viditi dali; povemo de pervi du-želni sohod je za častito upelanje stanov, ino za volitvo stanovskih namestnikov, in njih skrivnostnika 18ti dan siišca 1819 dopašen; ino za tiga voljo pervih treh stanov možje, kiri bodo v' duželni sohod peršli, morejo svoje v' 2 §. popisane lastnosti do tistiga dnova izkazati; ino ravno tako v' mestih spodobno izvoljeni biti.
Dano v' Našimu poglavitimu in sednimu mestu, na Dunaju 29ti dan velki-serpana, v' lejtu tavžent, osem sto osemnajstimu našiga cesarstva in Kraljestva sedem ino dvajsetimu.
FRANZ
L. S.
Franc Graf Saurau,
Velki Kanzlir.
Po lastnimu povelju
Njih C. K. apost. Svitlosti:
Franc Vitez od Fradenek."
Listek.
.,Matica Slovenska" je začela te dni razpošiljati knjige za leto 1886. Vsak matičnjak jih prejme po troje.
Prva knjiga ima naslov ^Ljubljanski meščanj e v minulih stoletjih". Kulturhistorične študije, zajete iz ljubljanskega mestnega arhiva. Spisal Ivan Vrhove c, c kr. gimnazijalni profesor. Tisk Blaznikovih naslednikov v Ljubljani 1886, 8, 283 str. — Lansko leto nam je g. profesor Vrhovec v „Matičinem" letopisu podal prezanimiv topografičen opis ljubljanskega mesta ter nam tako naslikal, kakšno lice je imela v minulih stoletjih Ljubljana na zunaj. Letos nam pa g. profesor na podstavi zaprašenih listin, katere je našel in z neumornim trudom preiskal v ljubljanski mestni posvetovalni hiši, podaja v ti od konca do kraja pre-zanimivi knjig, živo in slikovito podobo o notranjem življenji, delovanji in gibanji ljubljanskih meščanov od srednjega veka do sedanjega stoletja