Poštarina plačana.
Ste* 46.
Posamezna ftev. Din
V Uubllani, v oetek dne 14. novembra 1924.	Leto VII*
llpravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo »Domovine", Miklošičeva cesta 16. Telefon 72
izhaja vsak petek.
Naročnina: Četrtletno Din 7-50, polletno Din 15'—^ celoletno Oin 30-—.
'ligrovsko sleparstvo v škodo državne
blagajne
VecHo več lesraparij priha a na svetlo — M lijonska tigrovska
korupcija T»a škodo države
Skrajni čas je bil, da so pognali s krmila države vlado, v kateri so sedeli trdi korupcion'sti :h korupcionistov — slovenski tigri. Le malo časa je tiajal ta režim, pa vendar zadosti dolgo, d se je mogel razgaliti v vsej svoji nagoti. Z ne« sramno predrznostjo je trobilo kleri« kalno časopisje v svet, da je bila to vlada reda, pravice, zakona in poštenosti. Siroti smo jih razkrinkavali, da prega« rianje uradništva ni pravica in ne pošte« nost, da popuščanje napram veleizdajalcu [ Radiču ni ne red in ne zakon, c'a na« vijanje davkov ni ljudski blagor, da ne« izpolnjene klerikalne obljube, dane za časa lanskih volitev, ne pomenijo pošte« nosti in c-a brezdelje tigrovske vlade ter njeno mlatenje prazne slame ne bo na«,
pravilo reda v državi. Poročali smo že tudi, kako je tigrovski minister Sušnik z dobavami tračnic oškodoval državo za mnogo milijonov.
Kaj je torej napravila koristnega bivša vlada? Ker je samo politizirala in tuhtala, kako bi ugonobila vse stranke, katerih cilj je dobrobit države in ljud« stva, ni imela časa niti za rešenje invalid« skega, ne stanovanjskega vprašanja, niti sc ni pečala resno z jako važnim vpraša« njem davčnega izenačenja, čeprav so tigri prej v opoziciji vedno kričali, da se mo« rajo davčna bremena enako porazdeliti po vsej državi.
To so suha dejstva, ki jih ne ovrže nihče. Toda s tem še nismo zaključili naštevanja klerikalnih nesposobnosti in
lumparij. Šele pred nekaj dnevi se je pred nami razgalil najsramotnejši čin, ki so ga zakrivili tigrovski korupcionisti, ki ga ne moremo označiti drugače kakor s ta» tvino na škodo države. Bivši prometni minister klerikalec Sušnik je izdal na* redbo. ki določa za prevoz hrane iz Voj« vodine v pasivne kraje 40odstotni po« pust. V Slovenijo, ki je tudi pasivna, bi se po tej znižani prevoznim smelo prevoziti 5000 vagonov. Do tu je vse v redu, saj bi se s tem znatno pocenila živila. Toda ta naredba ni bila mišljena pošteno. Da pokaže korupcijsko žilico, je g. Sušnik od 5000 vagonov določil 4000 za klerikalno Zadružno zvezo, dasi ni ta nikaka orga* nizacija, ki bi mogla zalagati konzu« menta. Zato je ta tovorne liste, ki opra* vičujejo nad 40odstot. prevozni popust, izročila znani klerikalni veletrgovini Gospodarski zvezi in ta jih je počela prodajati raznim trgovcem za visoke zneske po 500 do 800 Din; z drugimi be* sedami: pravica cenejšega prevoza enega vagona se prodaja za 500 do 800 Din. Ako
m« •
Tigri
zopet v svojih kožah
Ko na vladi so sedeli, kot bogovi so živeli in iz jasli krotko žrli. Sem in tja so le se dSrli, da so ovcam pokazali, da še tigri so ostali, če so tudi tigre slekli, plašče vladne pa oblekli.
Tigri z novci so si stlali, kakor žito bi sejali. Saj plačuje ljudstvo davke in če zmanjka, pa pijavke davčne globlje sunejo ljudstvu bednemu v meso. Mislili so: Ljudstvo verno tigrom davke plača mimo.
A so bridko se motili . . i. Tigre z vlade so spodili: Konec je korupcije zapravljive tigrovske. Pa so tigri skup se zbrali in domov so se podali, dreti spet so se začeli, tigre nase vleči jeli. •
vflnih ljubljanskih naprednjakov. V rek zvečer se je v ljubljanski kazini vršil veličasten shod, na katerem je minister Žerjav v širokopoteznem govoru očrtal politični položaj. Po niegovih temeljitih izvajanjih so se tudi marsikateremu Ljubljančanu odprle oči v uvidevanju, da je brezvestna politika Radiča, kleri* kalcev in Turkov tirala našo mlado dr* žavo v propast in da je vladar še ob pravem hipu to preprečil s tem, da je krmilo države izročil v roke izkušenim jugoslovenskim politikom, jetični parla* ment pa razpustil in s tem omcgočil narodu, da na novih volitvah poda svoje zaupanje možem, ki bodo znali čuvati edinstvo države in uravnati redno po* slovanje, da že enkrat pridemo do pošte« nega dela. Doslej smo se le prerekali kakor cigani. Ljudskim sleparjem, kakor so klerikalci in radičevci je to prljalo. Delovanje parlamenta so ovirali, obenem pa zabavljali in izrabl jali liudsko zaslep« ljenost. Tudi ko jim je bilo omogočeno vladanje, niso storili niti najpotrebnejših del, temveč se dogovarjali o razkosanju države in kradli iz državnih kas. Osobito
klerikalni tigri so se docela razkrinkali
z nesposobnost 10 in sleparstvi. Navedli smo že zadnjič sb čaj, da je proti bivšemu železniškemu ministru Suš^iku bila vlo* žena obtožnica radi strašnih neredov pri nabavljanju tračnic, kjer je država bila oškodovana za težke milijone. Zdaj se je razkrila nova
velikans'"* klerikalna goljufija na škodo siromašnih Slovencev,
pač pa v korist klerikalnemu volilnemu fondu. Slovenija bi namreč morala letos dobiti 5000 vagonov vojvodinske moke z znižanim prevozom, da bi tako prišli do cenejšega kruha tudi slovenski siromaki. Minister Sušnik pa je prevoz te moke po« veril klerikalni Zadružni zvezi, ki je tovorne liste izročila Gospodarski zvezi in ta jih je začela prodajati z ogromnimi dobički poedinim trgovcem. — Na ta
to* vnebovpfjočl način so klerikalci hoteli zaslužiti okroglo
tri milijone dinarjev za svoj volilni fond,
dočim bi revni Slovenci še nadal je plače« vali moko po oderuških cenah. Razso* dite, ljudje krščanski, ali se temu ne pravi korupcija? Pa to so šele prvi do« kazi o nečuvenih slepariiah, ki so jih klerikalci počeli na vladi. Marsikaj se bo še odkrilo, pa naj klerikalci divjajo kak^r gad v precepu. Ljudstvo pa jih mora enkrat po njih delih spoznati in uvideti, da je SLS resnično le	®
Stranka Ljudskih Sleparjev!
Dne 8. februarja 1925. se vršijo nove volitve. Kakor nikoli doslej, bo tokrat slovenskemu ljudstvu odločitev prav lahka. Vprašal se boš, kmet in delavec: Ali naj še nadalje prenašam gorje, ki so mi ga naložili na hrbet lažnivi kleri* kalni tigri s pozabljeno avtonomijo, s povišanimi davki in razkritimi slepar* stvi? S tigri nikoli več, če imaš še kaj soli v glavi! Pač pa boš svoje zauoanie poveril demokratom, ki jih vodi dr. Žerjav, in- proti katerim doslej ni bila vložena nobena korupciiska pri* tožba. Čvrsta enotna Jugoslavija, to je naš cilj. Svoboda, Enakost, Bratstvo pa naše geslo, s katerim gremo v boj za zma^o vzvišene jugoslovenske ideje!
Volilni boj bo hud, toda mi se ga ne bojimo. Pač pa iira»o veMzdajalci in sle* par ji grešno vest. Ko je bila postavl jena nova vlada, je zagrebški republikanski komedijant
Redil pobegnil kakor zajec
in se še zdai ne ve, kje se nahaja. Tudi z našimi klerikalnimi tigri je enako. Pred ! ljudstvo se ne upajo, ker vedo, da jih bo pognalo po zaslugi. — Nič ne pomaga obupno divjanje klerikalnih listov. Slo* vensko ljudstvo se ne bo dalo več pre« slepiti niti z lažnivimi obljubami, niti z rokovnjaškim razsajanjem škofovih li« stov. Na dan 8. februaria 1925. se bo 3 studom obrnilo od tigrovskih skrinjic.
J
M se prodali vs! tovorni Usti, bi klerikalci na lepem zaslužili okrog 10 milijonov kron.
Svrha tega nesramnega sleparstva je
Eridobitev deniarnih sredstev za kleri« alni volilni fond. Mi smo že poznali v Jugoslaviji korupcijske afere, toda še ne tako nečuvene, kakor je ta, ki se je po* stavila pod krinko skrbi za ljudsko dobrobit.
Ko se je vest o tej klerikalni sramoti razširila med ljudmi, se je splošno odobravalo, da je vzela konec vlada, ki je hotela s samohvalisanjem prekriti svoje gnilo osrčje. In ti tigri so očitali korup* cijo drugim. In ti tigri izdajajo svečane proglase na ljudstvo in se zgražaio nad drugimi. Hinavstvo brez primere! Takšni ljudje so z drznim čelom označevali samostojne demokrate kot korupcionistc, dasi niti na enega samostojnega demo* krata v vladi še ni padel naimanjši sum korupcije v škodo države. Sedaj, ko je nastopila Pašid«Pribičevičeva vlada, se bo koma j mogel popolnoma zave ženi držav« ni voz zopet spraviti v tir.
Od državnih oblasti zahtevamo, da se Izvede z vso odločnostjo preiskava o tej tigrovski lumpariii, volilce pa opozar* jamo, da do novih volitev ne pozabijo zlonesnega tigrovskega paševanja. Upati je vsaj, da sc je po tolikih klerikalnih polomijah in lumparijah med našim ljud« fitvom vendarle že precej zdanilo.
Politični pregled
Volilna borba je pričela. To parme* sečni brezplodni krizi ni vladarju pre* ostajal drug izhod, ko da je prošli petek poveril nacionalnemu bloku volilno vla* do. Poleg najodličnejših mož Iz radikal* nih in samostalnodemokratskih vrst je T vladi tudi slovenski napredni prvo* boritelj dr< Gregor Žerjav,
Id se je v nedeljo pripeljal v Ljubljano, prisrčno sprejet In pozdravljen od šte«
Anton Stražar:
Krvavi denar
Povest iz minulih časov.
(Dalje.) X.
JurČe zapusti svojo pisano družbo. Z Jakobom Trdino dobi delo pri pekih v Trstu.
Ono usodno noč. ko se je Jurče po žudnem naključju sešel s svojim očetom, je sklenil, da čimprej zapusti svoje to« variše. Srečno so ti ljudje odnesli pete pred svojimi najhujšimi sovražniki — graničarji. Brez vseh posebnih nezgod so čez par dni prišli v domači kraj. Ko so razprodali ves tobak, kar so ga prinesli seboj svojim starim odjemalcem, so se porazgubili vsak na svoj dom ter čakali nadaljnjih ukazov od poglavarja Pajka.
Jurče, ki ni imel nikakega domovan ja, je zahajal zdaj k tovarišu Gregi Grčarju v vas Rudnik pri Kamniku. Ta vas je tako raztresena, da ne govore zastonj šaljivci, da je obsežnejša ko sam Trst.
Pri Grčarju se je Jurčetu dobro go« dilo. Tekom kratkega časa je tu spoznal domače razmere.
Imeli so pol grunta; gospodar bi se bil pač lahko preživljal z njim, toda je bil že tak, da je sodeloval pri «pisani družbi«. Nič ni zaleglo, ako sta ga žena in hči večkrat rotili, naj se otrese rokov* njaške družbe, naj bo pošten in pameten.
Grčar ju ni poslušal; prijal mu je lažji in boljši zaslužek pri tihotapstvu tobaka in raznem ukradenem blagu, nego trdo delo na polju. Ko se je prvič sestal Grčar z Jurčetom med tovariši, se mu je Jurče takoj prikupil. Ker je vedel, da nima nobenega stalnega bivališča, ga je povabil pod svojo streho na hrano in za* vetišče. Jurčetu je ugajal tihi in od vseh strani z gozdom obkroženi kraj, kjer je samevala Grčarjeva domačija. Premeteni Grčar je takoj tudi spoznal v krepkem postavnem Jurčetu, da bi mogel postati vreden njegov naslednik kot mož nje* gove hčere Marjetice. Kajti sinovi so Grčarju vsi pomrli v otroških letih, zato je bila Marjetica edina določena za de* din jo kmetije.
Ravno pred odhodom isto nedeljo, ko sta se nato Jurče in dr. Stoklas videja v gostilni pri Brežicah, je deklica pasla na prijazni tratini goved, Jurče pa je se* del ob njej. Mladeniču je ugajala gibka
Marjetica — spomin na Magdalenco mu je pač že popolnoma obledel v srcu ... Kajti Jurče se je začel ravnati po načelu: Bodi prijazen le tam, kjer se ti ponujata prid in dobiček!
«Jurče, odkrito govorim, da te je ško* da ker si zašel v pisano družbo; glej sle* herni dan si v nevarnosti, da te ubijejo ali zapro. Nisi mi še povedal, odkod si, kaj si doživel doslej in kako si zašel med te ljudi?« Tako je Marjetica zaupno za« čela pogovor, ki ji ga je že dolgo vzbujala radovednost pa tudi ljubezen.
«Vse izveš od mene, vse ti povem! Sediva tukaj*Ie!» odvrne Jurče kar pri« pravno.
Sedla sta ob parobek in Jurče je izpo* vedal vsa svoja dosedanja doživetja. De« kletu se je zasmilil nesrečni fa;:t. Pre* meteni pripovedovalec Jurče je seveda vedel, da se železo samo takrat kuje ko je vroče, zato je marsikaj dodal ali po svoie zasukal. Marjetic! so stopale solze v oči. Videvši to se Jurče skloni k njej, jo privije k sebi in pravi:
«Glej, Marjetica, nimam razen matere žive duše na zemlji, ki bi me ljubila...»
Tedaj se mu deklica molče prisloni ob prsi, Jurče pa ji dvigne glavico in jo po*
JEŽICA PRI LJUBLJANL Parlament je razpuščen in pred nami bo nove volitve. Vsi
naprednjaki, preglejte najpozneje do 25. novembra na županstvu, če ste vpisani v volilni imenik. Pazite dobro, da se Vam ne odvzame volilna pravica. Ne dajte nič na poštenje klerikalcev. Trgujejo z vero, trgujejo s poštenjem. Vsak poglej zase in za znance naprednjake. Pripravljajte klerikalnim tigrom slovesen pogreb. Ne bojte se niti Bizjakovih farofašistov niti cDomoljubovegas bojkota.
JEZICA PRI LJUBLJANI. S stolčka izpod kapa gasilnega društva je czVsemi glasovi načelnika g. Verbič v 14 dneh komodno prilezel v senco cerkvenih lip. Tam je general brez armade vernikom dopovedoval, da je le on pravi načelnik in da je vse neveljavno, kar mu uganjajo za hrbtom drugi načelniki. G. Kos, ki je o tem že devet dni pred drugimi vedel, je na tihem vzdihnil: cZivio naš Verbič, živio načelnik!? Oddahnil si je g. Bizjak, ker je minila z izklicanjem načelnika nevarnost za crazburjanj6», vesel je bil Polde Lenče, da bo pod tem načelnikom lahko volil v Kmetijsko družbo za predsednika profesorja, kar je že menda pred enim letom zaželel iz vsega srca. Kaj bodo profesorjevi ckmetje? zdaj počenjali, ko jim je neki kmet nabasal v cšajtrgo? rojenega Jarca in ga odpeljal v sramoten po kaj? Kaj bo storil Lenče, ko mu je nekdo drugi prevzel Jarčeve vožnje, ni znano. Ali to vemo, da so naši klerikalci zelo poparjeni in da sam Bizjak na županstvu ni mogel preprečiti, da ne bi prišlo to težko razburjenje in motenje javnega reda v občino. Ali Vas ni sram, zapeljiv« in zapeljanci, da ste prodajali svoje koristi? Dalje smo mnenja, g. Košir, da ni bilo potrebno, da ste s svojo osebno navzočnostjo žegnali Jarčev sestanek v Marijini sobici? Danes, ko je dejanje zaključeno, lahko presodite, koliko škodijo Vaši politični nastopi Vam in Cerkvi. Ta, ki ste ga podpirali, je od najvišjega sodišča žigosan radi zakonolomstva. Kako hudo bi bilo, če bi zdajle porabili narodno prislo-vico: povej mi, s kom občuješ, in povem ti. kdo si...
PREDDVOR NAD KRANJEM. — Dotični «Lažiljubar>- naj se le nikar .preveč no skriva
pod masko »Domoljubovega* dopisa. Saj ga poznamo. Smeši se pač on sam, ako misli, da bo s svojim spletkarekim bobnanjem prišel do tako zaželjenega zaključka in s tem zadostil svoji škodoželjnosti VaS orlovski delokrog nam je dobro znan. Bodite resnicoljubni! Ali želite jasnejših podatkov?	F1 e g m a t i k.
LESCE. Tudi pri naa smo s« spomnili ie skoro pozabljenih vojaških grobov. Invalidi ao se prvi potrudili zanje. Popravili so grobove in poskrbeli aa zadostno število lužic. Najlepša hvala gre nabiratelju Orjunašu, ki je nabral f ta namen pni v lepo vsoto denarja in nekaj sve{, ter dalje g. župniku, ki je zbral v ta namen majhno vsoto. Hvala gre tudi našemu pevskemu zboru, ki je pokazal sočutje do umrlih. Pomnožen od pametno mislečih fantov in mož je tapel pod vodstvom pevskega vodje br. Novaka v cerkvi žaloitinko «Na grobeh», po končanih cerkvenih obredih pa še na pokopališču »Vigred se povrne? in »Narodno nagrobnico«, ki je marsikoga genila do solz. Toda ni bilo vae to prav vsem. Neka Pavla M., ki se je radi družinskega nesporazuma umaknila od svojega moža iz Avstrije ter prišla k svojim staršem, « pomočjo nas weh, ki smo ji pomagali do vsote, katero je takrat rabila, da je mogla dvigniti na postaji svojo opravo, je menda mislila, da bo pel naš zbor pod njenim vodstvom. Zato je tudi napela vse struno svojega klavirja proti nam, zlasti pa proti Orjuni, češ, «5emu se silijo ti Orjunei k petju, ko nič ne znajo.> Hvala Bogu, so bili med pevci tudi takšni, ki ne poznajo ▼ takem primeru strankarskega sovraštva. Zato je omenjena žena takoj drugi dan menila kar v cerkvi: «No, kje pa imate danes vaše Orjunce?» Doslej so ni niti zahvalila za takratno podporo, pa bi žo hotela imeti nekako komando nad nami. Povemo pa, da take matere, katere doca fte vzgaja v avstrijskem duhu in ki je tudi sama avstrijska državljanka, ne bomo trpeli dolgo med nami.	Vaščan.
RADOMLJE. Dovolite, da tudi i* naSe občine kaj poročamo. Koncem prošlega mesec« smo imeli občinske volitve, pri katerih so dobili klerikalci 67 glasov, naprednjaki pa 28. Taka večina se je posrečila klerikalcem le r. velikimi obljubami, na katere »o sedli nekateri
V zunanjem svetu nI posebnih poli« tičnih novic. V sosednji Italiji
tepta Mussolini ljudske pravice,
podoba pa je, da se bo tudi ta izkorišče« valcc ljudstva kmalu zvijal v enakih kr* fih, kakor naši tigri in radičevci, ki so si domišljali, da za svoje lačne trebuhe in prazne kase lahko uganjajo kar hočejo, rdaj pa trepečejo pred ljudsko sodbo.
Na Angleškem je konservativna stranka, ki je dobila pri volitvah absolut« no večino nad vsemi ostalimi strankami
sestavila vlado,
in se zdaj pričenja v angleškem parla« mentu najresnejše delo za blagostanje ljudstva. Anglija nam mora biti vzor v vsem, posebno pa v političnih metodah.
Na Madžarskem vlada ve* ": nered, ker imajo, tam razni škofje in prelati skupno z zabitimi magnati poglavitno besedo. Iz ogorčenja nad tem vsesploš« nim nazadnjaštvom je bil na državnega voditelja
Hortija izvršen atentat,
ki se sicer ni posrečil, a bo atentator vse« eno obešen, namesto da bi bili sojeni škofje, prelati in magnati, ki uganjajo peklenske hudobije.
Ne rečemo, marsikod po svetu je še vse hujše kakor pri nas. Toda, zakaj bi mi vedno morali biti med najslabšimi? Naša država je bogata, ljudstvo dobro. Pomesti je treba le z ljudskimi sleparji in takimi izkoriščevalci kakor so kleri« kalni tigri in Radičevi agentk
Dopisi
BEVKE PRI VRHNIKI. Kako spoštujejo naši klerikalni učitelji grobove padlih vojakov, je razvidno iz postopanja g. Kristana, ki je dobil cd merodajnih činiteljev nalog, da preskrbi na praznik Vseh svetnikov okrasitev grobov. G. Kristan pa se za to ni brigaL Pač pa so grobove lepo okrasili člani naprednega društva <Triglav» in člani <Orjune».
ljubi na rdeča usta s prepričanjem v srcu. da se mu je posrečilo ujeti ribico na trnik.
V sredini med mestom Kamnikom in trgom Mengšem je prijazni Holmec; na njem je prijazna cerkvica, posvečena Ma« riji Roženvenski. To ljubko svetišče na« pravi na vsakogar, bodisi domačina ali tujca prijeten vtis. Skozi diven gozdič stopajoč po beli poti navkreber proti cerkvi, ki stoji ravno nekako sredi holm« ca .ia zeleni tratini.
Drugo nedeljo za tem, ko je izvedela Marjctica Jurčetovo življenjsko izpoved, se je napotila popoldne na Holmec k Ma« riji. Vsakomur, ki bi bil opazoval mlado deklico po poti grede, bi sc nehote vsililo vprašanje: Kaj je tej devojki, da je tako žalostna, kaj ji tare mlado srce? ... •
Marjetica se je napotila k Mariji Roženvenski. da pomoli za svojega očeta in Jurčeta, in prosi nebeško mater, da bi se obadva vrnila na pravo in pošteno pot, da bi se pri hiši začelo znova delovno in pošteno življenje.
Cvetoča, še nepokvarjena Marjetica je z vsem srcem vzljubila Jurčeta; ta njena ljubezen je imela tehtne razloge.
Ljubiti ga je začela zato, ker se ji je smilil nesrečni fant, in v srcu je čutila ljubečo voljo, da ga privede na pravo pot.
Dolgo časa se je mudila Marjetica pred Marijo. Iz srca ji je kipela iskrena prošnja do nje, ki je imela na zemlji tudi dosti trpljenja in ji je znano vse zemclj« sko gorje ...
Očitno utešena v srcu se je končno Marjetica vračala s Holmca po senčnati poti.
Če bi bila Marjetica malo opreznejša, bi bila lahko opazila, kako se je za grmovjem ob cesti plazil za njo in ji p^e* vidno sledil Kozobrinov Ureh. Ta fant je bil doma iz bližnjega Radomlja kot sin bogatega kmeta. Pa tudi o njem so sosed« je marsikaj vedeli povedati, tudi kaj ta» kega, kar bi mu bilo zadalo velike sitnosti pred sodnijo. Tudi o Urhu se je lahko reklo, da nima prav čistih rok in poštenih zvez.
Zahotelo pa se je Urhu, da bi postal mož Marjetkin; seveda njemu je bila lju* bežen do deklice postranska stvar — glavni njegov cilj je bil le grunt. Dasi je že večkrat prišel Ureh k Grčarjevim in ga je tudi oče Marjetkin parkrat že orne«
nil, je dekle kratko malo poreklo: «Tega pa že ne!»
Kakor bi iz tal zrastel se zdajci znajde sredi gozdne poti pred Marjetko Ureh! Deklica se ga je zelo ustrašila.
«No, no, Marjetka, nič strahu! Si bila malo v cerkvi?»
«Da, bila sem. Rečem pa, Ureh, da nisi pošten človek, ko kar tako skačeš pred mene in me strašiš. Kaj bi mi rad?»
«Vse ti povem, srček moj, samo malo počakaj!» vzdihne poželjivo fant in gleda dekleta tako sumljivo, da mu je morala takoj na očeh razbrati želje in namene,
«Ne utegnem čakati, povej spotoma!«
«1 vraga, dušica — moraš počakati!«
Pri teh besedah spreleti deklico gro« za; pogleda okrog sebe, bila je zelo urna,
Ea skoči mimo vsiljivega Kozobrinovega Irha in hiti, kar ji je moči. Še preden se neokretni Kozobrin zave, da mu je švig« nila izpred nosa, je bilo dekle že dovolj daleč. Ker samota ni dolga, Urhu ni ka* zalo hiteti za dekHco; zaškrtal je jezno z zobmi in klel kar na mestu, da mu je ušla ptička. Sklenil pa je tudi, maščevati se nad vsakomur, ki bi bil deklici bolj ljub kakor on,
nesamostojno misleči ljudje. Vse klerik>Tno veselje pa je prikipelo na dan ob volitvah župana. Celo streljali so s topičem in se je pri streljanju ponesrečil F. K. Oni, ki so pobirali prej za smodnik, naj pobirajo sedaj še za ponesrečenca. — Na praznik Vseh svetnikov smo imeli tudi pri nas lepo okrašene grobove svojcev. Le za grobove med vojno pokopanih beguncev in vojakov je bilo premalo brige. Naš župan bi se pač moral malo bolj brigati zanje.
Nekatere z vso odločnostjo opominjamo, da prenehajo hujskati naše očete, naj nas vržejo iz rojstnih hiš, ker smo pri cOrjunb. Končajte s hujskanjem, laganjem in očitanjem brezver-stva. Ni brezverec, kdor graja politikujočo duhovščino. Zdravo!
VRANSKO. Občinski odbor je sklenil, da velja živinski sejem na sv. Leopolda dne 15. novembra na Vranskem tudi za konje. Prodajalci in kupci konj naj se torej tega sejma udeležujejo.
SKOČI J AN PRI MOKRONOGU. Cenjeni gospod urednik! Zopet ee je nekaj nabralo v mojo torbo, kar bo mogoče zanimalo drage Citatelje «Domovine». Tukaj so 4. in 5. t. m. merili železniško progo, ki bi imela iti iz Novega mesta na Brežice. Ze pred vojno so je nekaj govorilo, da jo bomo dobili. Ko pa je prišla vojna, jc vsa reč zaspala. Pri nas imamo tri uro do postaje, tako da bi bila jako potrebna ta naprava. Imamo mnoge gozdov in gospodarji bi radi prodali les, da bi bito vsaj za domače potrebe tn posebno za davke, ki so tako veliki. Ko ee spet kaj nabere, ee pa ponovno oglasim.	Demokrat.
MIRNA. Pred okroglimi tremi meseci so prišli ljudje Stranke Ljudskih Sleparjev v parlament. (Kaj so naredili, so že pokazali!) To Vam je bilo veselje po deželi okrog farovžev. Največ so ga pa menda imeli pri nae g. župnik, farovška kukavica in dekle, g. kaplan, Ocvirkova mama in druge ovčice. Duška so si pa dali menda e tem, da so isti večer zažgali veliko grmado, tako »vani kres v znak zmage, češ, sedaj vam bomo pa dali mi, ki imamo tigre za ministre. Mi bi jih vprašali, kako je zdaj z njihovimi kresovi. Po pravem bi ga morali mi žgati, ali to so za nas otročarije, katere prepustimo njim. Vedite, da M mi ne bomo tako repenčili, kakor ste ee Vi i
Maščevalnemu Urhu se je kmalu skoro posrečilo izpolniti svojo zakletev, ko je zvedel o Jurčetovi ljubezni do Mar* jetke. Naklep svojega maščtvanja pa je odkril v pijanosti svojemu prijatelju Trdinovemu Jaki v gostilni. Ampak Jaki se je smilil Jurče, da bi ga ta lopov spra« vil k vojakom v dolgotrajno službo. Ureh ga je namreč nameraval izdati taožem«lovcem.
Ker pa je Jaka že itak nameraval zno« va iti po svetu, bil je za peka izučen, se takoj odpravi do Jurčeta, da ga opozori na pretečo nevarnost. Jurče ni bil pre« senečen, temveč je z naglico pospravil svoje borno imetje v sveženj in se kar začel poslavljati od Grčarjevih za ta« kojšnji odhod s tovarišem Jakom. Grčarja ni bilo doma.
O, Jurče, ali se še kdaj vidiva?...* je tožila Marjetica.
«Kajpak, srček!» je odvračal Jurče. «Ko mi enkrat tvoj oče zapiše grunt, bom rešen vojaščine, ti pa boš moja sladka fenica! Ali sedaj mi gori pod nogami in toe smem izgubljati časa. Zbogom!«
Kratko je bilo Jurčetovo slovo od Grčarjeve hiše; v tolažbo pa je naročil lalostni deklici: «Marjetka, ko pridejo
ob priliki paševanja Vaših ljubljenih tigrov. — G. Sušnik je že pokazal svoje delo, za katero bo tudi odgovarjal. Cas volitev se bliža, zato, ljudje božji, ne nasedajte več njihovim sleparijam. Vi, farovški ljubljenci, z Ocvirkovo mamo
vre^' hitite spet in zapalite kres,
pokleknite zraven — obudite kes!
PIŠECE. Ne mine niti ena nedelja, da bi naš mladi župnik s prižnice ne izlil svoje obupne jezice nad «Domovino:>. Njegova žilica ne d& miru in ne ena njegova pridiga ne more mimo politike. Posledica tega pa je, da se je osovražil pri vseh župljanih, ki nikakor nočejo biti tako zatelebani, kakor si to želi župnik. Dokaz temu je na primer dejstvo, da je jeseni leta 1923. poslal po vinsko bero, pa ni dobil niti 2 hI. Prejšnji župniki so dobili 20 do 30 hI. Letos ja razposlal posodo, pa ni mogel dobiti niti enega človeka, da bi mu šel pobirat in poslušat zabavljanje nad župnikom po župniji. T;>':o je ostal brez te bere, nad čemele potem zelo robantil na prižnici. Kaplan je poleg župnika, največ le po njegovi krivdi, enako osovražen. Dobil je letos vinske bere tudi le okrog 3 hI v vsej župniji, dočim je dobil organist okrog 8 hI. Pa se je začel župnik kregati na leči in mesto sebe vzel za vabo kaplana. Rekel je, da mora kaplan stradati v Pišecah in bo moral zato proč! Če bi imel g. župnik le malo uvidevnosti, bi tega ne povedal s prižnice v svojo lastno sramoto. Znano je, da je naša župnija ena najboljših. Nikdar se še ni potožil noben kaplan v Pišecah, da bi moral stradati. Vsak si je še tukaj naredil premoženje. Da je naše ljudstvo zaprlo vrata prostovoljni beri sedanjima gospodoma, je vzrok ta, ker vaju ne smatra toliko za duhovnika kakor za klerikalna zdražbarja, ki sejeta nemir v fari mesto besede Gospodove. Navzlic temu pa so dohodki za oba še taki, da ni treba stradati nobenemu. Dohodki župnika brez njegove plače znašajo v Pišecah najmanj četrt milijona kron letno. Tudi dohodki kaplana so boljši kot kateregakoli sosednjih župnij. Če kaplan strada, je to Vaša krivda, g. župnik, ker je pri Vas na ' ini. Zakaj pa vi, g. župnik, niste stradali pri pokojnem župniku g. Srabočanu? Zato, ker je i Vam je on dal vsega v obilici. Sedaj pa vsa
oče domov, jim razloži vse. Če mi izro« čijo Tebe in grunt, se kmalu vidimo! Jaz bom že sporočil, kje se bom ustavil — sedaj pa še sam ne vem, kam se po« dam...»
Le še domačo suho klobaso sta Jaka in Jurče spravila pod streho, nato pa se odpravila na pot. Zunaj je bil večer, a ne preveč teman, da se je videla pot. Precej naglo sta koračila iz domačega kraja. Ko pa sta se bližala Trzinu, sta začela hoditi zložneje. Na vasi so peli fantje c mesno pesem:
«Le tist'ga 'mam rada, k' 'ma špičasta brada, pa tist'ga še raj', k' ma 'no hvačenco vkraj...»
«Kreniva proti Trstu,» pravi na glavni cesti Jaka.
«Kamor te je volja, mi je prav!» od« vrne Jurče in počasi nato poudari:
«Zdajle greva praznih žepov v svet. Ni vrag, da se ne bi domov vrnila z de« narjem. Jaz sem že tak. Denar, denar, ta je poglaviten. Prej se ne vrnem!»--
(Dalje prih.)
fara govori o tem, kako Vi postite svoje uslužbence. Tudi organista ste izkoriščali. Moral je krmiti svinje, kidati gonj itd. Za vse to pa ste mu dajali le hrano, in sicer tako slabo, da Vam je moral zbežati. Da, v Vašo sramoto je prvi primer, da kaplan prosi za premestitev iz Pišec. Po Vaši komandi je moral politizirati in se 9 tem pri župljanih onemogočiti in vsled Vašega <strojenja» je postal tako suh, da je v nevarnosti pred burjo. Zato pa prosi g. kaplan za premestitev. Nas pa se ta stvar malo tiče in štejemo le Vam v sramoto, ako na p- ?rici iznašate svojo krivdo. So li Vam znane besede pokojnega gospoda župnika, ki jih je pomenljivo izrekel, preden je stopil v pokoj? če jih ne veste, Vam jih prihodnjič omenimo za spomin in svarilo.
ŠMARJE PRI JELŠAH, Z Bogom začeto! Tako so dejali pred nekaj dnevi šmarski klerikalci, ko so začuli prve priprave za postavitev Katoliškega doma. Kakor gospodje župan A. G. mnogo drugih, želi tudi Bonifacij obilo sreče. Poglejmo še malo na druge razmere v našem trgu. Kaj bo z županom, namreč novim, za tega itak veino, da mu je odklenkalo. Volitve so bile že meseca junija, župana pa še ni. Vse to je zasluga gotovih elemen'ov, ki so delovali na to, da bi bile volitve ovržene. Le tako naprej po poti, ki si jo je vsak izbral. Eden proti Sv. Roku, drugi v farovž in tretji v,Oberhotel'. Če bi bil gosp. župnik toliko pameten, bi tistega nepovabljenega gosta nagnal opeko nosit in malto delat. Šmarčani že vedo, katerega mislim. Vsak dan bi mu voščil «dober tek». Žal, da redkokdaj pridem v ta trg, pa še takrat le za malo časa, ker imam veliko posla z agitacijo za «velecenjene gospode tigre». — B e n č e.
Kmetijski pouk
VAŽEN PREDPOGOJ ZA DOBRO BIKO-REJO.
Kjer drže ljudje na dobro kravjerejo, tam se tudi za bikorejo bolj brigajo. Kjer je pa kravjereja zapostavljena, tam je tudi vsa bi-koreja slaba in pomanjkljiva. In takih krajev imamo žalibog še dosti po naši deželi. V resnici tudi vidimo, da je bikoreja po tistih krajih najslabša, kjer je tudi vsa kravjereja v enem in drugem pogledu zanikrna in na nizki stopnji. To opazujemo najbolj po raznih naših vinskih in volovskih krajih. Kjer gre našim živinorejcem reja volov pred vsem po glavi in kjer se za rejo krav premalo zanimajo, tam je tudi vsa bikoreja na slabem. Po takih krajih je živinorejcem glavna stvar, da dobe po kravah vsako leto potebna teleta, če le mogoče junčke, da jih režejo in obračajo za vole. Bore malo jim je pa ležeče na višjem proizvajanju mleka in na kravji mlečnosti. In zato je tudi vsa kravjereja tako slaba in malo vredna. Premalo se zavedajo po teh krajih, da tiči v kravji mlečnosti tisti zaklad, ki ga je treba dvigniti, da se dvigne vsa živinoreja do večje hasnovitosti.
Zato je pa potrebno, da se začnemo po-.vsod vse bolj zanimati za zboljšanje kravje-reje. Zato je važno, da ustvarimo povsod po-trebne pogoje za boljše in gladko vnovčeva-nje mleka. To ne bo povzdignilo le kravje-reje, ampak obenem tudi vso bikorejo. Kakor hitro se bomo prepričali, da nam daje kravjereja lahko veliko boljše dohodke, se bomo tudi bolj brigali za rejo boljših krav in borno tudi več storili za rejo potrebnih plemen ia-kov. Saj si dobre kraviereje brez dobrih ple-menjakov misliti ne moremo. Dvignimo našo kravjerejo in ustalimo jo, pa se bo dvignila
tudi naša bikoreja. Kakor ie dobra bikoreja važen pogoj za zboljšanje naše kravjereje, tako je dobra kravjereja važen predpogoj, da se bodo začeli naši živinorejci vse bolj zanimati in brigati za dobro bikorejo. Po vsem tem lahko trdim, da je dobra bikoreja steber, na katerem sloni poglaviten uspeh kravjereje in sploh vse živinoreje, in da je po drugi strani dobra kravjereja temeljni pogoj in glavni predpogoj za uspešno bikorejo. Izkušnje nas uče, da je bikoreja najbolj napredovala po tistih krajih in deželah, kjer je kravjereja močno razvita in kjer se goji pred vsem zaradi svoje mlečnosti in plemenske vrednosti.
Čas je, da tudi pri nas v tej smeri napredujemo!
Gospodarstvo
TRŽNI PREGLED.
ŽITO. Cene brez posehnih izprememb, le pšenica se ie neznatno podražila. V Vojvodini se dobe: pšenica 365 do 380 Din, turščica 235 do 237 Din, moka «0» 550 do 555 Din za 100 kg.
ŽIVINA. Cene slabše. Na zagrebškem sejmu so padle povprečno za pol dinarja pri! kilogramu. Cene za kilogram žive teže na zadnjem zagrebškem seimu: voli prvovrstni 13-50 do 14 Din, drugovrs ni 12-50 do 13, Din, tretjevrstni 10 do 11 Din, krave prvo-j vrstne 11-50 do 12 Din, drugovrstne 10 do 11 Din, tretjevrstne 8 do 9 Din, teleta 18-50 do 20 Din, svinje pitane 22-50 do 23 50 Din,! nepitane 18 do 22 Din, prasci do 1 leta 17: do 20 Din.
KONJI so se dobili na zagrebškem sejmu i po 3800 do 10.000 Din za komad po kako-J vosti. Žrebeta do 1 leta so se trgovala po 3000 do 4000 Din, do dveh let po 4000 do I 5000 Din, do treh let po 4500 do 6000 Din.
KRMA se je trgovala na istem sejmu: seno po 90 do 125 Din, stisnjeno seno po 110 do 120 Din, otava po 125 do 150 Din za 100 kg. Na mariborskem trgu je bilo seno po 55 do 75 Din.
= Vrednost denarja. Na zagrebški borzi se ie dobilo dne 12. t. m. v devizah: 100 avstrijskih kron za 9% pare. 100 madžarskih kron za 9 7» pare, 100 italijanskih lir za 299 Din 50 par do 302 Din 50 par, 1 dolar za 68 Din 85 par do 69 Din 85 par, 100 češkoslovaških kron za 205 Din 50 par do 208 Din 50 par, 100 švicarskih frankov za 1334 Din 60 par do 1344 Din 60 par.
Zopet se bosta zlorabljali prižnica in spoved-nica, zopet bo na naprednjake letelo žveplo in ogenj iz maziljenih ust. Možie naprednjaki, ali še vedno ne bomo uvideli, da se moramo proti onemu, ki nas skupno napada, tudi skupno braniti? — Naprednjaki, klerikalizem je naš skupni sovražnik. Še več, on je sovražnik vsega slovenskega napredka in prosvetljenega ljudstva. Zato nas v skupen boj proti nazadnjaškemu klerikalizmu ne zove le strankarsko nasprotje, temveč skupen interes za napredek in dobrobit slovenskega rodu. Zatorej, naprednjaki, proti skupnemu sovražniku, črnemu klerikalizmu, v skupno napredno fronto!
+ Da bi «Domoljub> bolj učinkoval pri zlivanju gnojnice, pride vedno zopet z brez-verstvom. Take lopovščine je zmožen le farovški smrdljivec «Domoljub». Mi ponovno poudarjamo, da smo le proti pokvarjeni duhovščini in nikdar proti veri. Med vero in duhovščino sploh je pač razlika; o tem si je na jasnem tudi najneumnejš^ tercijalka.
-h <Gorje Vam, pismarji in farizeji, hinavci, da čistite skledo in steklenico zunaj, znotraj ste pa polni ropa in nepravičnosti. Kače, gadja zalega, l^iko boste ubežali sodbi peklenskega ognja!» Tako stoji zapisano v evangeliju Sv. Ma evža v XXIII. poglavju od 25. do 33. vrste. In se nanaša na tiste ljubljanske pismarje in farizeje, ki izdajajo «Slo-venca» in «Domoljuba». Ta dva lista ne znata drugega ko ljudem krasti čast, zmerjati I kakor rokomavhi in zagovarjati vnebovpijočo korupcijo svojih tigrov. Našemu listu pravi j «Domoljub», da zagovarja državne tatove. Mi še nikdar in nikoli nismo zagovarjali ni-kakega državnega taiu, ker ga tudi nismo mogli, zakaj od demokratskih ministrov, doslej še ni bil nihče obtožen.-Pač pa «Domo-ljub» zagovarja Sušnika in Korošca, proti katerima so vložene obtožbe radi milijonske korupcije. Zato znova kličemo «Domoljubo-vim» gospodom: «Gorje Vam, pismarji in farizeji! Kako boste ubežali sodbi peklenskega ognja!»
+ Zaščitnik državnih tatov, najhujših ko-rupcijonistov, ve!sizdaia!eev in boljševiških razbojnikov je naš znani hudobni stric «Do-moljub», ki brani predvsem tigra dr. Korošca in Sušnika ter laže, da so srbski listi preklicali očitke proti §ušniku. Mi ne bomo pre-klicevali resnice. Očitek nepoštenosti vržemo «Domoljubu» nazaj v njegov hinavsko-lažnji-vi obraz. (Naslov naše notice je prosto posnet z «Domoljubovega» zelnika.)
+ Trikrat nič. Tigri so se vrnili domov. Zdaj jih vprašajte, volilci: Kje je avtonomija? Prvič nič. Ali so naši fantje že iz Macedo-nije? Drugič nič. Kako stenam znižali davke? Tretjič nič. Trikrat nič — to je ves uspeh klerikalnih poslancev. — Da pa je stvar še boljša, razodenite volila tigrom, kadar zopet pridejo do Vas, da so tigri imeli avtonomijo sami na ministrskih stolicah; da soj fantje morali ostali v Macedoniji, ker so i tigri paradirali po Beogradu; in da ste mo-! rali plačevati povišane davke, da so tigri lahko pobirali ogromne tisočake ministrskih plač in poslanskih dijet. Vse to jim povejte — in če ste s tem zadovoljni, le pojdite prihodnjič zopet volit klerikalne tigre!
+ Naprednjaki, vkup! Volilna borba pričenja in klerikalci bodo zopet razvezali vse svoje sleparske registre za politično gonjo.
Opozorilo ugankarjem
Z razpošiljanjem izžrebanih dobitkov se je že pričelo. Upamo, da jih bodo do konca tedna imeli vsi, ki jih je sreča izbrala. Seznam izžrebancev je bil, kakor je čitateljem znano, objavljen v zadnji številki. Ako kateri izžrebancev še prihodnji teden ne bo imel dobitka v rokah, naj se javi.
Nekateri, ki so tudi rešili uganke in izpolnili pogoje za upoštevanje pri žrebanju, se pritožujejo, češ, kako da niso bili izžrebani.. Iz teh pritožb sklepamo, da ti naši naročniki besede «žrebanje» niso pravilno razumeli. Kakor je znano, smo spočetka razpisali samo 43 dobitkov. Ker pa nam je pravilne rešitve poslalo tako lepo število naročnikov, je uredništvo «Domovine» izprosilo od lastništva h gornjim 43 še 60 dobitkov, tako da so bili na razpolago 103 dobitki. Od 465 naročnikov, ki nam je poslalo rešitve, je izpolnilo vse pogoje (zadostno šte-
vilo rešenih ugank, plačana naročnina, od-nosno članstvo SSDU itd.), ki smo jih navedli v razpisu, 218 ugankarjev.
Teh 218 ugankarjev je torej prišlo v po-štev pri žrebanju za 103 dobitke. Torej je jasno, da niso mogli vsi zadeti dobitke, kakor so menda mislili nekateri, ki si niso bili na jasnem, kaj pomeni «žrebanje».
Žrebanje se je vršilo popolnoma nepristransko in pošteno. Listke z imeni tekmovalcev :mo dali v vrečico in potem je nepristranska oseba vlekla listke, ne da bi vedela, kakšna imena so na niih. Potegnila je 103 listke, to je toliko, kolikor smo imeli dobitkov. Uvaževali smo pri žrebanju seveda tudi člane SSDU, ki imajo obenem s članarino poravnano tudi naročnino.
Podobne ugankarske tekme bomo zdaj večkrat razpisovali. Oni, ki jim sedaj usoda ni naklonila dobitkov, naj ponovno poizkušajo srečo. Istotako naj se udeležujejo tekme tudi vsi tisti, ki jim je bila pri tej tekmi sreča mila.
Žrebanje bo vedno nepristransko in pošteno, ker se nikakor ne moremo spuščati v to, da bi razpisovali žrebanje, to ;e nekaka loterija, potem pa bi mogoče dobitke po poljubnosti razdeljevali.
Naše prihodnje ugankarske tekme bodo imele zdaj več zdaj manj dobitkov. Uredništvo bo gledalo vedno na to, da si izpo-sluje vsakokrat od lastništva lista čim večji število dobitkov, tako da bo dana možnost, da bo prišlo do izpolnitve želj čim največjemu številu naših cenjenih ugankarjev in ugankaric.
Upamo, da si s tem, ko smo popolnoma prostovoljno in s precejšnjimi stroški prire-i dili našim ugankarjem nekaj zabave, nismoj nakopali nenaklonjenosti pri onih, na katere žreb ni padel. Te, kakor dobitkarje in dobit-karice prosimo, da nam ostanejo vsi zvesti in nam še pridobivajo novih naročnikov, ker ie naročnina za «Domovino» naravnost malenkostna. Vsakdo mora na prvi hip uvideti, da ne vrže denarja proč, ako naroči «Domovino^ Poleg poučnega čtiva najdete v «Do-movini» tudi dovolj zabave, ki je človeku tudi potrebna v razvedrilo po težkem delu.
Prosveta
Predpisi za zaščito delavstva. V Ljubljani
1024. Založila Tiekovna zadruga. Strani 194. Cona s poštnino 36 Din. — Naša industrijska, obrtna in trgovinska podjetja so prišla dostikrat v zadrego in navzkrižje z inšpektoratom dela, ker niso poznala predpisov, ki so veljavni za zaščito delavstva. Sedaj je izdala vse take predpise z najnovejšimi vred Tiskovna zadruga v posebni knjigi. Knjiga obsega zakon o inšpekciji dela, pravilnik o higienskih in tehničnih vaiv nostnih odredbah v podjetjih, pravilnik o zapo< slovanju inozemskih delavcev, uredbe o odpiranju in zapiranju obratov ter pravilnik o podaljševanju delovnega časa. Na knjigo opozarjamo vse delodajalce in delojemalce. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Škocijan pri Mokronogu. Prosimo, da se nam večkrat oglasite ter nam poročate zanimive domače dogodke.
Peče pri Moravčah. Ker je brez podpisa, ne moremo priobčiti.
Kum pri Ormožu. Pogrešanih dopisov, žal* nismo prejeli od nikoder.
Tedenske novosti
OJ TA VOLILNI IMENIK!
(Dopis z dežele.)
Zdaj, ko so razpisane nove volitve, bo pa že spet obilo brige zastran volilnih imenikov. Povedali pa Bomo šaljivo modrost povodom zadnjih naših občinskih volitev. Saj pravimo: človek se uči, dokler živi, marsikaj tudi od manj pametnih.
V naši občini O. v brežiškem okraju sta bila odlična klerikalna možaka Luka in Jura določena v reklamacijsko komisijo, ki je odločevala, kdo vse pride v volilni imenik povodom naših zadnjih občinskih volitev. Po vsej sili sia hotela spraviti med volilce tudi enega svojih vernih, ki pa kot mlinar že več let biva izven občine, dočim njegova žena še prebiva v tej občini. Pa sta znašli brihini glavici, Luka in Jura, pravo in sta zapisala v zapisnik: Mlinar mora imeti volilno pravico v naši občini, ker je dokazano, da večkrat pride k svoii ženi! Z'.asti sc to dogaja, če je povodenj (menda se uči plavati?).... Pod to res salomonsko in salamensko sodbo sta očanca veselo pritisnila vsak svoj podpis.
Toda glej, okrožno sodišče ni hotelo upoštevati gornjega nad vse važnega in docela modernega razloga, in je mlinarja brisalo iz volilnega imenika. Možaka nista mogla razumeti, kako more biti okrožno sodišče tako nazadnjaško, da ne upošteva njunih duhovitih nazorov; pa s'a enostavno obdolžila župani, da njune modrosti ni predložil dalje in sta ga celo ovadila državnemu pravdništvu. No, tudi to se ni obneslo. Mi pa vendar obžalujemo, da ni prodrla modrost naših dveh možakov. Poglejte, kako bi se po takšni logiki marsikaj spreobrnilo:
Vsi oni fantje iz tujih občin, ki zaha;ajo vasovat k našim dekletom, bi imeli volilno1 pravico pri nas. Na drugi strani pa bi sevc-1 da vsi župniki, kaplani, patri in fratri, ki hodijo v Zagreb ali Ljubljano po ževesekaj, imeli volilno pravico v Ljubljani ali še š'e-vilneje v Zagrebu.
Skoda, da je parlament že razpuščen. Luko In Jrrja bi soglasno poslali k tigrom, da jih naučijo delati nove zakone.
*	Reklamacijski rok. Krajevne organizacije JDS, zaupnike in somišljenike opozarjamo, da je pričel 10. t. m teči 15dnevni rok za reklamacije za skupščinske volitve, ki bodo 8. februarja t. 1. Reklamacije se morejo vlagati torej lc še do vštevši 25. novembra t. I. Prepričajte se, ali so vpisani vsi naši somišljeniki, ki imaio volilno pravico, v imenikih za skupščinske volitve. Izpuščene vrekla-mirajte! Vsaki reklamaciji morajo biti priložene polnoveljavne listine, s katerimi dokažete trditve, na kaere se opirate v reklamaciji, sicer je reklamacijja pri deželnem (okrožnem) sodišču naposled zavrnjena, če udi bi bila že ugodno rešena od občinske komisije. Potrebna potrdila za reklamacijo morajo za vsakega volilca na posebnem listu izdati pristojne oblasti takoj kolka in vseh pristojbin prosto Za pojasnila in po tiskovine se obračajte do najbližjega tajnika JDS ali pa neposredno na podpisano
Tajništvo JDS, Ljubljana, Narodni dom.
•	Potovanje kraljeve dvojice po Južni Srbiji. Kralj in kraljica sta se v ponedeljek mudila v Tabanovcu v Južni Srbiji, odkoder sta se podala v S'are Nagoričane, kjer sta si ogledal« zadužbino carja Uroša. Ob tej pri-
liki je kraljeva dvojica obiskala tudi Skopi je, kjer ji je bil prirejen svečan sprejem.
*	Veliki župan dr. Vilko Baltič se je v soboto vrnil iz Sarajeva v Ljubljano ter takoj prevzel posle ljubljanskega velikega županstva — V nedeljo je tudi novoimenovani mariborski veliki- župan dr. Otmar Pirkmajer prevzel posle v svoje roke. Narodni krogi so vrnitev obeh velikih županov iskreno pozdravili.
*	Odlikovanje narodnega delavca v Sredi-šču. V nedeljo je p'uiski poglavar v Sredi-j šču slavnostno izročil odlikovanje sv. Save III razreda odličnemu narodnemu delavcu gosp. Zadravcu, posestniku parnega mlina v Središču. Odlikovanec je znan zlasti v gospodarskih krogih kot neumoren in vesten javni delavec. Zvestemu naprednjaku tudi mi iskreno čestitamo.	|
*	Nov komisar v Kmetijski družbi. Veliki župan dr. Baltič je razrešil dosedanjega kle-j rikalnega komisarja pri Kmetijski družbi profesorja Jarca ter imenoval za komisarja referenta pri kmetijskem oddelku dr. Spiller-Muysa. Novi komisar ima nalog, da razveljavi Jarčev ukaz o sklicanju občnega zbora z novimi delegati ter da brez odloga razpiše volitve s starimi delegati.
*	Dvojna poroka. Poročila sta se v Ljubljani gosp. Lavoslav Bučar, posestnik v Kostanjevici pri Krškem, z gdč. Angelo Podje-dovo z Vidma ob Savi ter gosp. Karel Pod-jed. posestnik na Vidmu, z gdč. Mino Mese-sneiovo. Bilo srečno!.
*	Nadomestne volitve za obrtno sodišče v Ljubljani. Vsi imetniki (namestniki, poslovodje, zakupniki in obratovodje) trgovinskih in drugih obrtnih podjetij v okolišu ljubljanskega okrajnega sodišča se opozarjajo na raz- j glas oddelka minis rstva za trgovino in indu-1 strijo v Ljubljani z dne 8. novembra 1924, i št. 6924/24, objavljen v «Uradnem listu* z j dne 11. novembra 1924, št. 103, glede razpisa nadomestnih volitev za obrtno sodišče v Ljubljani, glasom katerega morajo vsi navedeni podjetniki vposlati predstojniku občine, v katere okolišu se nahaja obratovali-šče podjetja najkasneje do 25. novembra t. 1. podatke, potrebne za sestavo volilnih imenikov. (Ljubljanski obrtniki naj oddajo tozadevne prijave mestnemu magistratu, in sicer v mestni posvetovalnici). Prijave morajo vsebovati ime in priimek imetnika (namestnika, poslovodje, zakupnika, obratovodje) obra a, natančno stajališče in vrsto obra a ter ime in priimek, starost (po letih) in poklic v obratu morebiti zaposlenih delavcev in delavk, ki so nad 20 let stari (stare) in bivajo nad leto | dni v tuzemstvu. Pripominja se, da vajencev^ in vajenk ni prijaviti, ker nimajo volilne pravice, javne trgovske družbe, komanditne dru- J žbe, delniške družbe, pridobitne in gospo-, dafske zadruge, družbe in zavodi ter društva! morajo obenem imenovati izmed oseb, po-! klicanih za njih zastopanje in za izvrševanje volilne pravice, osebo, ki zanje odda glasovnico. Glede te osebe je prijaviti nje ime in priimek, starost ter poklic.
*	Umrl je v ljubljanskem Leonišču gosp. dr. Julijan Pavliček, tajnik Kranjske indusrij-ske družbe na Jesenicah. Padel je namreč na lovu, pri čemer se mu je sprožila puška in je dobil strel s šibrami v meča. Nastopilo je zastrupljen je, nakar so ga prepeljali v Ljubljano. Toda tudi operacija ga ni rešila. Blag mu spomin!
*	Proga Ormož—Ljutomer—Hodoš se stalno in hitro spopolnjiije, tako da bo kmalu sposobna za obratovanje. Prihodnje dni se vrši že komisijska vožn;a za pregled proge in mostu preko Mure pri Veržeju.
*	Občinske volitve v Ormoža, proti katerim so vložili klerikalci priziv, so sedaj potrjene in klerikalni priziv zavrnjen.
*	Volitev župana v Središču se bo vršila v soboto, ker je bil klerikalni priziv proti občinskim volitvam zavrnjen.
*	Prenehal je izhajati ljubljanski »Narodni dnevnik-/, čigar naloga je bila, cepiti napred-njake in tako podpirati tigrovsko politiko. Za njim ne bomo žaiovali.
*	Izseljevanje iz naše kraljevine v juliju ia avgustu. V juliju se je iz naše kraljevine izselilo 906 oseb, med n imi iz Slovenije 43; v avgustu pa se je izselilo 682 oseb, med njimi 29 iz Slovenije. Največ jih je odšlo v Brazilijo in Argentinijo, nekaj pa tudi v Avs raliio, Kanado, Zedin ene države in drugam. V domovino pa se je iz vseh prekomorskih dežel vrnilo v juliju 862 in v avgustu 576 oseb.
*	Sežiganje barkovcev v Sarajevu. Te dni bodo sežigali v Sarajevu stare, iz prometa vzete bankovce v skupni vrednosti 1 mili ona 700 tisoč dinarjev. Bankovci bodo sežgani pred posebno komisijo iz Beograda. Sežiganje bo trajalo tri dni ter se bo vršilo v peči tobačne tovarne.
*	Šolsko vodstvo na Talčjem vrhu se zahvaljuje gosp. Antonu Stalcerju v Črnoml;u za 100 Din, od katerega zneska sta preje a revna učenca Jože Zupančič s Sel in Marija Banovec s Talčjega vrha vsak po 50 Din.
*	Nezaposlenost rarašra. Iz poročil vseh bor;, dela, došlih ministrstvu za socijalno politiko, je razvidno, da nezaposlenost v naši državi zelo narašča. Lani je bilo nezaposlenih, delavcev 21.000, sedaj pa jih je v vsej državi že okoli 05.000.
*	Kreinatorij za živali. Sarajevska občina je uredila kreinatorij, v katerem se bodo se-žigala trupla poginulih živali.
*	Stekel vol. V vojvodinski občini Neštine je nedavno obolel na steklini vol po-estmka Mihe Rajkoviča. Dva soseda sta vola zdravila na svoj način. Zdravstvena oblas1 je sedaj oba «2dravnika» izročila v bolnico v Novem Sadu.
*	Požari po deželi. V zadnjem času so bili na deželi požari skoro na dnevnem redu. Sedaj poročajo iz Št. Jerneja, da je v četrtek zvečer pogorelo posestniku Ignaciju Bakšetu gospodarsko poslopje, obs eječe iz hleva za živino, listnjaka, poda in senika. Zgoreli so vsi poljski pridelki, rešili so le živino. Škcda je zelo velika. Domneva se, da je požar zanetila zlobna roka, kajti gosp. Bakše je v dobrem mesecu že drugič pogorel.
*	Samomor radi nezakonskih otrok. Prošlo soboto se je ustrelil v Partinju pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah s samokresom 201etni kmetski sin Alojzij Kiemens-berger, ki je bil velik prijatelj deklet. Ko pa pa sta naenkrat kar dve postali materi in on dvakratni oče. je postal fant tako obupan, da si je vzel mlado življenje.
*	Grozen samomor žene. V Zagrebu je izvršila te dni grozen samomor trgovka Ivka Golubič. Sprla se je s svojim možem in v veliki razburjenosti je pograbila kuhinjski nož ter si ga zabodla naravnost v srce. Žena je takoj izdihnila.
*	Usmrtitev zločinca v Varaždiuu. Te dni so obesili v Varaždinu Ant. Biliča. ubeglega lepoglavskega kaznjenca. Bilič je bil lansko leto radi roparskega umora obsojen na dosmrtno iečo. Čim je prišel v kaznilnico V
Lepoglavo, ie izvršil nov zločin. Zaklal je z nožem nekega svojega tovariša. Varaždinsko sodišče ga je obsodilo v smrt na vešalih. Ker sodišče ni priporočilo Biličeve prošn e za pomilostitev, je bila obsodba po'r'ena in sarajevski krvnik je izvršil svoj posel. — V Varaždinu se že nad 40 let ni izvršila nobena justifikacija.
Iz raznih krajev
*	V Borovnici se je te dni zvečer dogodila na postaji težka nesreča, katere žrtev je postal 271etni strojevodja Fran Leben. Pri premikanju vlaka je namreč Leben padel pod lokomotivo, ki mu ie odrezala obe nogi. Vsaka pomoč je bila izključena, Leben je še tekom noči umrl.	|
*	V Rodinah pri Črnomlju je te dni neznan vlomilec vdrl skozi okno v hišo posestnicf. j Katarine Šterbenc. Urmovič je odnesel nekai obleke in gotovine v skupni vrednosti 1300 dinarjev. Storilec je po svojem dejanju neopa-ženo izginil.
*	V Gornji Straži je neznan tat vlomil v drvarnico lesnega trgovca Ivana Marevna ter odnePal kolo znamke «Waffenrad». na katero je bil pritrjen motor sistema DKW.
*	V Spodnji Polskavi je poses'niku Francu Soršaku predzadnji četrtek pogorelo gospodarsko poslopje, vozovi in razno poljedelsko orod e. Le naporu gasilcev se je zahvaliti, da je požar oskl omejen na gospodarsko po-s'opje.
* V Arclinu pri Vojniku je povozil avto 201etno Heleno Felicijan, ki je prepeljana v celisko bolnico podlegla poškodbam.
*	V TrbovPah ie umrla šele 221etna gosna Elra Cdlaz?k, rorena Forte. Blag ji spomin!
*	V Rogaški Slatini je umrl gosp. Lovro Potočnik, posestnik in Blaga nik državnega zdravilišča v pokoju. N. v m. p.!
lim. Upamo pa, da so izkušnje s klerikalci precejšen del nespametnikov tzmodrile. Torej klerikalci naj le obetajo, da bodo nadaljevali boj z? avtonomijo; prenehali so ga takoj po lanskih volitvah in sedai ga bodo vodili zopet Ie — do volitev; o tem smo prepričani.
«Domoljubu» je nasilje, ker se je pod novo vlado odkrila največja klerikalna lumparija s tovornimi listi za cenejši prevoz hrane iz Ba-nata. Njemu je nasilje, da se je izvršila preiskava v rej zadevi. Njemu je nasilje, da se ne dovoli klerikalcem zaslužiti za njihov volilni fond 10 milijonov kron na škodo države. Ni *o nasilje, pač pa je ta tigrovski čin nesramna tatvina na škodo državne blagajne.
Tudi Macedonija z našimi fanti-vojaki teži «DomoPubov» želodec. Ne bo nič pomagalo vDomoljubovo» javskanje in pranje tigrov. Mislimo, da se je od lanskih volitev do sedaj dovoli razkrinkala nedelavnost, nesposobnost in nepoštenje tigrovske stranke.
Volilci — demokrati, volitve so pred vrati!
sebi debro hočete, nikar Vi ne pozabite, da po Sloveniji gre glas: <Le .Domovina' je za nas!»
fetotako vzel seboj. Mladenka Je šele iz te ponudbe pričela razumevati, koliko je odbila ura, za'o je ponudbo odklonila.
Iz mladenkine izpovedi je mogla policija spoznati, da je bil ubegli Armenec trgovec 7 dekleti. V tem miši enju je redarstvo potrdila tudi izpoved neke stare ženice. K tej je namreč prišel Riza Iršafači ter ji ponudil za nekaj časa v varstvo neko llletno deklico, obetajoč ženi za oskrbo lepo nagrado. Zenica je že mislila ponudbo sprejeti, a čim je doznala, da deklica ni njegova hčerka, niti njegova so-rodnica, je možaka zavrnila. Kaj se je potem z deklico zgodilo, ženica ni vedela povedati.
Dosedanji rezultai te preiskave ugotavljajo, da je skrivnostni Armenec svoje žrtve — mlade Berlinčanke spravi'al v carigrajske javne hiše — baje v ogromnih kovčegih, kakršne so našli v njegovem stanovanju. Vsi znaki kažejo, da jo je trgovec z belimi sužnjami ubral v našo državo.
Stric nDomoliubM v škripcih
Nekaj cvetk z njegovega zelnika.
Strahoviti vsestranski polomi, ki so jih doživeli tigri v vladi, delajo stricu «DomoIju-bu» ogromne skrbi. Braniti mora svoje tigre in obenem napadati druge stranke, ker smo pred volitvami. Da radi tega pričenjajo rasti na njegovem zelniku bujne cvetke, je jasno.
Da bj opral tigre, ki so uganjali v vladi z najhujšo korupcijo, oškodovali državo za mnoge milijone, se posluževali naredb v svr-ho zlorabe za lastni volilni fond, radi nedelavnosti povzročili, d? še niso rešeni invalidsko prašanje poljedelski krediti, zakon proti korupciji itd., je začel napadati novo vlado in ji oči a baš to, kar so v resnici zakrivili tigri. Da bi pri njegovih bedastih backih in kokošje pametnih tercijalkah njegovi kilavi napadi kaj zalegli, označuje dr. Žerjava za sovražnika Slovencev; torej Slovenec dr. Žerjav, ki je med najzasluženejšimi Jugosloveni, mu je sovražnik samega sebe. Takih stvari pač menda tudi brihtnejši «Domoijubar» ne verjame.
Pomislite, kaj pravi dalje »Domoljub«. On piše: «Boj za avtonomijo se bo brezobzirno! nadaljeval ...» Mi vsi vemo, da so kleri-! kalci takoj po zadnjih volitvah zatajili avtono- j mijo, in sicer iz glavnega vzroka, ker so ve- [ deli, da je njihova avtonomija v resnici osle rija, ki se ne da v praksi izvršiti. Oni so vrgli z avtonomijo med ljudi nekako nejasen pojem, nekako deveto deželo, kfer tečeta med in mleko. Poznajo liudi in vedo, da imamo na Slovenskem še dosti bedakev, ki gredo na vsak
Zmiimivosti
TRGOVEC Z DEKLETI PR1BEŽAL V JUGOSLAVIJO.
V Berlinu se 'e pred dobrim mescem pojavil možak, ki je s svojim razsipan:em denarja vzbudil veliko pozornost. Policija je zaradi n egovega razkošnega življenja jela sumiti, da ni pri njem vse v redu, ter je poslala nanj detektiva, ki je imel nalogo ugotoviti, r čim se mož bavi.
Detektiv je v nekaj dneh ugotovil, da mož nima nikakega posla ter da je v Berlin prišel po neznanih poslih. Ko je detektiv zahteval; od njega legitimacijo, e ta izjavil, da je Ar- j meneč in da se zove Riza Iršafači. To se je j zdelo de'ektivu sumljivo. Pozval ga :e na' policijo, kjer so ga obdržali in odredili v1 njegovem stanov anju preiskavo. V stanovanju so našli samo dva velika nrazna kovčega.
Po izvršeni preiskavi je bil aretiranec zaslišan. Mož, ki je star nad 40 let, srednje in precej krepke postave ter črnih oči, je izjavil, da si je kovčega nabavil za razno blago, ki ga namerama kupiti v Berlinu in ponesti s seboi v Carigrad. Armenec je odgovarjal popolnoma mirno, kar je sum nekoliko razpršilo, toda ko so ga vedli od zaslišanja v zapor, se mu je med potjo posrečilo pobegniti.
Ko se je potom časopisja razširila po Beriinu vest, da je Armenec utekel, se je na policiji oglasila neka mlada Berlinčanka ter izpovedala o skrivnostnem Armencu zeio čudne slvari.
Nekega večera je bila ona z nekim svojim prijateljem v kavarni, kar se jima je nenadoma pridružil omenjeni Armenec, katerega je na videz poznala in vedela o njem, da e zelo bogat. Armenec je pripovedoval z velikim navdušenjem, kako je življenje v Carigradu lepo zlasti za nežni spol — mnogo lepše nego v dolgočasnem Berlinu. — Mladenka, ki je brez staršev, je bila takoj pripravljena, da gre ž njim v Carigrad. Ker ni imela lastnih sredstev, ji je Armenec obetal, da bo sam nosil vse potne stroške in oskrbo za nekoliko mesecev, ako mu privede nekoliko deklic, starih od 15 do 17 let, katere bi
X Nemške grozovitosti v svetovni vojni.
Pred vojaškim sodiščem v Nancyju na Francoskem se je nedavno vršila velika obravnava proti nemškim oficirjem, ki so v svetovni vojni opustošili francosko mestece Gerbeviller in morili tamošnje prebivalstvo. Nemci so vas zasedli 14. avgusta 1914. Komaj so vdrli notri, so oficirji zapovedali vojakom, da iz hiš izvlečejo, kogar najdejo živega, nato pa naj hiše požgo. Posebno nečloveško sta postopala la tr.anta Schrader in Fleusen. Odvedla sta deset prebivalcev na pokopališče in jih postrelila. Polkovnik Hucke, ki je polku poveljeval, pa je sam delil vojakom vžigalice, da so podžigali hiše. Morilo se je grozovito. Tekom dveh ur je bilo ustreljenih 80 nedolžnih in golorokih prebivalcev, med njimi tudi starčki, žene in otroci. Zgorelo pa ie 398 hiš, le par jih je ostalo. Zaradi tega divjaškega početja je zdaj vojaško sodišče v NancyjU obsodilo na smrt vse glavne krivce, in sicer dva generala, dva polkovnika, dva stotnika in dva poročnika, ki so s svojimi zapovedmi povzročili zločmstva. Smrtna obsodba pa se seveda ne more izvrši i, ker se obsojeni oficirji nahajajo v Nemčiji in bodo gotovo toliko previdni, da se ne prikažejo francoskim oblastem...
X Afriški običaji. V Zapadni Afriki živi pleme, ki smatra svojega poglavarja za nekako višje bitje. Podaniki ga častijo kakor boga, oziroma kot živega predstavnika vseh nevidnih božanstev. Toda obenem s častmi ima pa ta imenitni poglavar tudi vse božje odgovornosti za nesreče. Ako se zgodi, da reke poplavijo polia, se celo pleme zbere in pod3 pred kolibo poglavarja, ga privleče na svetlo in ga med grozovitim vpi jem štr-bunkne naravnost v reko. Ako siromak zna vsai nekaj plavati ali pa se po naključju reši iz valov, mu pleme milostno dopusti nadaljnje življenje, toda priznava ga samo kot človeka, ker misli, da se je božanstvo od njega ločilo in splavalo po vodi. Poglavar je obenem tudi zdravnik, ker se zdravljenje smatra za čarovnijo. Kdor zboli, pride k poglavarju, ki zna kuhati trave in zdravila. Ako koga zastrupi ali očividno z napačnim zdravilom spravi na oni svet, se mora tudi sam na zahtevo plemena poslužiti enakega zdravila in je seveda konec njegovega božanstva v tej dolini solz. Položaj poglavarja v tem plemenu je torej čuden. A vendar se marsikdo potegu'e za to dostojanstvo, kajti čast in veljavnost sta mikavna nad vse.
Iz Zveze kulturnih društev
V	nedeljo dne 16. t. m. se bodo vršila nastopna predavanja pod okriljem ZKD. po deželi:
Na Vrhniki predava g. profesor Stanko Sila o svetovnem nazoru in verstvu ob 3. pop. v Sokolski dvorani.
V	Domžalah predava g. Josip Zupančič, strokovni učitelj, ob 9. zjutraj v Sokolskem domu o gospodarskih vprašanjih.
V	Radomljah predava okrajni Jtonom g. Vladimir Kuret o gospodarskih vprašanjih ob 10. uri dopoldne v dvorani g. Jermana.
V	Dragatušii predava živinozdravuik gospod dr. Josip Kune o prvi pomoči živini v sili. Predavanje se bo vršilo v šoli ob 11. dopoldne.
V	Kostanjevici pri Krškem predava g. ing. Ante Ružič, gozd. svetnik, ob 7. uri zjutraj o agrarni reformi.
Na Koroški Beli predava g. Stojan Baji* ob 9. uri zjutraj v sokolski telovadnici o postanku in razvoju verstva.	»
V	Krškem predava ga. Jerica Žemljanova, učiteljica gospodinjske šole, ob 2. uri popoldne o gospodinjskih vprašanjih.
Na Rečici pri Bledu predava g. profesor Fran Dolžan o vesoljnem potopu. Ura in lokal javljena na tozadevnih plakatih.
V	Trborljah-Vodah predava g. Oton G. Ambrož, stud. iur., ob 2. uri popoldne v šoli o socializmu in komunizmu.
Na Bledu predava o živinoreji državni ži-vinozdravnik g. Joso Čeh ob 3. uri popoldne v Sokolskem domu.
V	Borovnici predava ob pol 8. zjutraj o neugodnem zavarovanju in pokojninskih zavarovalnicah privatnih nameščencev v Sokolskem domu g. Valentin Urbančič.
V	Hotedršici predava ob 3. url popoldne o čebelastvu g. Anton Likozar, nadučitelj v p.
V	Dolenji vasi pri Ribnici predava ravnatelj g. Anton Mervič o gospodarskih vprašanjih. Predavanje se vrši v šoli. Ura razvidna na plakatih.
V	Št. Vidu pri Lukoviei predava g. profesor Jo9ip Jeras o slikah iz nacionalne zgodovine in svetovne vojne. Predavanje se vrši ob 11. dop.
V	Mojstrani predava g. dr. Fran Cadež, profesor, ob 3. pop. o solncu, luni in zvezdah.
Na Drenovem griču in v Podlipi predava g. živinozdravuik Rafael Ipavic o prvi pomoči živini v sili. Ura in lokal, kjer se bo predavanje vršilo, bosta razvidna na plakatih.
V	Dobovi pri Brežicah predava g. Fran Crnagoj, nadzornik v p., ob 8. zjutraj o gospodarskih vprašanjih.
V	četrtek dne 20. t. m. se bo vršilo predavanje g. dr. Frana Čadeža, profesorja v Ljubljani, o najnovejših svetovih v Tržiču, in sicer ob 8. uri zvečer.
ljudje. Župnik je ravno bral na prižnici sveti evangelij in so ljudje pričeli baš vstajati, ko je stopila v božji hram.
Ker so ii po glavi rojile le misli okrog županske časti, je mislila, da verniki vsta a,o njej v pozdrav, pa je pričela z roko mahati in kimati z glavo:
«Le sedite, le sedite, je že dobro!» Ko je prišla Barbara domov, je menila napram možu:
«Ljubi moj Gašper, ti ne veš, vsi farani so meni-županji izkazali v cerkvi čas'. Pa ne samo to; tudi «gospod» so se pri oltarju večkrat obrnili nazaj, da bi me videli.»
'pametnemu možu. Pri uporabi so jako šted-ljiva, radi tega poceni. Dobe se v 5 raznih vrstah (lilij ino, glicerinovo, boraksovo, katra-novo in milo za britje). Za poizkus 5 kosov 52 Din, ako se pošlje denar v naprej, po povzetju za 62 Din pri lekarni Eugeu V. F e 11 e r v S t u b i c i D o n j i, Elsatrg 360, Hrvatska.	,
Zahvala.
O priliki požara na moji hiši štev. 26 v Kaplji vasi pri Komendi dne 13. oktobra 1.1. mi je precenila Jugoslovenska zavarovalna banka «S!avija» škodo kar na kulan oeje tet mi takoj izplačala na raoio prošnjo ne samo obvezno odškodnino, marveč mi je podelila še tudi razliko med isto in zavarovano vsoto.
Za ta res človekoljubni čin se ji moram javno zahvaliti ter jo kot domači zavod slehernemu priporočiti.
Kaplja vas-Komenda, 4. novembra 1024. 86	Ferdo Vode.
MALI OGLASI
Lešnike (domače), lipovo seme.
makovo seme, bukov žir. fižol in druge pridelke
kupi v vsaki množini GOBAN, d. z o. Z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 85.
Kdor želi kupiti izvrsten jabolčni sadjevec, star in nov, naj se obrne na posestnika Ignaca Majeriča, Hum na Sotli pri Rogat- u.
85
u useh opeceriiskih prodaialnoli
ICo bi mogli osebno z vami govoriti
bi vam lahko razjasnili, kako slabo storite, ako pri izbiranju mila niste oprezni in kako škodljiva so dostikret slaba milal Če želite strokov-njaško izkušeno MILO I EPOTE IN ZDRAVJ A, tedaj poizkusite eno od petih vrst FELL)'R-JEVEGA KLSA MILA V OBIIKI STEKLENIC. Elsa-lilijino mlečno milo, Elsa glioerinsko, Elsa-boraksovo Elsa-katranovo in Elsamilo za britje. Vsaka vrsla teh mil z zakonom zaščiteno znamko prijetuo diši, je zelo štedljiva, se izvrstno peni, osvežuje in ohranjuje kožo zdravo tei lepo Ta mila so najboljše in najfinejše, kar se v milu sploh more dati.
ZA POIZKUSIJO 5 kosov Elsa mila v obliki steklenic z zrvojnino in poštnino 52 Din, toda le ted^J, če se denar pošlje v naprej, ker je poštnina po povzetju za 10 Din višja.
Naročila nasloviti na:
EUttciN v. P5I.I.ER lekarnar
v Stubiei D "nji, Elsitrg 360, Hrvatska.
Lovol »orrtaf-n delavci, ortp^roiatno Vam, rta »' Vnoite
<0» ^
pe^rtne suknje, »llace, 4«fcne -)>as6e is <?n-tre. v alcovra no paril« n<> tia;nižn ct-ni N> "ri
Drago Sctiwab, L u^ana
Dvorni trg 4t. o pod Narodno a arnol.
N»ive6ia zaloga vsaKovrstni-ga blajra tJt moške in dečke Zahtevajte vssorce!
Naročeno blauo a« razpošilja po postuein porzei V lastni režiji so izdelujejo usnieni (kožuh rekelci, hlače iu kepice » črni, navi in siti bar»i. ———— Obleke po meri. -
Ako si hočete nabaviti za *esen in zimo
iobro in ceno
Za smeh ln kratek čas
Blisk in grom.
Svetloslav: «Gospodična Ognjeslava, ali zrate tudi gmeti?»
Ognjeslava: ^Bržkone grmi v vaši glavi>
Svetloslav: «Ne zamerite, sem kar tako mislil, ker se v vaših očeh tako bliska.»
Čast.
V neki zaplankani hribovski občini je bil izvoljen za župana Bol!ežar Macizara. Županova žena Barbara si je štela to v neznansko čast; zato se je naslednjo nedeljo kar najlepše oblekla in prišla skozi gornja vrata pri zakristiji bolj pozno v cerkev kakor gosposki
0, ksko prijotno! vzklikne vsakdo, kdor je, enkrat poizkusil Elsa-niila v obliki steklenic, j Fellerjeva Elsa-niila so prava mila lepote elegantni ženi, kakor tudi mila zdravja vsakemu
posetite trgovino
Anton Savnik, Škofia Lok?, Glavni tro
Miklošičeva c. 13
Najcenejše strešno kritje!
Zdrusese opekarne, d. d. v Liubljani
prej VID1C-KNEZ, tovarne na Viču in Brdu
indijo v poljubni množini, tukoj dohavuo, najboljše preizkušene nadele strešnike*, z eno ali drema zarezama, kakor tudi bobrovcev (bibor) in
zidno opeko.
Na željo se pošljeta takoj popis in ponudba!