Poštarina plačana. Ste* 46. Posamezna ftev. Din V Uubllani, v oetek dne 14. novembra 1924. Leto VII* llpravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo »Domovine", Miklošičeva cesta 16. Telefon 72 izhaja vsak petek. Naročnina: Četrtletno Din 7-50, polletno Din 15'—^ celoletno Oin 30-—. 'ligrovsko sleparstvo v škodo državne blagajne VecHo več lesraparij priha a na svetlo — M lijonska tigrovska korupcija T»a škodo države Skrajni čas je bil, da so pognali s krmila države vlado, v kateri so sedeli trdi korupcion'sti :h korupcionistov — slovenski tigri. Le malo časa je tiajal ta režim, pa vendar zadosti dolgo, d se je mogel razgaliti v vsej svoji nagoti. Z ne« sramno predrznostjo je trobilo kleri« kalno časopisje v svet, da je bila to vlada reda, pravice, zakona in poštenosti. Siroti smo jih razkrinkavali, da prega« rianje uradništva ni pravica in ne pošte« nost, da popuščanje napram veleizdajalcu [ Radiču ni ne red in ne zakon, c'a na« vijanje davkov ni ljudski blagor, da ne« izpolnjene klerikalne obljube, dane za časa lanskih volitev, ne pomenijo pošte« nosti in c-a brezdelje tigrovske vlade ter njeno mlatenje prazne slame ne bo na«, pravilo reda v državi. Poročali smo že tudi, kako je tigrovski minister Sušnik z dobavami tračnic oškodoval državo za mnogo milijonov. Kaj je torej napravila koristnega bivša vlada? Ker je samo politizirala in tuhtala, kako bi ugonobila vse stranke, katerih cilj je dobrobit države in ljud« stva, ni imela časa niti za rešenje invalid« skega, ne stanovanjskega vprašanja, niti sc ni pečala resno z jako važnim vpraša« njem davčnega izenačenja, čeprav so tigri prej v opoziciji vedno kričali, da se mo« rajo davčna bremena enako porazdeliti po vsej državi. To so suha dejstva, ki jih ne ovrže nihče. Toda s tem še nismo zaključili naštevanja klerikalnih nesposobnosti in lumparij. Šele pred nekaj dnevi se je pred nami razgalil najsramotnejši čin, ki so ga zakrivili tigrovski korupcionisti, ki ga ne moremo označiti drugače kakor s ta» tvino na škodo države. Bivši prometni minister klerikalec Sušnik je izdal na* redbo. ki določa za prevoz hrane iz Voj« vodine v pasivne kraje 40odstotni po« pust. V Slovenijo, ki je tudi pasivna, bi se po tej znižani prevoznim smelo prevoziti 5000 vagonov. Do tu je vse v redu, saj bi se s tem znatno pocenila živila. Toda ta naredba ni bila mišljena pošteno. Da pokaže korupcijsko žilico, je g. Sušnik od 5000 vagonov določil 4000 za klerikalno Zadružno zvezo, dasi ni ta nikaka orga* nizacija, ki bi mogla zalagati konzu« menta. Zato je ta tovorne liste, ki opra* vičujejo nad 40odstot. prevozni popust, izročila znani klerikalni veletrgovini Gospodarski zvezi in ta jih je počela prodajati raznim trgovcem za visoke zneske po 500 do 800 Din; z drugimi be* sedami: pravica cenejšega prevoza enega vagona se prodaja za 500 do 800 Din. Ako m« • Tigri zopet v svojih kožah Ko na vladi so sedeli, kot bogovi so živeli in iz jasli krotko žrli. Sem in tja so le se dSrli, da so ovcam pokazali, da še tigri so ostali, če so tudi tigre slekli, plašče vladne pa oblekli. Tigri z novci so si stlali, kakor žito bi sejali. Saj plačuje ljudstvo davke in če zmanjka, pa pijavke davčne globlje sunejo ljudstvu bednemu v meso. Mislili so: Ljudstvo verno tigrom davke plača mimo. A so bridko se motili . . i. Tigre z vlade so spodili: Konec je korupcije zapravljive tigrovske. Pa so tigri skup se zbrali in domov so se podali, dreti spet so se začeli, tigre nase vleči jeli. • vflnih ljubljanskih naprednjakov. V rek zvečer se je v ljubljanski kazini vršil veličasten shod, na katerem je minister Žerjav v širokopoteznem govoru očrtal politični položaj. Po niegovih temeljitih izvajanjih so se tudi marsikateremu Ljubljančanu odprle oči v uvidevanju, da je brezvestna politika Radiča, kleri* kalcev in Turkov tirala našo mlado dr* žavo v propast in da je vladar še ob pravem hipu to preprečil s tem, da je krmilo države izročil v roke izkušenim jugoslovenskim politikom, jetični parla* ment pa razpustil in s tem omcgočil narodu, da na novih volitvah poda svoje zaupanje možem, ki bodo znali čuvati edinstvo države in uravnati redno po* slovanje, da že enkrat pridemo do pošte« nega dela. Doslej smo se le prerekali kakor cigani. Ljudskim sleparjem, kakor so klerikalci in radičevci je to prljalo. Delovanje parlamenta so ovirali, obenem pa zabavljali in izrabl jali liudsko zaslep« ljenost. Tudi ko jim je bilo omogočeno vladanje, niso storili niti najpotrebnejših del, temveč se dogovarjali o razkosanju države in kradli iz državnih kas. Osobito klerikalni tigri so se docela razkrinkali z nesposobnost 10 in sleparstvi. Navedli smo že zadnjič sb čaj, da je proti bivšemu železniškemu ministru Suš^iku bila vlo* žena obtožnica radi strašnih neredov pri nabavljanju tračnic, kjer je država bila oškodovana za težke milijone. Zdaj se je razkrila nova velikans'"* klerikalna goljufija na škodo siromašnih Slovencev, pač pa v korist klerikalnemu volilnemu fondu. Slovenija bi namreč morala letos dobiti 5000 vagonov vojvodinske moke z znižanim prevozom, da bi tako prišli do cenejšega kruha tudi slovenski siromaki. Minister Sušnik pa je prevoz te moke po« veril klerikalni Zadružni zvezi, ki je tovorne liste izročila Gospodarski zvezi in ta jih je začela prodajati z ogromnimi dobički poedinim trgovcem. — Na ta to* vnebovpfjočl način so klerikalci hoteli zaslužiti okroglo tri milijone dinarjev za svoj volilni fond, dočim bi revni Slovenci še nadal je plače« vali moko po oderuških cenah. Razso* dite, ljudje krščanski, ali se temu ne pravi korupcija? Pa to so šele prvi do« kazi o nečuvenih slepariiah, ki so jih klerikalci počeli na vladi. Marsikaj se bo še odkrilo, pa naj klerikalci divjajo kak^r gad v precepu. Ljudstvo pa jih mora enkrat po njih delih spoznati in uvideti, da je SLS resnično le ® Stranka Ljudskih Sleparjev! Dne 8. februarja 1925. se vršijo nove volitve. Kakor nikoli doslej, bo tokrat slovenskemu ljudstvu odločitev prav lahka. Vprašal se boš, kmet in delavec: Ali naj še nadalje prenašam gorje, ki so mi ga naložili na hrbet lažnivi kleri* kalni tigri s pozabljeno avtonomijo, s povišanimi davki in razkritimi slepar* stvi? S tigri nikoli več, če imaš še kaj soli v glavi! Pač pa boš svoje zauoanie poveril demokratom, ki jih vodi dr. Žerjav, in- proti katerim doslej ni bila vložena nobena korupciiska pri* tožba. Čvrsta enotna Jugoslavija, to je naš cilj. Svoboda, Enakost, Bratstvo pa naše geslo, s katerim gremo v boj za zma^o vzvišene jugoslovenske ideje! Volilni boj bo hud, toda mi se ga ne bojimo. Pač pa iira»o veMzdajalci in sle* par ji grešno vest. Ko je bila postavl jena nova vlada, je zagrebški republikanski komedijant Redil pobegnil kakor zajec in se še zdai ne ve, kje se nahaja. Tudi z našimi klerikalnimi tigri je enako. Pred ! ljudstvo se ne upajo, ker vedo, da jih bo pognalo po zaslugi. — Nič ne pomaga obupno divjanje klerikalnih listov. Slo* vensko ljudstvo se ne bo dalo več pre« slepiti niti z lažnivimi obljubami, niti z rokovnjaškim razsajanjem škofovih li« stov. Na dan 8. februaria 1925. se bo 3 studom obrnilo od tigrovskih skrinjic. J M se prodali vs! tovorni Usti, bi klerikalci na lepem zaslužili okrog 10 milijonov kron. Svrha tega nesramnega sleparstva je Eridobitev deniarnih sredstev za kleri« alni volilni fond. Mi smo že poznali v Jugoslaviji korupcijske afere, toda še ne tako nečuvene, kakor je ta, ki se je po* stavila pod krinko skrbi za ljudsko dobrobit. Ko se je vest o tej klerikalni sramoti razširila med ljudmi, se je splošno odobravalo, da je vzela konec vlada, ki je hotela s samohvalisanjem prekriti svoje gnilo osrčje. In ti tigri so očitali korup* cijo drugim. In ti tigri izdajajo svečane proglase na ljudstvo in se zgražaio nad drugimi. Hinavstvo brez primere! Takšni ljudje so z drznim čelom označevali samostojne demokrate kot korupcionistc, dasi niti na enega samostojnega demo* krata v vladi še ni padel naimanjši sum korupcije v škodo države. Sedaj, ko je nastopila Pašid«Pribičevičeva vlada, se bo koma j mogel popolnoma zave ženi držav« ni voz zopet spraviti v tir. Od državnih oblasti zahtevamo, da se Izvede z vso odločnostjo preiskava o tej tigrovski lumpariii, volilce pa opozar* jamo, da do novih volitev ne pozabijo zlonesnega tigrovskega paševanja. Upati je vsaj, da sc je po tolikih klerikalnih polomijah in lumparijah med našim ljud« fitvom vendarle že precej zdanilo. Politični pregled Volilna borba je pričela. To parme* sečni brezplodni krizi ni vladarju pre* ostajal drug izhod, ko da je prošli petek poveril nacionalnemu bloku volilno vla* do. Poleg najodličnejših mož Iz radikal* nih in samostalnodemokratskih vrst je T vladi tudi slovenski napredni prvo* boritelj dr< Gregor Žerjav, Id se je v nedeljo pripeljal v Ljubljano, prisrčno sprejet In pozdravljen od šte« Anton Stražar: Krvavi denar Povest iz minulih časov. (Dalje.) X. JurČe zapusti svojo pisano družbo. Z Jakobom Trdino dobi delo pri pekih v Trstu. Ono usodno noč. ko se je Jurče po žudnem naključju sešel s svojim očetom, je sklenil, da čimprej zapusti svoje to« variše. Srečno so ti ljudje odnesli pete pred svojimi najhujšimi sovražniki — graničarji. Brez vseh posebnih nezgod so čez par dni prišli v domači kraj. Ko so razprodali ves tobak, kar so ga prinesli seboj svojim starim odjemalcem, so se porazgubili vsak na svoj dom ter čakali nadaljnjih ukazov od poglavarja Pajka. Jurče, ki ni imel nikakega domovan ja, je zahajal zdaj k tovarišu Gregi Grčarju v vas Rudnik pri Kamniku. Ta vas je tako raztresena, da ne govore zastonj šaljivci, da je obsežnejša ko sam Trst. Pri Grčarju se je Jurčetu dobro go« dilo. Tekom kratkega časa je tu spoznal domače razmere. Imeli so pol grunta; gospodar bi se bil pač lahko preživljal z njim, toda je bil že tak, da je sodeloval pri «pisani družbi«. Nič ni zaleglo, ako sta ga žena in hči večkrat rotili, naj se otrese rokov* njaške družbe, naj bo pošten in pameten. Grčar ju ni poslušal; prijal mu je lažji in boljši zaslužek pri tihotapstvu tobaka in raznem ukradenem blagu, nego trdo delo na polju. Ko se je prvič sestal Grčar z Jurčetom med tovariši, se mu je Jurče takoj prikupil. Ker je vedel, da nima nobenega stalnega bivališča, ga je povabil pod svojo streho na hrano in za* vetišče. Jurčetu je ugajal tihi in od vseh strani z gozdom obkroženi kraj, kjer je samevala Grčarjeva domačija. Premeteni Grčar je takoj tudi spoznal v krepkem postavnem Jurčetu, da bi mogel postati vreden njegov naslednik kot mož nje* gove hčere Marjetice. Kajti sinovi so Grčarju vsi pomrli v otroških letih, zato je bila Marjetica edina določena za de* din jo kmetije. Ravno pred odhodom isto nedeljo, ko sta se nato Jurče in dr. Stoklas videja v gostilni pri Brežicah, je deklica pasla na prijazni tratini goved, Jurče pa je se* del ob njej. Mladeniču je ugajala gibka Marjetica — spomin na Magdalenco mu je pač že popolnoma obledel v srcu ... Kajti Jurče se je začel ravnati po načelu: Bodi prijazen le tam, kjer se ti ponujata prid in dobiček! «Jurče, odkrito govorim, da te je ško* da ker si zašel v pisano družbo; glej sle* herni dan si v nevarnosti, da te ubijejo ali zapro. Nisi mi še povedal, odkod si, kaj si doživel doslej in kako si zašel med te ljudi?« Tako je Marjetica zaupno za« čela pogovor, ki ji ga je že dolgo vzbujala radovednost pa tudi ljubezen. «Vse izveš od mene, vse ti povem! Sediva tukaj*Ie!» odvrne Jurče kar pri« pravno. Sedla sta ob parobek in Jurče je izpo* vedal vsa svoja dosedanja doživetja. De« kletu se je zasmilil nesrečni fa;:t. Pre* meteni pripovedovalec Jurče je seveda vedel, da se železo samo takrat kuje ko je vroče, zato je marsikaj dodal ali po svoie zasukal. Marjetic! so stopale solze v oči. Videvši to se Jurče skloni k njej, jo privije k sebi in pravi: «Glej, Marjetica, nimam razen matere žive duše na zemlji, ki bi me ljubila...» Tedaj se mu deklica molče prisloni ob prsi, Jurče pa ji dvigne glavico in jo po* JEŽICA PRI LJUBLJANL Parlament je razpuščen in pred nami bo nove volitve. Vsi naprednjaki, preglejte najpozneje do 25. novembra na županstvu, če ste vpisani v volilni imenik. Pazite dobro, da se Vam ne odvzame volilna pravica. Ne dajte nič na poštenje klerikalcev. Trgujejo z vero, trgujejo s poštenjem. Vsak poglej zase in za znance naprednjake. Pripravljajte klerikalnim tigrom slovesen pogreb. Ne bojte se niti Bizjakovih farofašistov niti cDomoljubovegas bojkota. JEZICA PRI LJUBLJANI. S stolčka izpod kapa gasilnega društva je czVsemi glasovi načelnika g. Verbič v 14 dneh komodno prilezel v senco cerkvenih lip. Tam je general brez armade vernikom dopovedoval, da je le on pravi načelnik in da je vse neveljavno, kar mu uganjajo za hrbtom drugi načelniki. G. Kos, ki je o tem že devet dni pred drugimi vedel, je na tihem vzdihnil: cZivio naš Verbič, živio načelnik!? Oddahnil si je g. Bizjak, ker je minila z izklicanjem načelnika nevarnost za crazburjanj6», vesel je bil Polde Lenče, da bo pod tem načelnikom lahko volil v Kmetijsko družbo za predsednika profesorja, kar je že menda pred enim letom zaželel iz vsega srca. Kaj bodo profesorjevi ckmetje? zdaj počenjali, ko jim je neki kmet nabasal v cšajtrgo? rojenega Jarca in ga odpeljal v sramoten po kaj? Kaj bo storil Lenče, ko mu je nekdo drugi prevzel Jarčeve vožnje, ni znano. Ali to vemo, da so naši klerikalci zelo poparjeni in da sam Bizjak na županstvu ni mogel preprečiti, da ne bi prišlo to težko razburjenje in motenje javnega reda v občino. Ali Vas ni sram, zapeljiv« in zapeljanci, da ste prodajali svoje koristi? Dalje smo mnenja, g. Košir, da ni bilo potrebno, da ste s svojo osebno navzočnostjo žegnali Jarčev sestanek v Marijini sobici? Danes, ko je dejanje zaključeno, lahko presodite, koliko škodijo Vaši politični nastopi Vam in Cerkvi. Ta, ki ste ga podpirali, je od najvišjega sodišča žigosan radi zakonolomstva. Kako hudo bi bilo, če bi zdajle porabili narodno prislo-vico: povej mi, s kom občuješ, in povem ti. kdo si... PREDDVOR NAD KRANJEM. — Dotični «Lažiljubar>- naj se le nikar .preveč no skriva pod masko »Domoljubovega* dopisa. Saj ga poznamo. Smeši se pač on sam, ako misli, da bo s svojim spletkarekim bobnanjem prišel do tako zaželjenega zaključka in s tem zadostil svoji škodoželjnosti VaS orlovski delokrog nam je dobro znan. Bodite resnicoljubni! Ali želite jasnejših podatkov? F1 e g m a t i k. LESCE. Tudi pri naa smo s« spomnili ie skoro pozabljenih vojaških grobov. Invalidi ao se prvi potrudili zanje. Popravili so grobove in poskrbeli aa zadostno število lužic. Najlepša hvala gre nabiratelju Orjunašu, ki je nabral f ta namen pni v lepo vsoto denarja in nekaj sve{, ter dalje g. župniku, ki je zbral v ta namen majhno vsoto. Hvala gre tudi našemu pevskemu zboru, ki je pokazal sočutje do umrlih. Pomnožen od pametno mislečih fantov in mož je tapel pod vodstvom pevskega vodje br. Novaka v cerkvi žaloitinko «Na grobeh», po končanih cerkvenih obredih pa še na pokopališču »Vigred se povrne? in »Narodno nagrobnico«, ki je marsikoga genila do solz. Toda ni bilo vae to prav vsem. Neka Pavla M., ki se je radi družinskega nesporazuma umaknila od svojega moža iz Avstrije ter prišla k svojim staršem, « pomočjo nas weh, ki smo ji pomagali do vsote, katero je takrat rabila, da je mogla dvigniti na postaji svojo opravo, je menda mislila, da bo pel naš zbor pod njenim vodstvom. Zato je tudi napela vse struno svojega klavirja proti nam, zlasti pa proti Orjuni, češ, «5emu se silijo ti Orjunei k petju, ko nič ne znajo.> Hvala Bogu, so bili med pevci tudi takšni, ki ne poznajo ▼ takem primeru strankarskega sovraštva. Zato je omenjena žena takoj drugi dan menila kar v cerkvi: «No, kje pa imate danes vaše Orjunce?» Doslej so ni niti zahvalila za takratno podporo, pa bi žo hotela imeti nekako komando nad nami. Povemo pa, da take matere, katere doca fte vzgaja v avstrijskem duhu in ki je tudi sama avstrijska državljanka, ne bomo trpeli dolgo med nami. Vaščan. RADOMLJE. Dovolite, da tudi i* naSe občine kaj poročamo. Koncem prošlega mesec« smo imeli občinske volitve, pri katerih so dobili klerikalci 67 glasov, naprednjaki pa 28. Taka večina se je posrečila klerikalcem le r. velikimi obljubami, na katere »o sedli nekateri V zunanjem svetu nI posebnih poli« tičnih novic. V sosednji Italiji tepta Mussolini ljudske pravice, podoba pa je, da se bo tudi ta izkorišče« valcc ljudstva kmalu zvijal v enakih kr* fih, kakor naši tigri in radičevci, ki so si domišljali, da za svoje lačne trebuhe in prazne kase lahko uganjajo kar hočejo, rdaj pa trepečejo pred ljudsko sodbo. Na Angleškem je konservativna stranka, ki je dobila pri volitvah absolut« no večino nad vsemi ostalimi strankami sestavila vlado, in se zdaj pričenja v angleškem parla« mentu najresnejše delo za blagostanje ljudstva. Anglija nam mora biti vzor v vsem, posebno pa v političnih metodah. Na Madžarskem vlada ve* ": nered, ker imajo, tam razni škofje in prelati skupno z zabitimi magnati poglavitno besedo. Iz ogorčenja nad tem vsesploš« nim nazadnjaštvom je bil na državnega voditelja Hortija izvršen atentat, ki se sicer ni posrečil, a bo atentator vse« eno obešen, namesto da bi bili sojeni škofje, prelati in magnati, ki uganjajo peklenske hudobije. Ne rečemo, marsikod po svetu je še vse hujše kakor pri nas. Toda, zakaj bi mi vedno morali biti med najslabšimi? Naša država je bogata, ljudstvo dobro. Pomesti je treba le z ljudskimi sleparji in takimi izkoriščevalci kakor so kleri« kalni tigri in Radičevi agentk Dopisi BEVKE PRI VRHNIKI. Kako spoštujejo naši klerikalni učitelji grobove padlih vojakov, je razvidno iz postopanja g. Kristana, ki je dobil cd merodajnih činiteljev nalog, da preskrbi na praznik Vseh svetnikov okrasitev grobov. G. Kristan pa se za to ni brigaL Pač pa so grobove lepo okrasili člani naprednega društva Tno veselje pa je prikipelo na dan ob volitvah župana. Celo streljali so s topičem in se je pri streljanju ponesrečil F. K. Oni, ki so pobirali prej za smodnik, naj pobirajo sedaj še za ponesrečenca. — Na praznik Vseh svetnikov smo imeli tudi pri nas lepo okrašene grobove svojcev. Le za grobove med vojno pokopanih beguncev in vojakov je bilo premalo brige. Naš župan bi se pač moral malo bolj brigati zanje. Nekatere z vso odločnostjo opominjamo, da prenehajo hujskati naše očete, naj nas vržejo iz rojstnih hiš, ker smo pri cOrjunb. Končajte s hujskanjem, laganjem in očitanjem brezver-stva. Ni brezverec, kdor graja politikujočo duhovščino. Zdravo! VRANSKO. Občinski odbor je sklenil, da velja živinski sejem na sv. Leopolda dne 15. novembra na Vranskem tudi za konje. Prodajalci in kupci konj naj se torej tega sejma udeležujejo. SKOČI J AN PRI MOKRONOGU. Cenjeni gospod urednik! Zopet ee je nekaj nabralo v mojo torbo, kar bo mogoče zanimalo drage Citatelje «Domovine». Tukaj so 4. in 5. t. m. merili železniško progo, ki bi imela iti iz Novega mesta na Brežice. Ze pred vojno so je nekaj govorilo, da jo bomo dobili. Ko pa je prišla vojna, jc vsa reč zaspala. Pri nas imamo tri uro do postaje, tako da bi bila jako potrebna ta naprava. Imamo mnoge gozdov in gospodarji bi radi prodali les, da bi bito vsaj za domače potrebe tn posebno za davke, ki so tako veliki. Ko ee spet kaj nabere, ee pa ponovno oglasim. Demokrat. MIRNA. Pred okroglimi tremi meseci so prišli ljudje Stranke Ljudskih Sleparjev v parlament. (Kaj so naredili, so že pokazali!) To Vam je bilo veselje po deželi okrog farovžev. Največ so ga pa menda imeli pri nae g. župnik, farovška kukavica in dekle, g. kaplan, Ocvirkova mama in druge ovčice. Duška so si pa dali menda e tem, da so isti večer zažgali veliko grmado, tako »vani kres v znak zmage, češ, sedaj vam bomo pa dali mi, ki imamo tigre za ministre. Mi bi jih vprašali, kako je zdaj z njihovimi kresovi. Po pravem bi ga morali mi žgati, ali to so za nas otročarije, katere prepustimo njim. Vedite, da M mi ne bomo tako repenčili, kakor ste ee Vi i Maščevalnemu Urhu se je kmalu skoro posrečilo izpolniti svojo zakletev, ko je zvedel o Jurčetovi ljubezni do Mar* jetke. Naklep svojega maščtvanja pa je odkril v pijanosti svojemu prijatelju Trdinovemu Jaki v gostilni. Ampak Jaki se je smilil Jurče, da bi ga ta lopov spra« vil k vojakom v dolgotrajno službo. Ureh ga je namreč nameraval izdati taožem«lovcem. Ker pa je Jaka že itak nameraval zno« va iti po svetu, bil je za peka izučen, se takoj odpravi do Jurčeta, da ga opozori na pretečo nevarnost. Jurče ni bil pre« senečen, temveč je z naglico pospravil svoje borno imetje v sveženj in se kar začel poslavljati od Grčarjevih za ta« kojšnji odhod s tovarišem Jakom. Grčarja ni bilo doma. O, Jurče, ali se še kdaj vidiva?...* je tožila Marjetica. «Kajpak, srček!» je odvračal Jurče. «Ko mi enkrat tvoj oče zapiše grunt, bom rešen vojaščine, ti pa boš moja sladka fenica! Ali sedaj mi gori pod nogami in toe smem izgubljati časa. Zbogom!« Kratko je bilo Jurčetovo slovo od Grčarjeve hiše; v tolažbo pa je naročil lalostni deklici: «Marjetka, ko pridejo ob priliki paševanja Vaših ljubljenih tigrov. — G. Sušnik je že pokazal svoje delo, za katero bo tudi odgovarjal. Cas volitev se bliža, zato, ljudje božji, ne nasedajte več njihovim sleparijam. Vi, farovški ljubljenci, z Ocvirkovo mamo vre^' hitite spet in zapalite kres, pokleknite zraven — obudite kes! PIŠECE. Ne mine niti ena nedelja, da bi naš mladi župnik s prižnice ne izlil svoje obupne jezice nad «Domovino:>. Njegova žilica ne d& miru in ne ena njegova pridiga ne more mimo politike. Posledica tega pa je, da se je osovražil pri vseh župljanih, ki nikakor nočejo biti tako zatelebani, kakor si to želi župnik. Dokaz temu je na primer dejstvo, da je jeseni leta 1923. poslal po vinsko bero, pa ni dobil niti 2 hI. Prejšnji župniki so dobili 20 do 30 hI. Letos ja razposlal posodo, pa ni mogel dobiti niti enega človeka, da bi mu šel pobirat in poslušat zabavljanje nad župnikom po župniji. T;>':o je ostal brez te bere, nad čemele potem zelo robantil na prižnici. Kaplan je poleg župnika, največ le po njegovi krivdi, enako osovražen. Dobil je letos vinske bere tudi le okrog 3 hI v vsej župniji, dočim je dobil organist okrog 8 hI. Pa se je začel župnik kregati na leči in mesto sebe vzel za vabo kaplana. Rekel je, da mora kaplan stradati v Pišecah in bo moral zato proč! Če bi imel g. župnik le malo uvidevnosti, bi tega ne povedal s prižnice v svojo lastno sramoto. Znano je, da je naša župnija ena najboljših. Nikdar se še ni potožil noben kaplan v Pišecah, da bi moral stradati. Vsak si je še tukaj naredil premoženje. Da je naše ljudstvo zaprlo vrata prostovoljni beri sedanjima gospodoma, je vzrok ta, ker vaju ne smatra toliko za duhovnika kakor za klerikalna zdražbarja, ki sejeta nemir v fari mesto besede Gospodove. Navzlic temu pa so dohodki za oba še taki, da ni treba stradati nobenemu. Dohodki župnika brez njegove plače znašajo v Pišecah najmanj četrt milijona kron letno. Tudi dohodki kaplana so boljši kot kateregakoli sosednjih župnij. Če kaplan strada, je to Vaša krivda, g. župnik, ker je pri Vas na ' ini. Zakaj pa vi, g. župnik, niste stradali pri pokojnem župniku g. Srabočanu? Zato, ker je i Vam je on dal vsega v obilici. Sedaj pa vsa oče domov, jim razloži vse. Če mi izro« čijo Tebe in grunt, se kmalu vidimo! Jaz bom že sporočil, kje se bom ustavil — sedaj pa še sam ne vem, kam se po« dam...» Le še domačo suho klobaso sta Jaka in Jurče spravila pod streho, nato pa se odpravila na pot. Zunaj je bil večer, a ne preveč teman, da se je videla pot. Precej naglo sta koračila iz domačega kraja. Ko pa sta se bližala Trzinu, sta začela hoditi zložneje. Na vasi so peli fantje c mesno pesem: «Le tist'ga 'mam rada, k' 'ma špičasta brada, pa tist'ga še raj', k' ma 'no hvačenco vkraj...» «Kreniva proti Trstu,» pravi na glavni cesti Jaka. «Kamor te je volja, mi je prav!» od« vrne Jurče in počasi nato poudari: «Zdajle greva praznih žepov v svet. Ni vrag, da se ne bi domov vrnila z de« narjem. Jaz sem že tak. Denar, denar, ta je poglaviten. Prej se ne vrnem!»-- (Dalje prih.) fara govori o tem, kako Vi postite svoje uslužbence. Tudi organista ste izkoriščali. Moral je krmiti svinje, kidati gonj itd. Za vse to pa ste mu dajali le hrano, in sicer tako slabo, da Vam je moral zbežati. Da, v Vašo sramoto je prvi primer, da kaplan prosi za premestitev iz Pišec. Po Vaši komandi je moral politizirati in se 9 tem pri župljanih onemogočiti in vsled Vašega bolj učinkoval pri zlivanju gnojnice, pride vedno zopet z brez-verstvom. Take lopovščine je zmožen le farovški smrdljivec «Domoljub». Mi ponovno poudarjamo, da smo le proti pokvarjeni duhovščini in nikdar proti veri. Med vero in duhovščino sploh je pač razlika; o tem si je na jasnem tudi najneumnejš^ tercijalka. -h as6e is tia;nižn ct-ni N> "ri Drago Sctiwab, L u^ana Dvorni trg 4t. o pod Narodno a arnol. N»ive6ia zaloga vsaKovrstni-ga blajra tJt moške in dečke Zahtevajte vssorce! Naročeno blauo a« razpošilja po postuein porzei V lastni režiji so izdelujejo usnieni (kožuh rekelci, hlače iu kepice » črni, navi in siti bar»i. ———— Obleke po meri. - Ako si hočete nabaviti za *esen in zimo iobro in ceno Za smeh ln kratek čas Blisk in grom. Svetloslav: «Gospodična Ognjeslava, ali zrate tudi gmeti?» Ognjeslava: ^Bržkone grmi v vaši glavi> Svetloslav: «Ne zamerite, sem kar tako mislil, ker se v vaših očeh tako bliska.» Čast. V neki zaplankani hribovski občini je bil izvoljen za župana Bol!ežar Macizara. Županova žena Barbara si je štela to v neznansko čast; zato se je naslednjo nedeljo kar najlepše oblekla in prišla skozi gornja vrata pri zakristiji bolj pozno v cerkev kakor gosposki 0, ksko prijotno! vzklikne vsakdo, kdor je, enkrat poizkusil Elsa-niila v obliki steklenic, j Fellerjeva Elsa-niila so prava mila lepote elegantni ženi, kakor tudi mila zdravja vsakemu posetite trgovino Anton Savnik, Škofia Lok?, Glavni tro Miklošičeva c. 13 Najcenejše strešno kritje! Zdrusese opekarne, d. d. v Liubljani prej VID1C-KNEZ, tovarne na Viču in Brdu indijo v poljubni množini, tukoj dohavuo, najboljše preizkušene nadele strešnike*, z eno ali drema zarezama, kakor tudi bobrovcev (bibor) in zidno opeko. Na željo se pošljeta takoj popis in ponudba!