•JI • Stav. 256 »I« >iO - i Posaniv- številka 20 stotink V Trstu, v soboto 11. decembra 1920 Posamezna številka 20 stotink Letnik XLV ai~ja — irvaemii ponedeljek — va«k dan i — VJfednUtvo; ulica sv. frančiška Asiikega Stev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj 5« pofHjajo uied-tilitvu. — Nefrankirana pisma M ne «prejema;o, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj In odgovorni inednik Šteian Godina. — Lastnik konsorcij IUU Čulnosti. — Tisk tiskarne Edinoit. — Naročnina znaša na mesec L 6.-, {Hd leia L 32.— in cek) leto L 60.—. — Tdefo* uredniStva in uprave Stev. 11-57. Posamezne številke v Trstu In okolici po 20 stallnk. — Oglasi se računaj* žirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 atot^ I osmrtnice, zahvale, p^lanire in vabila po L l.— # oglasi denarnih savodarfln mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. -- Ogla**/ naročnina In reklamacije se poSiljajo Izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. FrančiSka AslSkega Stev. 20,1, nadstropje. — Telefon uredništva in uprave U-57 narodni hsroizem In mi V zadnjem času so bili objavljeni raz* ni članki o našem suženjstvu, hlapcev Btvu in o robskib dušah. Boli me in jezi, itko mi sami sebe tako slabo cenimo in zanikamo svojo narodno zavednost, ka* kor me jezi ona bahavost z našo visoko kulturo, in to zaradi tega, ker eno in drugo ni —• res. Samo dejstvo, da nas mali slovenski narod sploh §e eksistira, pomeni dolg brezprimeren heroizem. Od severa so iNernci, od juga pa Lahi neprestano pretiskah na naš mali narod tako, da je btl kakor med dvema mlinskima kamnom ma, ki neprestano meljeta. Da nas ti priiazni sosedje niso že davno zmleli v prah. ki ga prvi veter raznese na vse strani, to ie naš narodni heroizem, to je naša tisočletna borba za obstane*. Primeriati nas s Srbi, to ni mogoče, ker so bile razmere pri nas in pri Srbih povsem drugačne. Na Srbe so pritiskali Turki, to je narod, ki je iz svojega ver. skega prenricanja preziral kristjane, ki niso hoteli Srbov pritegniti k sebi, ne<*o jih sž»mo zasužniiti. S*-M zonet so videli v Turki' samo sovražnika krščanstva, s katerim ;ih ne more vezati nobena stvar. In ta antaponizem ie znači? večni boi, boi do popolnega poraza enega ali dru* gega. In pri nas? Nemci, na čelu iim Habs* burgovci, kot najboH krščanski vladarii, in Lahi s svojim Rimom, središčem ka* toliške cerkve na dn'gi strani: pri obeh viši a kultura in moč, ki ie stremila za tem. da ponudi našim liudem udobneje živčen5e — sam vrag ne ib moeel sta* viti večie sk*'šniave kakemu narodu, da ^a izneveri' Vendar pa so Slovenci ostali to. k*»r so bili od namtiveka. mal. t^en narod, ki ne onušča svojega jezika m svoic narodnosti. Da ie avla 'a'u rn ob e*i«tkiii razmerah ista omahljivost poe^ir^ev, kako*- nri nas. zato ie najboljši dr-k^z madžarska zgodovina, ki ima dosti ssisc^' Popovicsev in sličnih črstokrv= nih Srbov, ki so se pomadžarili, kakor im;«nn mi svoje Supantschitsehe. Ko« koscHnesee in sličr.e. Ako smo mi za svojei?* »hnfrf»ta«. za 5vo»et?a »n'emenitaša« nanj - * . H»o narodnega iunaka, ie b; o . .m^a* viteno. ?ko ie dotični »hofrat« »ple* menitaš« ostdl Slovenec, ker s fc.n je ta »hofrat« notrdil svoio narodno zavednost in dokazal, da ni treba zatajiti svo* ici?a "artida. ako se hoče kai holišeSa doseči: obenem ie svoiemu narodi1. <>ko ie ostal dober Slovenec, mnogo več ko, ristil. nego tisti kričač v puščavi, ki i£če beroizma tam, kjer ga ni bilo mogoče pokazati. Heroizem Principa in njegovih drugov je 'il bolj svetovna senzaciia. nego čisti heroizem. Kako si iaz predstavljam čisti heroizem, naj pokaže s'edeči dogodek: Bilo je leta 1914. Mlad Srbin, roien Her-cegovec. je ob izbruhu vojne pobegnil preko meie v črnogorsko armado, da se tam bori proti avstro»ogrski armadi. Ta mladenič je vedel, da vsak njegov ko* rak n^eko meie pomenja za niega smrt na vislicah. Vendar pa ie on dan na dan neumorno delal za svoj narod in svoje prenričanje. dokler ca ni zadela usoda. Padel ie v roke avstriiskih »Grenzia* grov«. Ni treba pripomniti, da ie bil pri vojni sodni j i v Mostaru obsoien na smrt na vislicah. Vrnil sem se ravno s poto* van * a v mesto, ko sem videl pred seboi veHke množice liudi, ki so romale proti sodišču. Na mo'e vnraŠan'e. kai to no* men«a. sem dobil odgovor, da gredo gle* dat. kako bodo obeša1i nekega srbskega izd^ialca. Pozneie zvečer sem videl ne« koliko ^nih liudi. ki so bi1! navzoči nri oebŠo*>Mi. pa sem iih vprašal, k*»ko da ie bilo. Pili so notrti in razbuHeni. na so nr odgovorili: »''"o 'e bil pravi umak in ne izdaialec.« Šel ie z nasmehom ustih v smrt jn niti z očesom ni trenil. Ta^-'^ ie d^ovalo iuna^rvo te^a mladec ga. S^ba tudi na sovražnike kot keroizetn. za svo• narod pa ibl ta neznani krneča ki mladenič žc takrat predznak bodoče ztna^e. Takih rihih iunakov so imeli Srbi v resn^i celo !cai«o. ali bi'o »ih ie tndi nas. ko so na i^im^r naši fantje §ra= jed kem l^ta v ^rt z vzkl'l-om: > 2?ve'a h^oslaviia'u. Danes se t«h in« rakov nir>čc ne spominia: v resnici na so oni naši r»ravi horoH, nace na? rodne /rt\e za našo osvoboditev. Res ie. d:' ie noraz na Koroškem in v Santi Margberiti snravi! nas v obunen nolo^ žaj, ali /pto se ne sine ^edai našemu na? r"du zanikati vseh boliših lastnosti! Ne, obrutno — sedaj stonrav. ko iimamo •»vo^ »Piemont«, prične nasa era bero* izma — in ako bodo znali snraviti naš narod nu dobro pot, doživimo trudi svojo zmago in popolno uicdinienje. Mnog'? doprinesejo k temu naši du^ hovniki, "'o se posvete samo čisto na= rr>dncin ^lu. V tem oziru naj iim slu? iiio kot posnemanja vreden zgled srbs ski svečeniki. O naši visoki kulturi danes nočem go» voriti. Omenjam Ie to, da ona prirodna, čista, srčna kultura kmeta »Balkanca« ie več vredna, nego vse ono zunanje obtležie iz tuiine k nam prisajene kul* katera služi samo raznim človeškim -.»t", r rr. t»o i iV Bahavost pomenja vedno brezsrčnost in brezglavost. Zato bodimo pravi Slovani in se držimo kulture srca, da najdemo v čisti ljubezni pravo pot drugega k druge* mu in stvorimo granitno skalo Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki je ne zruši no* ben vihar. (Po »Slov. Nar.« z ! Reško vprašanje Ni se še posušilo črnilo na rapallski pogodbi in že se pojavljajo na obzorju nove in težke politične komplikacije. Z rapallsko pogodbo je londonski pakt pokopan in s tem Italija prepuščena sa* ma sebi. Radi tega je italijanski vladi mnogo ležeče na tem. da se čim prej iz« vedete pogodba in aneksija pridobljenih pokrajin. Toda Giolitti obrača in D'An* nunzio obrne. Prvi korak D'Annunzija je bil, da za« sede otoka Rab in Krk, prisojena Jugo* slaviji. Italijanska vlada je vse poskuša* la, da odvrne poveljnika od tega usode* polnega koraka, toda, vse zastonj. Odšla je na Reko parlamentarna mi* si i a, ki se je morala vrniti, ne da bi bila kaj opravila. Ko je italijanska vlada videla, da se mirnim potom ne opravi ničesar je pro* glasila blokado reške obali; ali ta ukrep se je popolnoma ponesrečil, kajti dose* daj so že štiri vladne vojne ladje prešle na stran D'Annunzija. Vidi se. da ima D'Annunzio mnogo več privržencev, nego se misli; in tisti, ki so mislili, da je z rapalsko pogodbo vse končano in da se lahko prebival« stvo povrne k mirnemu delu, so se brid« ko motili. Najboljši —"k o negotovosti politiČ* nega polož ie deistvo, da se je aneksija naših pokraiin odložila na me? sec ianuar, me^ ^ se je imela iz* vršiti z dnem 1 nbra. Vi^i se. ^a se izvršitvi rapallske po* godbe postavliaio na pot sežke in malo* ne nenremagb'ive ovire. Reško vprašan ie je rana., ki grozi, da vse podere, kar se ie z rr»"ko zgradilo v Kanallu. Je pač ena tistih pogodb, ki io sklenaio državniki in ne narodi in celo državniki, ki nimajo niti svojega naroda toliko v oM:'«ri. da hi fnrM neovirano mo'*!i izvršit *'ar so sklenili, »e pač ena mnogih usc i i ki iih zakrivila za^ \e7nis. . .Homaciia. Na eni strani skraint.- odl'^^ost r»rot» šibkim, od ka=> teriV> se ni ničesar bati: na drugi strani r«a milostno odrv>ščan?e vseh še tako h"d;h n,rest'"^,*ov modnih, ki so, seveda, potrebni. da se vzdrži in utrdi slavni versa?T'eski ymir«. Vi v zasmeh vsej pravici in poštenosti. Proglasili so samo? oHVrHo, a 7. versailleskim mirom so iz» ve^'i in potrdiU skrnino na.silst\'0. Obs li^'bliaio narodom svobodo, a vkovali so iih v nove in še težie suženjske verige. Mi o«t3?«rno nar»rf»m vsem tem vorom hladni in mirni in spremljamo de'ovanie teh »velikih« državnikov s nrerirom in s pomilovanjem, kakor se izra/a liudem ki Mm ie grob že izko* nan, «*a pa ne vidiio; in ie le vprašanje časa. kdai poležeio v vanj. Svet in zvezde preide?o a pravica osta* ne močna in nenrema?»liiva. Pravica pa niso st**ri izmozgani diplomatj«, ampak živi narodni organizmi. * • • Legijonarjem n« Reki jc začelo biti zadosti... RIM, 10. Kliub ščuvaniu in vabam je zapustilo Reko 300 odnuščenih mož iz letnika 1^00. Naše poveliništvo ie dalo na razpolago vagone, da se prepeljejo v Trst.__ IZ ČEHOSLAVIJE Mednarodna monarhiet&na organizacija PRAGA, 9. List »Volja« objavlja vr* sto listin o mednarodni monarhistični zaroti, kateri je cilj borba proti sporazu* mu in vzpostavitev starih vladavin v Nemčiji, Avstriji, na Ogrskem in v Rusiji. Sprememba v mišljenja Nemcev v Čehoslaviji? PRAGA. 10. Na če h oslo venskem kon* gresu nemških agrarcev v Karlovih Va« rih je iziavil poslanec Meyer, da je slo* r.ela politika Nemcev v Čehoslaviji na neostvarljivem upaniu na - sodelovanje slovaških avtonomistov in Nemcev. Se* nator Hetler ie prosil za no^M^tilo, ^a zopet prične s pogajanji s Čehi. Np»brUši čehoslovenski kapelnik umrl PRAGA, 10. V podolskem sanatorju pri Pragi ie po dolgi bolezni umrl naj* boliši čehoslovenski kapelnik Kari Ko* varovic, operni ravnatelj nraškega Na* rodnega divadla. Pokoinik je bil član tega gledišča od leta 1920 dalie in je po» stal za časa niegovega umetniškega de* lovania orkester Narodnega gledišča naiboli discipliniran čehoslovenski or* kester. Kovarovic je spravil na oder med drugimi komnoniste Glucka, Mozarta, Beethovena, Bizeta, Charpentiera, Wag* neria itd. in tudi svoja lastna dela »Pso* hlavci«, »Na starem belidle«, -»Cesta oknem« itd. Pred nedavnim časom je dovršil z velikim uspehom tournće s svo* iim orkestrom po zapadni Evropi in je ob priliki čehoslovenskega narodnega praznika 28. okt. posledniikrat dirigiral Č ehoslavija menja del bankovcev RIM, 10. Čehosloven&ka legacija v Ri* mu javlja, da ostanejo državni bankovci čehosluvenske republike, ki so bili izdani dne 15. aprila 1919, v kroženju samo do 31. januarja 1921 in da se bodo morali {zamenjavati izključno pri finančnem mi* " nistrstvu v Pragi, a najkasneje do 31. j a* nuarja 1923.____ Iz stara In nove Rusije Podaljšanje rusko * poljskega premirja LONDON, 9. »Daily Telegraphu« po* ročaj o iz Kodanja z dne 9. t. m., da je bilo premirje med Poljaki in Rusi po* daljšano in da ne mere biti odpovedano z manjšim rokom od 6 tednov. Ta do* ločba je bila sprejeta na predlog boli še* viko v in v zameno njen sprejem so pristali boljševiki na to, da izpustijo na svobodo poljske vojne ujetnike. Lloyd George naznanja skorajšnjo ob« novitev trgovinskih odnošajev z Rusijo LONDON, 9. D olj na zbornica. Lloyd George je rekel, da upa, da bo čim prej v stanu dati izjavo o obnovitvi trgovin* skih zvez z Rusijo. Ne more se določiti nikak datum, ker ni to vprašanje odvis* no izključno od angleške vlade. Odgovarjajoč na neko vprašanje, je reke! Lfovd George, da i; tna še nobenega ob* vesti'a o tem, je plenarna komisija nemškega državni t zbora odobrila kre* dit 25 milijonov vn rk za zgradbo ene lahke križarke. Angleški poslanik v Be-rolinu se bo obvestil. Položaj v Mezopotamiji se boljša LONDON, 7. Neko poročilo o polo* žaju v Mezopotamiji pravi: Ob dol j« nem Evfratu so se. podvrgla vsa važna pfemeaa razen enefl*. Ob srednjem Ev* Hatu je položaj miren in izroSevanje vojnega materijala se nadaljuje. Ob gor* niem Evfratu je položaj navaden. V okraju Taj ara so ufhrle angleške kolo* ni jalne čete na ozemlje puntarskih ple* men ter se jim je posrečilo jih pridobiti, da izročijo orožje. Ta plemena so izro* čila 7900 pušk z naboji. Zavezniki In Nemtiia Nemška nota o razorožitvi prebivalstva BEROLIN, 10. Nemška vlada je izro* čila dne 9. decembra generalu Nolietu noto glede razorožitve in utlačitve orga= nlzacij za samozaščito. Nota spominja najprej, dz. utlačitc* organizacij za sa» mozaščito, ki nimajo vojaškega znača* ja. ni predvidjena r določbah mirovne pogodbe in se radi tega ne nore zahtevati od nje na podlagi pogodbe. Organi* zaciie za samozaščito so le mimogredne. Kar se tiče razorožitve meščanskih hramb, ki so primorane izročiti oroŽie, priznava nemška vlada obveze, ki iih ie sprejela v Spaa in jih bo skušala izvršiti z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago. Nota izjavlja dalje, da je v vsej državi razen Bavarske in Vzhodne Prusre ra» zorožitev teh organizacij že nasplošno končana glede težkega orožja, dočim bo lahko orožje izročeno do kcnca rnc* seca januarja. Na Bavarskem in v Vzhodni Prusijl niso dovolile izjemne razmere vladi, da bi izvedla razorožitev z enako naglico. Nota pravi, da se na* haia bavarsko prebivalstvo še pod vri* som dogodkov meseca februarja 1919, ko so se bili polastili sovjeti, obrazovani po zgledu boliševiške Rusije, vse oblaStl v deželi. V oni nevarnosti je moralo pre* bivalstvo mnogo trpeti in meščanske brambe so bile ustanovljene z name* nom. da se prepreči povratek takšnih stvari. Iz teh razlogov je potrebno, da se meščanske brambe ohrani i o. kajti krajevne oblasti ne zadostujejo. Elemen* tov nereda je na Bavarskem mnogo in izročitev orožia ni dala tsrih zadovolji* vih uspehov kot drugod v državi. Doka* z a no dejstvo ie, da se n aha i a velik del orožja v rokah sovražnikov reda. Govori nemških ministrov pied državno^ zborsko konusi j o BEROLIN, 9. Komisija za zunanje za* deve se je bavila z govorom ministra von Sirnonsa in z incidenti, ki jih je sprožiL Nizozemska ne nemškega cesarja in prestolonaslednika PARIZ, 9. Nizozemsko poslaništvo javlja agenciji Havas sledečo noto: Pred nedavnim časom so nekateri francoski Msti prinašali vest, glasom katere bi bil bivši nizozemski vnanji minister Leu* den nekemu sotrudniku nekega ameriš* kega lista izjavil da bi se Nizozemska v slučaju, ako bi bivši nemški cesar in prestolonaslednik prosila za povratek na .Nemško, temu ne upirala in bi ju pu* stila peljati natančno na tisto mesto, kjer sta bila prekoračila mejo na poti na Nizozemsko. Nizozemsko poslani* štvo izjavlja, da je ta vest popolnoma neresnična. Leuden, sedaj nizozemski poslanik v Parizu, da ni nikoli sprejel kakega sotrudnika lista, za katerega gre. in da se ni nikoli izrazil na označeni način. ___ Ogrska Izganja Judovske priseljence BUDIMPEŠTA, 9. Neka vest Korres* pondenz Bureau*a pravi, da se nanašajo mere glede izgona tujcev z Ogrskega samo na tujce judovskega pokoljenja, ki so ae priselili međ vojno. Iz NemSke Avstrije Novi predsednik avstrijske republike DUNAJ, 9. Zvezna skupščina je izvo* lila za predsednika republike dr. Mi* haela Hainischa. Glasovalcev je bilo 217, veljavnih glasov je bilo 214, dočim so bile tri glasovnice prazne. Dr. Hainisch je dobil 124 glasov, socijalistični kandi* dat Karei Seitz 91. Dr. Mihael Hainisch, ki je 62 let star, ne pripada k nobeni po* litični stranki in je znan kot pisatelj v carinski stroki in v stroki socijalne in narodno * gospodarske politike. Njegova izvolitev se dolguje sporazumu, do kate* rega je prišlo v zadnjem hipu med krščanskimi socijalci in nemškimi naci= jonalci vsled neuspešnega včeranjega glasovanja. Po glasovanju je bila seja odložena. Ko se je seja zopet začela, je bil novi predsednik svečano spremljan v dvorano, kjer je prisegel v prisotnosti poslancev zvestobo republiki. Avstrija se zanaša samo na pomoč od zunaj DUiNAJ, 9. Zvezna skupščina. Pred* sedlnik Weisskirchner je izjavil, po* zdravljajoč novega predsednika repub* like, da mora Avstrija enostavno poiska* ti in utrditi simpatije zunanjih držav. Govornik je izrazil svoje prepričanje, da bo novi predsednik pomiagal večafi ta prepotrebni kapital, ki je mednarod* no zaupanje. Prilikom sprejemanja vlad* nih članov je naglašal predsednik Hai* niseh obupen položaj Avstrije vsled saintgermainske pogodbe ter je omenil moralno dolžnost držav, ki so ustvarile ta položaj, da tudi pomagajo avstrijski republiki. Avstrija prisiljena beračiti pri zaveznikih DUNAJ, 9. Kancelar Meyer je spre* ie! zastopnike velikih zavezniških držav. Prisotna sta bila tudi ministra za finan* ce in aprovizacijo. Kancelar in oba mi* nistra so obrazložili nevarni finančni in gospodarski položaj, v katerem se na* haj a Avstrija in potrebo, da bi naš'a de* nar za nakup 60 tisoe ton ameriškega žita. Meyer je rekel, da vUda ne more sprejeti odgovornost upravliania, ako ji venaracijska komisiia ne dovoli svo'ih kreditov o pravem času. Meyer je pro* sil zastopnike veKkih držav, mij aneli« rajo na svoie vlade, da bi se podelili ti krediti čim pre^_ ' Prihodnja seia donavske konference bo v juliju DUNAJ, 10. Donavska komisija je sklenila, da se bo vršila ni ena prihodnja seja dne 5. julija 1921. v Parizu. Grške preglavice Angleška ustavi grški vsako finančno pomoč •LO.NDON, 10. Na podlagi finančnih sporazumov je dovolila angleška vlada grški vladi kredit v znesku okoli 10 mi> lijonov funtov, od katerega jc porabila Venizelosova vlada okoli 6Vs milijonov. Nova grška vlada je bila opozorjena, da bo ta kredit ustavljen in da se ne dovoli v nobenem slučaju nova finanč* na pomoč, ako se Konštantin vzpostavi. Venizelosova nanadalca izročena sodišču PARIZ, 10. Preiskovalni sodnik je iz* ročil dva bivša častnika grške vojske, ki sta bila zopet sprejeta v službo, Apo* stolosa Tserepea in Georgija Kyriakia. sodišču radi poizkusa premišljenega in zavratnega umora proti Venizelosovi osebi, ki sta ga napravila dne 12. avgu* sta t. L na lyonski postaji v Parizu. Z rtčnesa zbora Zveze Narodov Bolgarska sprejeta v Zvezo Narodov, baltiške države pa ne ŽENEVA, 9. Danes je prišlo v polni seji komisije za sprejem držav ' do ži* vahne razprave. Lord Robert Cecil je razglasil zaključke podkomisije glede iz* vršitve neuillvske pogodbe s strani Bol* garske in zaključil v prilog sprejemu. Z ozirom na formalno obvezo, s katero se je bil zavezal na zadnji seji, da se hoče držati zaključkov preiskave podkomisij je, je v skladu z elementi podanimi od versailleskega medzavezniškega vojnega odseka reparacijske komisije izjavil, da bo glasoval neglede na nepopolno izvrši* tev pogodbe s strani Bolgarske za njen sprejem v Zvezo in je predlagal sledečo rezolucijo: Ker je komisija na podlagi tozadevne preiskave o izvršitvi neuiilv* ske pogodbe mnenja, da je podala Bol* garska dejanske garancije za svoje iskre* ne namere, izvršiti svoje mednarodne obveze, ker smatra vrhutega, da se -te garancije morejo s sprejemom Bolgar^ ske v Zvezo Narodov le pokrepiti, stavi ugoden predlog. (Živahno odobravanje.) Jonescu in Jugosloven Spalajkovič od* dajo slične izjave, ki so sprejete s plos* kanjem. Viviani je izjavil, da ne bi bil mislil, da bi bila njegova zahteva 10* mesečne odložitve po 5letni vojni preti* rana, vendar se bo, je rekel, vzdrževala francoska delegacija glasovanja, dasi* ravno ne smatra podanih elementov gle^ de namena izvršiti pogodbo za dovoljne garancije. Glasovanja so se vzdržali francoski in poljski delegati, vsi dnigi so glasovali sprejemu Bolgarske v prilog. Nato se jc otvorila razprava o poročilu b/aziljskcga delegata v Še nerešeni za* devi sprejema baltiških držav, za katere predlaga, naj jim občni zbor Zveze Na* ^rodov naznani, da so se njihove prošnje blagohotno pretresovale, da pa okolišči* ne še ne dopuščajo, da bi se sklenilo o njih kaj končno veljavnega, in da bodo te države, kakor se pričakuje, da bodo nadaljni sklepi občnega zbora dovolili, lahko pristopile tehničnim organizacij jam Zveze. Nansen je predlagal, naj bi se z ozirom na različno stopnjo njiho* vega ustavnega razvoja glasovalo pose* bej za vsako teh držav. Viviani je izja^ vil, da bi take države sprejeti glasom člena 10. pogodbe pomenilo zavezati se za njihovo hrambo, in zato da je, je do* stavil, glasoval proti sprejemu. Anglež Fischer ie opozoril na težkoče vnrašania vsled Wilsonove poslanice o ruski nedo* takljivosti. Načrt za ustanovitev mednarodnega sodišča sprejet ŽENEVA, 9. Tretia komisija se je se* stala danes ob 10. Poročilo podkomisije za -estavo načrta mednarodnega stal* nega sodišča je bilo odobreno in načrt sprejet z neznatnimi izpremembami. Poslonlška konferenco Boćarski zakon o civilni mobilizaciji PARIZ, 9. Poslaniška konferenca se je sestala danes predpoldne pod pred* sednišivom Jule« Cambona. Prisostvo« val je maršal Foch. Konferenca je se* slišala čitanje nekoliko poročil medza« vezv.iških komisij o izvršitvi vojaških določeb saintgermainskega in neullvske* ga mira. Predmet razprav je bil bolgar* ski zakon z dne 23. V. 1920 o civilni mo# bilizaciji. Konferenca jc sklenila, da bo dala preizkušati člene tega zakona, ki se nanašajo na obrazovanje delavskih ba* talijonov, aH niso takšni, da bi kršili vch» jaške določbe versailleske pogodbe. Vojno stanje na Irskem LONDON, 9. Trdi se, da je sklenila vlada, da proglasi vojno stanje v večjem delu irskih pokrajin. Argentinija dovolila izvoz žita in moke BUENOS AYRES, 9, Argentinska vla* da je dovolila izvoz žita in moke. Most se je udri LECCE, 9. Danes zvečer se je udri most med Francavilla in San Vito dei Nornaniri vsled povodnji. Pogreznilo se je nekoliko voz, ki so bili na mostu. Sodi se, da je 20 žrtev. Domače vesti Odborov* s*f* pol. drultra »Edinost' se bo vršila v petek, dne 17. L ni. r>K 6. uri popoldne. Vablj eni so vsi £o&podje Vi in zatiptiiki. . odpred«ednik. Stavk« trednjeiolskih profesorov. Z danaitijim dnem Je začela stavka vseh *rcdnje iolskih uči-te'.jev (tudi slovenskih v Idriji iu Tolminu). Vlada ni določenega roka irpoJnila .zahteve po ivbclj-Sanju gmotnega stanja, temveč je le obljubila, da bo imenovala posebno komisijo, ki se bo pečaia ■* tem vpraSanjem ter je prip»-aWi*na izplačati ludi profesorjem po 500 lir, kaker v a« m ostalim dr«, us'ulbencem. Ker je torej odgovor nepovoljeo, da skrajno žaljiv, je bila ^ogla^io progtaftena stavka za celo Julijsko Benečijo. Izključeni so od tega gibanja le komunalni profesorji v Trstu, toda le začasno, kajti v aiučaju potrebe bodo tudi oal solidarno nastopili z ostalimi proirsorfi, dokler ne dosežejo svojih pravic. Trgovcem ▼ zasedenem oasaalfu v preriierelrl Kocka je padla! Sedaj }e čas, da se slovenski trgovci v»e Julijske Benečije organizirajo v skupno druttvo v obrambo svojih pravic in korieti. Morda bi se napravil po praznikih ali po novem letu shod v kakem krsju na Krasu, aH v Postojni, ali kfc drugje. Vsak večji kraj naj bi, ali poslal po enega zastopnika, ali pa vsaj pismeno objavil svoj* tef-nje in nasvete. Urediti bi bilo marsikaj glede zakonov, kroenjerstva, vajencev, trg. zbornic, zavarovanja za starost, bolniikih blagajn, glede nara-Sčaja, trg. šol itd. Gradiva dovolj. Naj S« rnord * kdo stavi kak nasvet! Finančne u u ravaatelfstvu. Prejeli smo: Finaačno ravnateljstvo naj vendar razglasi, kako se glasfe predpisi glede trgavskih računov? Nekateri kole-kujejo n. pr. račun od 2000 L ž o z kolekom 4 L, drugi s kolskom 30 cent. Eden pravi, da velja novi zakon f.c od 1. novembra dalje, in da J? £e bilo razlga^cno v Osservatoru*, drugi pravi, da to ne vetja šc za Julijsko Benečijo. Naj se tor e) pojasni, kdo iina prav da ne bodo eni zastonj lire p»-od metali, drugi pa, du ne bo kaznovan, ker premalo kolekuje. Strankino zborovanje komunistične stranke v Trstu. Te dni -je im?!a triaSka komunistične stranka zborovanje. Bili so v razpravi trije dnevni redi in sicer doevni red Gasivode v imenu komunistov $eceaijonistov, g. Pasiglija v imoou central-komunistov in dnevni red g. Obtrdorferja, ki Je zastopal centriste. — Ker jc bila velika nevarnost, da propade dnevni red erotnih komunistor, zastopanih po g. Passigliju, se Je pridružil temu dnevne ni u reda Oberdorfer v imenu cenu-istov. Pri glasovanju je dobil dnevni red oficijelne ko nrunistiČne stranke 224 glasov, medtem, ko »o se* Ct-sijonisti zbrali 223 glasov. Oficijelna stranka (a potemtakem zmagala komaj * enim glasom večino. Jako značilno! Čudna pota potufe danes rožno blago. Sladlror so dobiva pri aprovisaciji le v malih količinah. Ako ga kdo potrebuje več, s2a dobiva po 14-16 Ur od — koutrabaaterjev. Češki sladkor potuje iz Češko v Trst, mi na začudenem oaemlju pa ga ne moremo kupiti, dočim ga trgovec iz Jugoslavije lahko kupi cele vagone v Trstu, neobdačentgs seveda, po prilično 9 L. Sladkor potuje potem v Jugoslavijo in od tem po tihotapcih zopet naza) v Julijsko Benečijo!! Ali ne bi mogli na5i trgovci tudi sami kupovati v Trstu sladkor, plačati daveb m ga nam, četudi po 14 lir, zopet prodajati? — Italijansko sol nosijo Če« mejo v Jogoe!avijo, od ta« zopet fižol sem. R.ivnotako kava, ki stano v Trstu tr&jisJto okoli 8 L, potuje v Julijski Benečiji po 20 Stnn it »fcOMOfe'i« div. M fef fe Trrfa r Juge»!ar£a, ej Um ft zopci wl-po 'Arlrrtfc pMeh, — NiUo ajedesea unilfi' icMT, pcmfcu po 1 ia 3 Hst, p: fcdi po 5 in 10 lir i e v amofih is vodih tako obrabljati. in razcapan, da človeku rea gabi jih vzeti v roke. Citati amo, da imtjc v Ameriki podobne fctroj«", « katerimi perejo ut deeinlictrajo papirnati denai, ker je dokazano, da se na cfem preaaSa aa tisočo becilov, Ali ae bi tudi italijansko zakladno mlatatrstvo moglo ukreniti, da se takt Uvodi vz&zaejo iz premeta, uaičijo in nado**' sneate z covimi? Največkrat mora seveda zopet fevež pri tem trpet r, ker takega denarja čeči.o sJhče noče sprejet*. Nnfno potrebac pojasnilo. Jugosloveoi -iia ozeiii-itu, pripojenem Italiji, imajo do 24. julija pravico, ^roaH; zo jugoslo\'CR5ko državljanstvo. te so bili pristojni n« ozemlje, pripadajoče Jugoslaviji. Ro-in priatojea, o. pr. v Kamnik, nora obrtnik ali trgovec, ki je sedaj n. pr. v Postojni ali Vi-pavi, prositi za državljanstvo Jugoslavije. Dobro.:' S«tM»bdd dr—ttčni krUmk Čitalnice na. Kaj pa, če polen Italija poreče: sedaj sc pa te! manja, da ae v kratkem otvori dramatičnaiola. izaeli, kamor hočež?! Kaj naj začne? Od kapitala! Vabijo eo tem potom vae gospodične in gospod}* nfe lEor«; živeti, prostora >3 stanovanja po mestih k* v**elje do odra. da. «e Javijo l«koin pri- ni dobiti nit: za drag denar; ali naj gre lak obrtnik j hodnjega tedna pri g. Prahu v goatilni Del. kons. za delavca. Če ni vajen takega delo. Kam naj dea© | driiilve pri Sv. Jakobu od 19-23. družino itd. Će pa ne proti do omenjenega roka; Šentjakobski Sokol« priredi danes od 19 do zh jugoEloven&ko državljanstvo. poatanc itaL po- j 23 v dvorani D. K. P. »vej plegnž veatek. danik, ki bi te pa pczaeje morda rad preselil v| __ _ Jugoslavijo. A ta lihko reče: zakaj ^e nisi oglasil I« |»{9|C|(Aa9 TllfllOIlift o pravem času? A li tudi v tem oziru nimamo nika-j mm' " w kih garancij?! To je pereče vprašanje in želeli bij Potzkaien sanMMtr a—m—ca. Siacči okoli 21. pcjasnila od kompetentne strani. Gt-spodom, ki' ure zvečer je bil telefofučno pcavau zdravnik re- ▼ aisatfa sS bi, ta v motam plate Se fcoea. V«Weao pbtae men biti obrijano s nehsvs stranjo mm eanaf. Platno mra biti zaiHo in na robeb zapečateno z dobrim pe f utnl'ii rnelrnin Petet ae Wf bili oddaljen od pečata, več netfo 1 centimeter. — Trst, 9. dec. 1920. — VUji ravna.teli Pa. *Coli, Mastna iMtasliahka Ducs, v soboto pred- poldne se bodo prodajali nedragoceni predmeti eer. 146 od «t 18301 do 19100, ki so bili sprejeti v aprilu 1920. OruttvtM v#sH Čitalnic« pel Se. Jakob« ima v pensdelfek 13. t. m., točno ob 8. uri in pol zvečer izvanredni občni zbor. Vsi člani so naproSeni se udeležiti tega važnega zborovanja s sledečim dnevnim redomi 1.) Pozdrav predsednika- 2.) Volitev tajnika in gospodarja. 3.) Poročilo o skupnem detovatrju iakebskšh dmStev in program delovati?« ^čitalnice,« 4.) Slučajnosti. — Odbor. x> vse to sklepali, sc jo pač mudilo ter nJso mogli misliti na vse? — Nekdo, ki utegne biti prizadet. Becedetta 1» »in ceriti! Gotovo je marsikomu silne postaje v ulico Zaccaria. Tam je našel v gostilni *Gherso« letati na tleh moSkega. starega o-koli 50 let, ki se {e zvijal v gromih bolečinah. mu kanua —flitr? — Onsajcs btakovec ctr*5 6*N«aračal >I(iiim. SMl akaU X ttrm zvečer je priisl iskat po—či na re&lao postaje Alojz Smarka, iz Barkovelj tt 27, Omenjsni Alojz, Id ga I« imat Ce pracef »pod kapo , )c pravil, da ga je vdari! v gostilni aei. neznanec denarja, ki fo le pustila pred odho-d ltalia .aa oggi quello di italiamzzar* gli stranieri, « kuhinski omari. Pinrttov, kazalo drt^o, che abbiamo iatti cittadini di Roma e concitte- naznaniti nepoštenega nečaka kvej.turt. dini di Dante, »amo s^i d orgine germsnica o MaK ta'iaski dne^ik. Preteklo noč so odprli alava). Potem nadaljuje članksr: »In to delo, da-si neznani utovi s P«»«ejenefm ključ, tobakamo Jo-sedaj ne kaze se olajSano. be bo težavno, Italija! sir>inc VilIan< n» \ tobakarne ie je vselej brez nasUia absorbirala h, napravila Ita- odnesli za 600 lir raznih Icbacnih Izdelkov, liiane. in. dobre Italijane, tujce, ki so došli vanjo1 - !vdrli UtfV1 J Jc*lT?f z najrazličnejšimi nameni, bodi, da jo oropajo, ali Lenioea v Zavijah ier edneali za 800 lir raznih izkoristijo, ali osvojijo.« — Odkritosrčnost je lepa ( .T . . 1 Polzkaiea uao«m 17ktac aiatere. Nekako pred enim meseccss sta »topilu v zakon 17'etna Rezine Gabrovaz. stanujoča v ulici Roczol Molin . . v - . ' • • , o „t v ! a vertc St. 21 in Ivan Gabrovez. Nekaj čaia pe Skedenj Koncert je organrr.ral Srečko Kumar, ^^ f ^^ v ^^ zakon#k, pianist, tu se ve vrnil pred kratkim iz tujine, kjer * ' - - — - - - le Idrije: Cas bi že bil, da. se pregleda idrijski vadavod. Pravijo, da so ceH pokvarjene, da puščajo. Nekateri ljudje nimajo nič vode, drugim teče celo gnojnica iz pip. Kje Je bigi|ena? Prepovedano je metali smeti r potok Nlkavo, Tako se glasi več napisov v mestu glavni meetni pometači pa vozijo smeti seveda ravno v Ni kavo. tako, da so jo. v veselje paglavcev, v sredi mesta — zajezili. Ali tega nihče ne vidi? Kakor amo čitali, se vojaštvo iz krajev, pripojenih Italiji, odstrani decembra. — Za promet s Trstom imeli sme dosedaj nafpripravnejSo cesto čez Kalce - Postom o - Senožeče. Avtomobili in drugI bodo potem morali voziti čez Sv. Lucijo -Gorico. Na tn način se proga, podaja za kakih 25 • 30 km. s tem, seveda tudi stroikL Is Bflfane. Dne 18. m. nt. smo spremili k večnemu pnčitkn 17letnc hčerke f. Kožlina. Pogreb ie bil ganljiv, udeležilo se ga fe ver ljudstvo is tudi pevski zbor. ki je zapel pretresljivo ialostinke. Ncbefto oko ni suho. Pokojnica nui počiva mirne. Dne 20. m. m, p« smo psaznevali vesel dogodek: poroko g. Alenki Korenjaka z gosptco Milko Marke'.nčevo. Nevoporočenca sta oba iz ugledne družine. Bilo srečno J Saj sta tudi oba zvesta sds in hči našega naroda, Id naj ga Bog obrani preko sedanjih težkih časov! Na narisa psHasgn ravnateljstva! Iz Idrije: Ali je si. ravnateljstvu znana, da Idrija že več nego 3 tedne ni imela brzojavne zveze? Mesto s 65C9 prebivalci brez brzofava. Pisma v Gorico ali Trst potrebujejo 3 dni. .EdfaioM« tzostajs po enkrat ali dvakrat «s tedes. Ce nprsvaištvo redno odrK^i'ja list. Irje zastaja potem? Malo več točnosti bi priporočali. ker drugače si bomo morali nastaviti (po stari navadi) »potovko«, ld nam bo nosila pisma v Gorico in Trat. — Priporočen liti, oddan v Sv. Luc$i 15. nov., je srečno priromal v Idrijo 17. o»v.( torej za 42 km 48 ui. — Mimogrede bedi ?e omenjeno, da rabi ta pc4tsr1 urad ie v«£iie> nemsko-?Iovenski pečat. 7* pakete z ■»••rednostlo «na idrijski, pošta •troge predpise. Morajo biti zaSiti v platno; tc j* prav, sli da mori ves Siv biti zapečaten 'je pečatnim voskom, t« potrebe ne razumemo. Za en paket sc potrosi za 2 - 3 L pečatnega voska. Star. Avstrija je zahtevala sama 3-5 pečatov. Ce se le zavitek zgubil, se )e reklamiralo; in če je tudi dolgo froel, ali čez 3 mesece je bil paket plačan. Kaj koristi vse pečate®ie, če se paket zgubi In — poŠta ne plača nič, al; pa lele čez leto dni. in !ele, če se toži. Zakai pa druga mesta lahko pošiljajo vrednostne pakete sem s 6 - 10 pečati, mi pa moramo pečatiti s 50 ali Se več pečati. Trgovec € čipkami n. pr. pošlje paket ki je vreden 2T00 lir,' nafvilja vrednost, ki jo dcvoijufe pošta, pa je lf<00 lir. Kdc nadomesti škodo, ako se paket zgubi? — Znamk«, ki jih rabimo namesto drobiža, večkrat manjkajo; po 3-3 dni ph ni dobiti. Jadnmark* bad*a Caaolkh Ddnat>& Gerolimich Lih era Triestis a Lk>ysi Lussino Martin ol£c!^ Ocean ia Premuda Tripcovicis Ampeleft Cement Dahnatic. Cement Spalato Krka Tafa val vi a aa fris»ks V Trstu. 10. Neprepačatcne krone avstrijsko-nemSke krone čehoslovenske krone dinarj* leji marke dolarji francoski fr&nki Švicarski (ramki anglečki funti, papirna!' angleški funti, zlati napol eosi AfftU, cUftg 11. (MMttftfg H2t, Pozor! ■n • Kupujem srebrne ktone po L 2.JS, " j goldinarje L 5.50 fn peUke L 10.20 j J VERZEGNASSI, olica Olice it 3. III. f ■ ■ MW ■■ ■ ■ ■■■■■■■ ■ ■ MRS ■ m mmmmmi m trg tu decembra 1920. 5'50— 6" 50 5'15— 550 32*- 33 — 76 50- 77 — 38'50— 39 — 3« 50— 39 50 28*40— 28'50 167-167 25 435'-440'— 98'- 98'25 115"-116 — 90'- 91'— MALI OGLASI DVE SLOVENKI želita znanja & izobraženima gospodama. Ponudbe na upravo pod »Cirila - Metoda. ^ 679 A. De Hnsl 16. Sferza Mavricija Wackvitza nasledniki Trsi, ul. Torre bisnes 32, Telefon 29-83 Vflika izbira majoličnili in železnili peći znamfcp „Premier14, eko om-skiti ognjišč in štedilnikov lastnega izdeika, piošč iz litega železa razne velikosti, ražnjev. in cevi za peči. Cene zmerne. <24 Zlato in srebrne krone plačam već kot drugi kupci. AIDert Poflht urar, Mazzlnl 46 (291) (v Mižim drvečega trg«) GOSPOD »rrdaje »tarosti, naobraiea;, bla^^a j značaja Zeli cnania » samostalno j^podično ali i itdovo. Cmiese ponudbe na upravo pod »Ro-1 bm sGm-i. 651 ANGELA BIZJAK, Grela it. 11, priporoča rfroio! prodajalno Šivalnih potrebitim 6801 DEKLA Z dobrimi 3prićevali >c sprejme takoj. Dobra Krasa m plaća. Naslov peve uprava. (678 PRODA SE v*« fotografitna oprava: 1 Salon a parat 18 X 24 z finim Dalmaier - objektivom, j 2 mala aparata kompletna 13 X 10- Električna j lampa za nočno foiograiiruje (Rin^iampe) ter, dru^c potrebščin«?. Natlov po*.'e uprava, i 6771 ------- ■ --! KRONE plača vedno par c«nt. več nego vsak dru- I •Ji kupec, edicoie Alojz Povh, trgovina Piazza i Garibaldi it. 3, teuf. 3-29 (prej tr| Bariera), 610 LESIčJl KOŽUHI IZDELANI, črni. *W1 ia (cbibo- rujavi ter aealskta za Stole, «e prodajajo po nizki ceai. Ustrojen{et tsdelovanf« Ia barvani* kožu Kovin ee ixvrluj« z jamstvo«. TRGOVINA KO-tUHOVlN V VIA GATTERI 32, TRST, 624 i JADRANSKA BANKA Del. gliv.: K £>,000 000. Rezerve K lflt0>K).(KK) Belgrad. Celje, Dubrovnik, Dona}, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkov**, Opatija, Sarajevo, Spltt, Šibenik, TRST, Kadar, Zagreb Obavi Je vk v bančno straUo spadajoče potic. Iprajama vloge m hisr,!Ine knjižice ter Jih obrtitufe po *V»*/#, a v b«ncojflfo prometu po 47»- Vloge, ki ss imajo dvigniti &amo proti predhodni odpovedi, sprejemi po posebno ugodnih p ,;ojih, hI ss pogodijo od s'ttč.ija do slučaja Daje v najem varnostne predale (saies>. Bančni prostori v Trstu se raitajajo: ut« Cassa «tt Rispftfml«, ui. S. Nltole Teieron : Slev. 1468. 1793, 2«7b BiagalM posluje od 9 do f J čednosti Danes vsi na koncert ▼ škeden)! Komur fe ta umetniški užitek, ta po,de danes na koncert vi ^^ ^ 3, ^ Gabf0vez. Nekaj čaia po ,e organ;riral SreČKo Kumar, ^^ t v zakon#k, sc ^ "T kratk71 ,z tu,m.c' kiT slogi. Al« sreča r.i trajala dol«o. Kakor pr^vi la- avoub koncertih prav lepe uapehe Ko ^rvor. ,Teiaporil nuta«t«r et oo* mu- iral nas rciak v Lipskem, k,er je bi. tudi ^ .... . M in .trre- je žel pri ie koncertiral za učitelja klavirja, so bili vsi neruski lig ti navdu leni zanj. — O izvajanju Bachovega Preludija, fuge Es, Capriccia In Chopinov« Etude cii pov-darja kritika, da jc bi'o nu stopnji visoke uuict- tamur in illh.« (Časi se «premln|ajo in ml ae apre-miafamo žnjimi). Tako se }e rpremeniia tudi za-koncka sreča pri Gabrovaievili- 2 mole m sta se večkrat prepirala radi druŽlnakih eadev. Včeraj zim te tako hudo f*pria, da fe Gabrovaeeva »oila niške popolnosti. — Razen svetovnih skladateljev; .. . ____' t,., D u , r , . , , . I s samomorilnici nsmecom pr«c«titi>o količino Mar- Beethovena. Bacha, Chopina L dr., }e na sporedu ^^ kJselhiC_ paiVfcH „ telefonijo zdrmvnika re- tudi sekaj stvari nagega nojbojišega akladalelja Lajevica in našega domačina Gerbca. — Se posebej naj omenimo, da je zastopan Chopin s svojimi najboljšimi Ftvsrm', v katerih odseva njegova ne?rečn& ljubezen, in ki so prepojene z najglasnejšimi kriki domovinske ljubezni. — Poleg tega sodeluje tudi Karel Sancin. koncertni mojster in član Zikove^a kvarteta v Ljtjbljpr.i, ki jc znan po drzni tehniki in ki velja sp*ck za najboljšega slovenske-fd vijolinista, — in pa caia dobra zn-inka pevka A-vrelifa Sancir. — Koncert sc vrši v veliki dvorani ^Grirpodarskeiia druitva-'. in sicer ob 7 in pol rvečer. — U deležni ki mesta «e lahko odpeljejo nazaj s tramvajem. Gor. Koledar za 1. 1921. (s prilogu} je prišel. Naročniki ga dobe danes od 15-17. Prinese naj i-sak potrdilo in 20 tt. za poštnino. Silne postaje, ki i« »pravil neurečirico fe nevarnosti ter jo dal cd p« na ti v metae bolnišnico, kjer so to sprejeli v X. oddelek. j S plinom bi ae bil kmalu usimsiL Ko so tli včeraj zjutraj ob 8 na delo uslužbenci garale Fer-. luga v ulici S. Frmac«seo 31, so nalli lešati ne-j \ £ave?tne£a na tleh nočnega čuvaja Jurija Giuro-vicha. Garaia je bila. vsa napolnjena s plinom. k( je uhajal iz odprtega re-telinčka. Pozvali so nc- j siudoma zdravnika reiilat postaje, ki je spravil nezavestnega čuvaja zopet k sebi. Posarefcal lMMirski btnlumc. Včeraj zjutraj se je prcd*tavi! na kve«iuri 68letni Andrej Ve-sccvo iz Doline. Tam službujočemu uradn&u fe pokazal lOOlirski bankovec ter mu povedal, du ga nočejo nikjer »prejeti. Uradnik w vzel bankovec v roke ter mu rekel: »Pcjte, pojte boiji mc4, ali ne vidite, da je ta bankovec ponarejen. Še zapret vas bome dali. ako Za tiskovni sklad „Edinosti" V kimaju nabrano 13 L. V Tinjanu nabrano 35 L. Matija Knez. Struafan aa PiranSčrini 10 L. Eliza Blažič 2 L, Fra a P a tek 5 L. Vsled razpusta kroi^a »Mladih« pripade polovica gotovine (144 L) v znesku 72 L Tiskovnemu »kladu. Ana Škerk, Trat 5 L. Lovsko društvo v Rihemberku nabralo 31 L. (Darovali so: Ličen Frač 7 L; po 5 L: Fran Birsa. As-to« Mužlaa, Fran Čavmtk, Jožef KerSevaa; po 2 L: Joaip Modlo Ia Igaacij Čebroa). Vesela družba na :>maudriji« v Boritu sabrala 35 L. (Parr.vali »o: ker je Leo pU fga*je 1 L, ker je bil o črn j en 1 L, Fraacelj, ker ga je videl očmjcaega 1 I., ker je Neti kriv. da f« Le* očrajes 2 L, zunanja tema i« netranji črne 2 L. ker je videl Leo Netota 5 L, Vanek, da se bo Leo umi i z milom 2 L, Franc, da bi Leo ne dobil mila. 1 L, ker je Ninca sapuitila Leota 5 L, ker me je dekle zapustilo 2 L, za veselo družbo 2 L. »aredsi mučenik 1 L, ker je bil Leo straiso očmjen fte 1 L, ker mo nekateri jezni 2 L. ker je videl mizerijo 40 cent., ker je Leo imel pripravo 60 ceat, ker so mečkali blato do kaluže 1 L; skupno 35 L.) Dosedaj izkazanih L 29.4I3'S4; v d&n&Snjem iz-kaeu L 278'—. Skopam L 39.74154. ASBEST - FILTER ZA VINO iz bakra, počinjen, sistem Seit?, znamka vSimpJont št. 1 — či6ti na uro ca. 20 hl, v najboljSeai stanu proda Fr. Kavčič v 8t, Vidu pri Vipa'**. Cona po dogovoru. » 651 KUPUJEM cunje ter jih plačam do 40 q. ki železo po ugodnih cenah. Piasxa Belvedere M. 2, 652 SAMOSTOJEN gospod itče veico gospodinjo. Naslov pove uprava. 664 MLADENKA, veiča stojepujs, ter iJovemikega, nemikega ia italijanskega jezika v ogvoru ia pisavi, išče primerne služba. Nadov pove uprava. 666 KUPUJEM čiste bale in bsrvane cunje ia jih plačujem od I L do 4 L. Solitario !. 675 MODISTKA (prej ul. Alessandro Volta 2). naznanja, da se je preselila v ul. Cologna St. 13, I. nad., ter se priporoča cen}, damam v mestu in okolici. Uradne vesti Prcdpisau omot ze vrednostne zavoje. ViAje po- *o hitro ne poberete od tod. Za sedaj oatace ta Sito in brzojavno ra\"nateljstvo naznanja; V »kladu' bankovec pri cas^. S predpi.*i pravilnika peštno in brzojavno mini-j »Strela božja — se Je zadri mož, ki je kmet-stratvo v Rimu odredilo, da se od 10 L m. dalje škega stanu ter planil v svetli iobi po tleh. —Da do novega ukrep-a tudi pri po&tnih uradih novih drrbim tisto Irdatuano babo, kl mi je zmenjala 500-pokrajin zavoji z cmačeno vrednostjo brez izjeme iirni bankovec In ml *zakacala« ta ponarejeni baa-ne bodo smeli sprejemati, ako niso opremljeni t kovec. češ ta «Lari dedec itak nc bo vedel, ali je predpitanim omotom. Predmet mora biti t>pra\ljeo pravi, ali ne, tako bi jo nabil, da bi ae še mrzie- Juoosiouenl, zbirajte pridno za Tlskoonl sklad „Edinosti" l DAROVI Zrn Ciril-Metodovo drulbo nabrali sv al je Zore in Andreja na Kosini 60 lir. Denar hrani uprava. Za dijak* L G. daruje Fran Benčič na Kozini 5 L. Fran Birsa, Sv. Ivan, 2 L. Deati hrani u-prava. Za tr£aXkcg« >Sokola- daruje Slavko Smolo v Logatcu 100 dinarjev. Denar hrani uprava. 0 slovenski družini slovenski lezlk!! PODLISTEK TUJINEC Danilo SUnonovt^, . Dohodi: 043 B, iz Benetk (odh 20*20) skozi Corvm»«n, TriiC. 3'20 B. iz Dvicaja. (Stuto ob ared^h, petkih In nedeljah 7"45 O. 1* Logatca. Nebre#.«ne, Grijana. 8'15 L- E. Lloyd Eksprens ie Dunaja skoei Ljub-liano. (Samo v čftrtkih.) 8*35 O. i* Vidma (odh. 5'30) Gorite, Tržiča, (Čer-vin)ana, GradeSa), Grijana." 10*10 P. vi Reke, St- Petra na Krasu, Nabtežinr, Grijane.* 12 05 B, iz Benetk (odh. 6 56) (Rim - Turiu) červinjan, Bivio. 14'25 Pb. Iz Rima (ujlh. 19'45). 1605 B. i* Dunaja (odh. 2120) »ko*i Trbiž; »m« v sredah in sobotah. 1615 B. iz Logatca, Sv. Pelta. Divače. 17'00 B. iz Benelk (odh 9 45) Vidma. 1B'35 O is Cervinjana (odh. 1635). 19'35 P. iz Benetk (odh. 13'50) skozi Červinjan.' 20'40 P. iz Ljubljane, Lcgatca, Reke, Giljan«t. 2l"00 Oe. iz Bukarešta, Bclgrada, Ljubljane, Logatca (odh. 1S30). 21'35 Pb. iz Dunaja (odh. 7'20) skozi Gradec, Liub-Ijano; farno v sredah, petkih >n nedeljah. 2200 P. iz Benetk, (odh. I3'20J «kozi Videm, 22'20 B. iz Reke, Sv. Petra na Krasu, Nal; ie. 23'55 S. O. iz Pariza (lx»dona), Milana, Benetk. KOLODVOR SV. ANDREJ. Odhodi; 5*20 O. v Herpeljc - Kozino, Kanfanar, Pulo. 5'40 M. v Koper, Buje, Poreč. 6 00 O. na Opčine, Prvačino, AjdovSimo, Go rico, Podbrdo.* 00 M. v Buje. Koper. H'55 B. v Herpclje - Kozino, Kanfanar, Pulo. 16*50 O. na Općine, Prvačino, Ajdovščino, Gorico. Podbrdo.* 17'10 O. v Herpelje - Kozmo; iz Herpclj po»peSer> vlak do Kanfanara. Rovinja in Pule. 17 20 M. do. Kopra in Buj. Dohodi: 8'25 M. Iz Buj m Kopra * 10*20 O. iz Podbrda, Gorice, Ajdovščine, Prvačino, OpČin/ 10*45 O. Iz Pule, Rovinja. Kanfanara in Herpelj* 16*05 B. Iz Pule, Kanfanara. Herpelj * Koz.nc. 16*30 M. iz Buj in Kopra.* 21 05 O. iz Podbrda. Gorice, Ajdovščine. Prva-čine, Opčin. 21*55 M. iz Pereča, Buj, Kopra. 22*40 O. iz Pule, Rovinja, Kanfanara, Herpelj - Kozine. P. pospešen, B. brzovtak, Pb. poaoelen brzo-vltk; E. ekspresni vlak. M. mešan- O. omnibu«. *j nc vozijo ob nedeljah. 3