Uredba o občinskih uslužbencih DoJaiek: Uredba o činu strokovnih šol nasproti srednji šoli in fakultetam Priredil z uvodom, pojasnili in stvarnim kazalom Dr. Vladimir Kukman banovinski sekretar v Ljubljani V Ljubljani 1936 Založila in natisnila tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani (Predstavnik tiskarne 0. Mihilek) V založbi tiskarne Merkur v Ljubljani so izšle naslednje knjige; Zakoni in uredbe: 1. zv.: Zakon o nelojalni konkurenci, broš. Din 6— 2. zv.: Pravilnik o pomožnem osebju drž. prometnih ustanov v resortu ministrstva za promet, broš. Din 8—. 3. zv.: Zakon o javnih beležnikih (notarjih), broš. Din 12—. 4. zv.:'Zakon o glavni kontroli, broš. Din 10—. 5. zv.: Zakon o občem upravnem postopku. Druga, pregledana ■ , izdaja. Broš. Din 20’—, vez. Din 25'—. 6. zv.: Uredba, s katero se določa tarifa o nagradah javnih notarjev. — Pravilnik za izvršitev zakona o javnih notarjih. — Zakon o izpremembi in dopolnitvi § 244. zakona o javnih notarjih. — Uredba o številu in sedežih javnih notarjev, broš. Din 18—, vez. Din 25—. 7. zv.: Zakon o uradnikih, broš. Din 18—. Razprodano. 8. zv.: Pravilnik o poslovanju krajevnih (mestnih) kontrol in komisarjev za izredne preglede, broš. Din 12—. 9. zv.: Zakon o državnem prometnem osebju, broš. Din 14—. 10. zv.: Pravilnik za voditev zemljiških knjig. Razprodano. 11. zv.: Ustava kraljevine Jugoslavije. Druga, pregledana izdaja. Broš. Din 8‘— 12. zv.: Zakon o volilnih imenikih. — Zakon o volitvah narod¬ nih poslancev. Razprodano. Glej 43. zvezek. 13. zv.: Zakon o društvih, shodih in posvetih. Druga, z izpr. in dop. izpopolnjena izdaja. Broš. Din 6'—. 14. zv.: Uredba o lekamarski zbornici, broš. Din 8—. 15. zv.: Zakon o izpremcmbah in dopolnitvah zakona o volitvah narodnih poslancev. — Zakon o volitvi senatorjev, broš. Din 8-—. Glej tudi 43. zvezek. 16. zv.: Zakon o obrtih. Razprodano. Novo izdajo^ gl. zv. 33. 17. zv.: Zakon o poslovnem redu v narodni skupščini. — Zakon o poslovnem redu v senatu, broš. Din 15—. Razprodano. 18. zv.: Zakon o meščanskih šolah, broš. Din 5—. 19. zv.: Zakon o lovu, broš. Din 7-—. 20. zv.: Zakon o zadrugah državnih uslužbencev, broš. Din 5-—. 21. zv.: Uredba o povračilu potnih in selitvenih stroškov civil¬ nih državnih uslužbencev, broš. Din 7 •—. 22. zv.: Obča univerzitetna uredba, broš. Din 15-—. 23. zv.: Uredba o draginjskih dokladah državnih uslužbencev, — Uredba o draginjskih dokladah državnih upokojencev, broš. Din 6—. (Novo besedilo uredb gl. zv. 45.) 24. zv.: Gradbeni zakon, broš. Din 8—. Razprodano. 25. zv.: Zakon o taksah, broš. Din 45—. Razprodano. 26. zv.: Taksni in pristojb. pravilnik, broš. Din 30 —, vez. Din 35. 27. zv.: Uredba o sodnem poslovniku in Sodni poslovnik za sodišča prve in druge stopnje, z obrazci, broš. Din 30—, vez. Din 36-—. Zakoni in uredbe L. zvezek Uredba o občinskih uslužbencih' Dodatek: Uredba o činu strokovnih šol nasproti srednji šoli in fakultetam Priredil z uvodom, pojasnili in stvarnim kazalom Dr. Vladimir Kukman banovinski sekretar v Ljubljani Založila in natisnila tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani (Predstavnik tiskarne O. Mih&lek) 5s 1 fbr Vsebina Predgovor Kratice Uporabljeno slovstvo Uvod Uredba o občinskih uslužbencih: stran I. poglavje. Splošne določbe (61. 1.—6.) . 9—15 II. poglavje. Splošni pogoji za sprejem v službo (61. 7.-9.).15—19 III. poglavje. Minimalna kvalifikacija za glav¬ na službena mesta (61. 10.) . 19—22 IV. poglavje. Stalnost (čl. 11.).22—23 V. poglavje. Popolnjevanje glavnih službe¬ nih mest (čl. 12,—15.) . . . 23—27 VI. poglavje. Izvrševanje službenih dolžnosti (61. 16.—36.). 27—38 VII. poglavje. Prestanek službe (čl. 37.—44.) 38—45 VIII. poglavje. Službeni prejemki (61. 45.—53.) 46—50 IX. poglavje. Pokojnine (čl. 54.-74.) . . . 50—61 X. poglavje. Banovinski pokojninski sklad za obe. uslužbence (61. 75.-95.) 61—73 XI. poglavje. Disciplinska odgovornost, se¬ stava disciplinskih sodišč in postopek (čl. 96.—150.) . . . 73—110 XII. poglavje. Prehodne in zaključne določbe (61. 151.—168.) ...... 110—124 Dodatek: Uredba o činu strokovnih šol na¬ sproti srednji šoli in fakultetam 125—132 Stvarno kazalo .135—147 Predgovor. Pričujoča izdaja v Dravski banovini veljavne uredbe o občinskih uslužbencih prikazuje odnose te uredbe do ostalih predpisov, ki veljajo za službena razmerja občin¬ skih uslužbencev tako zvanih vaških občin ter pojasnju¬ je, kolikor je dopuščal razpoložljivi prostor, izčrpno posamezne njene določbe. Izdaja je namenjena v prvi vrsti občinskim oblast- vom in uslužbencem omenjenih občin. S tem se je mora¬ la sama po sebi omejiti na razlago uredbe kot take po besedilu, kakor je bilo sklenjeno in objavljeno, ne da bi se spuščala v njeno oceno s političnega ali upravno- pravnega vidika. Odpasti je morala tudi obdelava teoret¬ skih in zgolj znanstvenih vprašanj, ki bi bila sicer prav mična in hvaležna naloga, vendar pa za osebe, katerim je ta izdaja predvsem namenjena, le malega haska. Tako hoče biti pričujoče delo zgolj skromen pripomoček za prakso, iz katere je tudi samo izšlo. V Ljubljani, meseca avgusta 1936. Dr. V. K. Kratice c. p. p. — zakonik o sodnem postopanju v civilnih pravdah (civilni pravdni postopnik) za kraljevino Srbov, Hr¬ vatov in Slovencev (»Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine« z dne 17. februarja 1931, št. 76/12 — »Službene novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« z dne 3. avg. 1929, št. 179/LXXV/396). k. p. — zakonik o sodnem kazenskem postopanju za kralje¬ vino Srbov, Hrvatov in Slovencev (»Uradni list Drav¬ ske banovine« z dne 31. oktobra 1929, št. 432/109 — »Službene novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovena¬ ca« z dine 23. februarja 1929, št. 45/XX/97). k. z. — kazenski zakonik za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slo¬ vencev (»Uradni list ljubljanske in mariborske obla¬ sti« z dne 18. julija 1929, št. 310/74 — »Službene no¬ vine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« z dne 9. februarja 1929, št. 33/XVI/73), u.o.u. — uredba o občinskih uslužbencih (prva: »Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine« z dne 17. marca 1934, št. 184/22; druga: »Službeni list kra¬ ljevske banske uprave Dravske banovine« z dne 29. julija 1936, št. 477/61). u. z. — zakon o uradnikih (»Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine« z dne 15. aprila 1931, št. 133/25 — »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 1. aprila 1931, št. 73/XXII/150). z. d. — zakon o državljanstvu kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (»Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti« z dne 19. novembra 1928, št. 365/109 — »Službene novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovena¬ ca« z dne 1. novembra 1928, št. 254/LXXXIV/401). z. m. o. — zakon o mestnih občinah (»Službeni list kraljevske banske uiprave Dravske banovine« z dne 22. avgu¬ sta 1934, št. 530/67 — »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 25. julija 1934, št. 169/XLIII/415). z. n. u. — zakon o notranji upravi (»Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti« z dne 23. julija 1929, št. 313/76 — »Službene novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovena- ca« 'Z dne 21. junija 1929, št. 143/LXI/319). z. o. — zakon o občinah (»Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine« z dne 29. aprila 1933, št. 229/35 — »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 15. aprila 1933, št. 85/XXVI/255). z. u. p. — zakon o obenem upravnem postopku (»Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine« z dne 15. januarja 1931, št. 26/4 — »Službene novine kralje¬ vine Jugoslavije« z dne 25. novembra 1930, št. 271/ /XCIII/571). Uporabljeno slovstvo Dolenc Metod, dr. iur. et hon. c.: Tolmač h kazenskemu zako¬ niku kraljevine Jugoslavije, 1929 (uporabljen pri pojasnilih XI. poglavja u. o. u.). Dolenc Metod, dr. iur. et hon. c.: Sodni kazenski postopnik kraljevine Jugoslavije, 1932 (uporabljen pri pojasnilih XI. poglavja u. o. u.). Goršič Franjo, dr.: Komentar zakona o opštem upravnem po¬ stopku, 1931. Herrnritt Rudolf Hermann, dr.: Grundlehren des Verwaltungs- . rechtes, 1921. Kavalieri Celzije: Komentar zakona o opštinama, 1933. Krhek Ivo, dr.: Upravno pravo, 1. im 2. knjiga, 1929 in 1932. Krhek Ivo, dr.: Zakon o opštem upravnem postopku (opremljen z opombami), 1931. Kukman Vladimir, dr.: Zbirka obrazcev po uredbi o občinskih uslužbencih in občinskih statutih po § 90. zakona o obči¬ nah, 1934. Majcen Stanko, dr.: Komentar zakona o opštinama, 1933. Majcen Stanko, dr.: Komentar zakona o gradskim opštinama, 1935. Pirkmajer Otmar, dr.: Zakon o državljanstvu z razlago, 1929. Stefanovič J. V.: Zakon o opštinama (tekst isa komentarom), 1934. V. K., dr.: Uredba o občinskih uslužbencih (razni članki v »Samoupravi«, glasilu Županske zveze v Ljubljani, letnika 1934. in 1935.). Uvod V kraljevini Jugoslaviji ločimo po veljavnih predpi¬ sih dvoje vrst občin: 1. občine, ki spadajo pod zakon o mestnih občinah (v Dravski banovini mestne občine Celje, Ljubljana, Maribor in Ptuj — § 2. z. m. o.) in 2. občine, za katere veljajo predpisi zakona o občinah. Oba zakona vsebujeta v VI. poglavju in v prehodnih odredbah dokaj različne predpise o ureditvi službenih razmerij usluž¬ bencev teh občin. V naslednjem se bodo obravnavala sa¬ mo službena razmerja uslužbencev tako zvanih vaških občin, t. j. občin, ki spadajo pod zakon o občinah, dočim se bodo službena razmerja uslužbencev mestnih občin omenjala samo, kolikor je to za boljše razumevanje uredbe o občinskih uslužbencih potrebno. Službena razmerja uslužbencev vaških Občin urejajo naslednji abstraktni predpisi javnopravne prirode: 1. zakon o občinah, 2. uredbe o občinskih uslužbencih, 3. občinski statuti po § 90. zakona o občinah in 4. uredba ministra za notranje posle o tečajih za strokovno izobraževanje občinskih uslužbencev. Ob pravilnem upoštevanju velike diferenciranosti po¬ sameznih delov naše kraljevine v kulturnem, socialnem in gospodarskem pogledu je postavil zakon o občinah glede ureditve službenih razmerij občinskih uslužbencev v splošnem le neka osnovna, za vso državo enako obvezna načela, dočim je prepustil podrobnejšo ureditev teh raz¬ merij uredbi o občinskih uslužbencih, ki jo izda vsak banovinski svet za svoje območje (§ 85. z. o.). Ta uredba i 2 pa je zopet okvir za občinski statut, ki ga mora izdati vsaka občina za svoje uslužbence. Z občinskim statutom se ustanovijo in sistemizirajo mesta občinskih uslužben¬ cev ter uredijo ostali službeni odnosi, kolikor niso urejeni že z uredbo o občinskih uslužbencih (§ 90. z. o.). Glede gori navedenih virov službenega prava bi bilo v splošnem naslednje' navesti: 1. Zakon o občinah obravnava službena razmerja ob¬ činskih uslužbencev v §§ 85. do 91. ter za prehodno dobo v §§ 145. in 146. § 85. določa, da mora izdati (vsak) banovinski svet uredbo o občinskih uslužbencih ter predpisuje, hkrati v velikih obrisih vsebino te uredbe; § 86. ureja opravljanje službene prisege; § 87. ustanavlja odgovornost občinskih uslužbencev za škode, povzročene državljanom z nepra¬ vilnim in nezakonitim opravljanjem službe; § 88. predvi¬ deva ustanovitev banovinskega pokojninskega sklada za občinske uslužbence ter daje splošne smernice za njegovo ureditev in upravljanje; § 89. ureja vprašanja disciplin¬ skih sodišč za občinske uslužbence; § 90. predpisuje, da mora izdati vsaka občina v okviru uredbe o občinskih uslužbencih za svoje uslužbence poseben občinski statut; § 91. predvideva, da more ban v okviru uredbe ministra za notranje posle prirejati tečaje za strokovno izobraže¬ vanje in izpopolnjevanje občinskih uslužbencev; § 145. določa rok, do katerega se morajo izdati uredbe po § 85. in statuti po § 90.; § 146. pa postavlja načelo varovanja pridobljenih pravic občinskih uslužbencev, določa usodo že obstoječih pokojninskih skladov za občinske uslužben¬ ce ter dopušča pni uslužbencih na glavnih službenih me¬ stih v okviru uredbe po § 85. možnost vštetja prejšnjih službenih let v pokojnino. Nekateri izmed navedenih predpisov (§§ 86., 87., 145. in 146., odst. 1. in 2.) so neposredno primeoljivi, ostali pa vsebujejo pooblastilo za izdajanje podrobnejših predpisov (t. j. uredbe o občinskih uslužbencih, občinske¬ ga statuta in uredbe o tečajih za strokovno izobraževanje 3 in izpopolnjevanje občinskih uslužbencev), o katerih bo še govor. 2. Uredba o občinskih uslužbencih ima svojo osnovo v § 85. z. o., ki se glasi: »Banovinski svet* izdia uredbo o občinskih uslužben¬ cih, v kateri predpiše splošne pogoje za sprejem v služ¬ bo, najnižje kvalifikacije za glavna uslužbenska mesta in način izpopolnjevanja teh mest, rok, do katerega se mo¬ rejo sprejemati v službo kandidati s kvalifikacijami po dosedanjih predpisih, opravljanje službenih dolžnosti, prestanek službe, določitev najnižje plače in drugih pre¬ jemkov, kakor tudi pokojnine za glavna uslužbenska me¬ sta in njeno računanje, disciplinsko odgovornost, kakor tudi sestavo disciplinskega sodišča in postopek pred njim. To uredbo odobri in objavi ban.« Kakor je razvidno iz navedenega besedila, ne vse¬ buje § 85. z. o. samo pooblastila oziroma naročila bano¬ vinskemu svetu, da izda uredbo o občinskih uslužbencih, marveč predpisuje v velikih obrisih tudi vsebinoi te ured¬ be. Uredba mora obsegati vso materijo, naznačeno v § 85., ne sme pa iti preko tega okvira, marveč mora, ustrezno načelu občinske samouprave, prepustiti uredi¬ tev ostalih vprašanj občinskemu statutu iz § 90. z. o. Določbe v Dravski banovini veljavne uredbe o ob¬ činskih uslužbencih niso enako obvezne za vse vrste ob¬ činskih uslužbencev, marveč veljajo v tem pogledu na¬ slednja načela: a) uredba o občinskih uslužbencih velja za pomožne uslužbence samo, kolikor to uredba izrečno določa. V ostalem veljajo za pomožne uslužbence ustrezne odredbe občinskih statutov, ki odrejajo hkrati, ali in katera mesta * Glede vprašanja, ali so sedanji banski sveti pristojni izdati uredbo o občinskih uslužbencih namesto v ustavi do¬ ločenih, a ta čas še ne obstoječih banovinskih svetov, v stro¬ kovni literaturi ni enotnega naziranja. Primerjaj dr. Stanko Majcen, Komentar zakona o opštinama, str. 103. in 16i. in V. J. Stefanovič, Zakon o opštinama (tekst sa komentarom), str. 121. in nasl. in 181. i 4 se zasedajo s pragmatičnimi oziroma pogodbenimi po¬ možnimi uslužbenci (dl. 6., odst. 7., uredbe); b) uredba o občinskih uslužbencih ne velja za po¬ godbene uslužbence na glavnih službenih mestih v celoti, marveč le v obsegu, navedenem v čl. 6., odst. 5., uredbe;* c) iz načel pod a) in b) izhaja, da velja uredba o občinskih uslužbencih, kolikor ne določa v posameznem primeru drugače, v prvi vrsti za pragmatične uslužbence na glavnih službenih mestih. Po gori navedenih načelih ne bo težko ugotoviti, na katere vrste uslužbencev se nanašaj-o posamezni členi v Dravski banovini veljavne uredbe o občinskih, uslužben¬ cih. Radi odstranitve vsakega dvoma je dodano vsakemu poglavju uredbe, po potrebi tudi posameznim členom, ustrezno pojasnilo. 3. V smislu § 90. z. o. mora izdati vsaka občina v okviru uredbe o občanskih uslužbencih za svoje uslužben¬ ce poseben občinski statut. Občinski statut mora vsebovati: a) predpise glede ustanovitve in sistemiziranja služ¬ benih mest; b) ureditev službenih odnosov vseh vrst občinskih uslužbencev, kolikor niso ti odnosi urejeni že z u. o. u. Po u. o. u., veljavni v Dravski banovini, spada v statut med drugim: ureditev vseh službenih razmerij po¬ možnih uslužbencev, kolikor niso urejena že z uredbo (čl. 6., odst. 7.), dokončna določitev kvalifikacije za glavna službena mesta (čl. 10.), podrobnejše določbe glede stal¬ nosti (čl. 11.) in letnega odmora (čl. 31.), določitev višine prejemkov pragmatičnih uslužbencev na glavnih in po¬ možnih službenih mestih ter določitev načina napredova¬ nja (čl. 50.). V statutu je tudi določiti, da je skleniti s pogodbenimi uslužbenci na glavnih in pomožnih službe¬ nih mestih službeno pogodbo, kakor tudi, katere odnose mora pogodba urediti. Občinski statut pa more vsebovati * Glej tudi pojasnila k temu členu. 5 tudi .predpise, ki niso predvideni v u. o. u., na primer predpise glede pripravljalne dobe, opravljanja strokov¬ nih izpitov, ocenjanja, posebne predpise glede zavarova¬ nja za primer bolezni, pri pomožnih uslužbencih tudi glede zavarovanja za starost in smrt itd. Če abstrahiramo od vsebine, ki jo mora občinski sta¬ tut 'imeti po z, o. in po u. o. u., vidimo, da ima statut v ostalem popolno svobodo v nasprotju z uredbo o občin¬ skih uslužbencih, katere vsebina je po § 85. z. o. vsaj v velikih obrisih predpisana. Občinski statut odobri ban (§ 90. z. o.). 4. Uredba ministra za notranje posle o tečajih za strokovno izobraževanje občinskih uslužbencev* poobla¬ šča bana, da sme otvoriti v mejah uredbe enega ali več tečajev za strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje občinskih uslužbencev. Uredba določa trajanje tečaja, sprejemne pogoje in obvezne predmete, ter predvideva zaključni izpit pred pristojno izpitno komisijo. Ban do¬ loči učni program iz obveznih predmetov in načrt ter odloča o sprejemu kandidatov v tečaj. Strokovni tečaji tačas v Dravski banovini še niso organizirani. * Prvo uredbo o občinskih uslužbencih, veljavno za ob¬ močje Dravske banovine, je sklenil banski svet Dravske banovine na svojem V. rednem zasedanju dne 15. febru¬ arja 1934. Ban Dravske (banovine jo je odobril dne 12. marca 1934 pod II. No. 5040/2, objavljena pa je bila v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine« z dne 17. marca 1934 pod št. 184/22, katerega dne je v smislu čl. 167. uredbe stopila v veljavo. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 23. no¬ vembra 1934, št. 271ILXX/625 in »Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine « z dne 12. decembra 1934, št. 7461100. Uredba o izpremembi in dopolnitvi te uredbe je objavljena v »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije« z dne 28. januarja 1935, št. 21IIIII34 in v »Službenem listu kra¬ ljevske banske uprave Dravske banovine« z dne 20. febru¬ arja 1935, št. 108/15. 6 Uredba je pomenila velik korak naprej v urejevanju službenih razmerij občinskih uslužbencev ter se je začela takoj izvajati. V smislu čl. 166. uredbe je izdal ban vzorni osnutek za občinski statut po § 90. z. o., ki je služil Obči¬ nam kot osnova za sklepanje statutov. Ko je bila večina občinskih statutov odobrena, so se začele izvajati prehod¬ ne odredbe uredbe o prevajanju tistih uslužbencev, ki so bili na dan objave uredbe v službi. Kmalu po prevzemu poslov po novi vladi pa je minister za notranje posle z razpisom z dne 14. avgusta 1935, IV. 'br. 3042, ustavil prevajanje občinskih uslužbencev, ki je bilo že v teku, z utemeljitvijo, da nekatere določbe uredbe ne ustrezajo predpisom z. o. ter da zlasti prehodne določbe niso v skladu s tem zakonom. Zaradi tega je kraljevska banska uprava pripravila osnutek nove uredbe o občinskih usluž¬ bencih, ki ga je predložila meseca februarja 1936 ban¬ skemu svetu Dravske banovine na VII. rednem zaseda¬ nju v sklepanje. Banski svet je sklenil novo uredbo o občinskih usluž¬ bencih dne 22. februarja 1936, ban jo je odobril dne 12. marca 1936 pod II, No. 8407/1, objavljena pa je bila v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine« z dne 29. julija 1936 pod št. 477/61, in je tega dne stopila v smislu čl. 168. uredbe v veljavo. Razlike med novo in prejšnjo uredbo so v glavnem naslednje:* 1. Nova uredba varuje strogo ustavno 1 zajamčeno na¬ čelo samoodločevanja občine. Prejšnja uredba ni bila povsem v skladu s tem načelom, ker je dajala v enem najvažnejših vprašanj občinske samouprave, to je v od¬ rejanju službenega razmerja med občino in občinskim uslužbencem, banu oziroma sreskemu načelniku odloču¬ jočo besedo. \ Hkrati je nova uredba izpustila tiste določbe prejšnje uredbe, ki v smislu § 85. z. o. ne spadajo v uredbo, mar¬ več po § 90. istega zakona v občinski statut. * Podatke povzemam delovna iz motivnega poročila k osnutku nove uredbe. 7 2. Izvršile so se razne izpremembe upravno-tehnične narave, ki so se pokazale kot potrebne. Semkaj spadajo tudi razne dopolnitve. 3. Zvišali so se minimalni prejemki uslužbencev na glavnih službenih mestih ter znižale njih dajatve. 4. Prehodne določbe prejšnje uredbe so se skoraj do¬ cela izpremenile iz razlogov, M se spodaj navajajo. Izvršene izpremembe so v glavnem naslednje: K t. 1. Izpremenili so se čleini 19. (12.),* 30. (23.), 32. (25.), 35., zadnji odst. (28., zadnji odst.), 44. (35.), 96. (98.), 97. (99.), 147. (150.), črtali pa so se, ker ne spadajo v uredbo, členi 12. do 15., 42., 43. dn 56., zadnji odst. (ki je odpadel v novem členu 46.). K t. 2. Popravki so se izvršili v členih 1. (1.), 2. (2.), 3. (3.), 6. (6.), 8. (8.), 16. do 18. (11.), 46. (37.), 47. (38.), 48. (39.), 51. (42.), 52. (je odpadel popolnoma), 53. (43.), 55. (45.), 63. (54.), 67. (58.), 71. (62.), 72. (63.), 85. (76.), 86. (77.), na novo vnesli členi 78. do 88. (nove uredbe), popravili dalje členi 93. (95.), 101. (103.), 104. (106.), 106. (108.), 109. (111.), 113. (115.), 114. (116.), 123. (125.), 126. (128.), 136. (138.), 145. (147.) in dodal nov člen 148. (nove uredbe). K t. 3. Tu sem spadajo izpremembe v členih 56. (46.), 58. (48.) lin 59. (49.); vnesel se je nov člen 53. (nove uredbe) in izpremenili dalje členi 87. (89.), 90. (92.), 91. (93.), 160. (162.) m 162. (164.). K t. 4. Tako obsežne izpremembe** prehodnih določb prejšnje uredbe so bile potrebne, ker le-ta na eni strani ni dovolj upoštevala predpisa § 146., odst. 1., z. o. glede pridobljenih pravic občinskih uslužbencev, na drugi stra¬ ni pa, ker je delila uslužbence v skupine z manj ko pet, * Številke -pred oklepaji pomenijo člene uredbe z dne 12. marca 1934, II. No. 504.0/2, številke v oklepajih pa člene uredbe z dne 12. marca 1936, II. No. 840711. ** Izpremembe posameznih členov prehodnih določb se tu ne navajajo, ker bi radi svoje obsežnosti, povzročene po docela novi ureditvi materije, primerjanje nove uredbe s staro ne olajšale, marveč le otežkočile. 8 s petimi do deset in več službenih let in ker je glede prevedbe teh skupin različno postopala ter tudi predpi¬ sala obvezni izpit po § 91. z. o., za kar v zakonu ni osnove. Končno se je morala nova uredba ozirati tudi na razme¬ re, ki so nastale z uveljavljenjem in izvajanjem prehod¬ nih določb stare uredbe. Da se uredi iznova vsa materija glede prevajanja uslužbencev, določa nova uredba: a) da mora izdati vsaka občina v šestih mesecih po uveljavljenju uredbe nov statut po § 90, z. o., dotlej pa velja stari statut (čl. 153.), b) da naj sklepajo občinski odbori v treh mesecih po odobritvi novega statuta o prevedbi vseh občinskih usluž¬ bencev (čl. 154.) po načelih čl. 155. do 157. Po prevedbi občinskih uslužbencev razpiše ban vo¬ litve v banovinski pokojninski sklad za občinske usluž¬ bence v Ljubljani. Te prve volitve po novi uredbi vodi odbor treh oseb, ki jih odredi ban (čl. 167.). Z objavo nove uredbe v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine« ni stopila ta uredba takoj v celoti v veljavo. VI. poglavje (čl. 19. do 22.) prej¬ šnje uredbe velja namreč še do 31. decembra 1936, tako da dobijo ustrezne določbe V. poglavja (čl. 12. do 15.) nove uredbe obvezno moč šele z dnem 1. januarja 1937 (čl. 168.). Glej tudi podrobnejša pojasnila k čl. 168. Banski svet Dravske banovine je po pooblastilu iz § 85. zakona o občinah na svojem VII. rednem zasedanju dne 22. februarja 1936 sklenil nastopno uredbo o občinskih uslužbencih. I. POGLAVJE. Splošne določbe. Člen 1. Občinski uslužbenec je oseba, katero je občina spre¬ jela v svojo službo, da vrši njene posle. Cl. 1. u. o. u. z dne 12. marca 1934, II. No. 5040/2, je določil, da je občinski uslužbenec oseba, katero je sprejela občina v svojo službo, da vrši posle njene pristojnosti. Novi pojem občinskega uslužbenca je širši od pravkar navedenega, kajti čl. 1. nove uredbe ne označuje kot občinskega uslužbenca osebo, iki vrši posle, za .katere je občina pristojna po z. o. in drugih zakonskih predpisih, marveč osebo, ki vobče vrši »njene poisle«, ne glede na to, ali so to posli javno- ali zasebnopravne prirode in ali spadajo v Običajni krog občinskih poslov ali ne. Odločilno je, da sprejme pristojno občinsko oblaistvo (čl. 3.) osebo v občinsko službo na način, predpisan s to uredbo oziroma z občinskim statutom po § 90. z. o., in sicer v namenu, da vrši sprejeta oseba od občine ji preorlkazane poisle. Člen 2. Službeno razmerje med občino in njenim uslužben¬ cem je javnopravnega značaja. 10 Spore iz tega razmerja rešujejo občna upravna oblast- va v rednem upravnem postopku. To ne velja za občinske uslužbence, ki so postavljeni s posebno službeno pogodbo. K odst. 1. z. o. nima posebne odredbe o pravnem značaju službenega razmerja občinskega uslužbenca do Občin©. Z. o. določa edinole, da so spori o pravicah do pokojnine in o določa¬ nju iznosa pokojnine upravni (§ 88., zadnji odst.). Zato je bilo potrebno, da uredi to vprašanje u. o. u., ki določa, da je služ¬ beno razmerje med občino in njenim uslužbencem javnopravne¬ ga značaja.* To pa velja le za pragmatične uslužbence.** S tem je odstranjena nejasnost in problematika, ki je prej v teni po¬ gledu obstajala in ki je dovedla zaradi nedostajanja jasnega zakonitega določila do tako različnega in nasprotujočega si po¬ stopanja oblastev. Z navedeno določbo se je priznal občinskim uslužbencem značaj, ki jim zbog važnosti njihove funkcije v javni upravi po vsej pravici gre: značaj javnega uslužbenca tudi z vidika službenega prava. K odst. 2. Logična posledica v odst. 1. navedenega načela je, da rešujejo spore iz službenega razmerja občinskih uslužben¬ cev do občine občna upravna oblastva v rednem upravnem po¬ stopku, t. j. po predpisih z. u. p. Občna upravna oblastva so sreski načelnik v prvi ter ban v drugi stopnji (čl. 20. z. n. u.). Občina sama ne more reševati spora v prvi stopnji, ker ni občno upravno oblastvo, marveč Oblastvo občne uprave (čl. 19. z. n. u.). Občina nastopa torej pri takih sporih prav tako kakor prizadeti občinski uslužbenec kot stranka. K odst. 3. ‘Načeli iz 1. in 2. odst. o javnopravnosti službe¬ nega razmerja in o reševanju sporov iz tega razmerja po upravni poti ne veljata za pogodbene uslužbence. Pogodbeni so tisti uslužbenci, ki jih postavi občina s posebno službeno po¬ godbo, t. j. z dvostranskim pravnim poslom, pri katerem nasto¬ pata občina in uslužbenec ikot ravnopravna pogodbenika, torej kot stranki, doeim postavlja občina pragmatične uslužbence z enostransko oblastveno odločbo, izvirajočo iz njene gospodstvene pravice. Službeno razmerje pogodbenih občinskih uslužbencev * Primerjaj tudi § 112. z. m. o. ** Pojem •pragmatičnih uslužbencev je razložen v pojas¬ nilu k čl. 6., odst. 3. 11 je zasebnopravno, spore iz tega službenega razmerja rešujejo redna sodišča (§ 1. c. p. p.). Člen 3. Odločbe o službenih razmerjih vseh občinskih usluž¬ bencev (postavitev, imenovanje v položaje, napredovanje, prestanek službe itd.) izdaja, kolikor ni s to uredbo dolo¬ čeno drugače, občinski odbor. Doči-m z. m. o. (§ 102.) izrečno določa, da imenuje mestne uradnike mestni svet in da predpiše način postavljanja drugih uslužbencev mestni svet s statutom, nima z. o., če abstrahiramo od splošne formulacije v § 90. z. o., ustreznega določila. Predpis 51. 3. uredlbe, da izdaja odločbe o službenih razmerjih vseh občinskih uslužbencev občinski odbor, ki je odločujoči organ občine, ustreza ustavno zajamčenemu načelu občinske samo¬ uprave. Te odločbe izda občinski odbor na ta način, da napravi v pravilno sklicani seji na način, ki je predpisan z z. o. in z občinskim poslovnim redom, sklep, ki obsega ureditev dotičnega službenega razmerja. To načelo pozna le malo važnejših izjem, tako n. pr. glede upokojitve občinskih uslužbencev (51. 62.) ter odmere njih oseb¬ ne in rodbinske pokojnine (51. 69. in 95.), ki je ne izvrši občin¬ ski odbor, marveč ban. Odločbe o službenih razmerjih, ki jih ne izda občinski odbor, marveč kak drug funkcionar ali organ mimo predpisov u. o. u., so neveljavne ter jih mora nadzorno oblaistvo ob izvrše¬ vanju nadzorstvene pravice proglasiti za nične (§ 135., odst. 1., t. 1., z. u. p.), prizadeti uslužbenec pa ima v danem primeru možnost tožbe na redno sodišče zoper osebo, s katere nepri¬ stojno odločbo mu je nastala škoda. Člen 4. O vseh odločbah po čl. 3. se izdajajo uslužbencem dekreti. Sklep občinskega odbora po 51. 3. še ne ustvarja za usluž¬ benca nobene pravice oziroma obveznosti napram občini. Le-ta nastane zanj šele, ko se mu sklep občinskega odbora posvedoči s službenim dekretom, oziroma če gre za pogodbenega usluž- 12 bemca, s službeno pogodbo. Dekret (pogodba) velja samo, če jo podpišejo za Občino predsednik občine in dva člana uprave, ki ju za (to določi občinski odbor (§ 84., odst. 2., t. 2., z. o.). Razen tega mora biti dekret (pogodba) opremljen z občinskim peča¬ tom (čl. 22., odst. 2., z. n. u.). Pred vročitvijo dekreta imora občinska uprava v smislu § 124. z. o. predložiti nadzornemu oblastvu radi morebitnega postopka po § 125. z. o. prepis zapisnika seje občinskega odbo¬ ra, v kateri se je o zadevi razpravljalo. Pri izdaji odločb je upoštevati- predpise z. u. p. To velja tudi tedaj, če ne izda odločbe občinski odbor, marveč po svoji pristojnosti kak drug organ, n. pr. ban (glej 2. odst. pojasnil k čl. 3.). Člen 5. Službena mesta občinskih uslužbencev so glavna in pomožna. Na glavna službena mesta se postavljajo uradniki in uradniški pripravniki, na pomožna ostali uslužbenci. K odst. 1. Razdelitev službenih mest občinskih uslužben¬ cev na glavna in pomožna službena unesla ima svojo osnovo v § 85. z. o., ki omenja sicer samo glavna službena mesta, katerih potrebni korelat pa so pomožna službena mesta. K odst. 2. Glavna službena mesta zavzemajo uradniki in uradniški pripravniki, t. j. osebe, ki jih našteva čl. 6., odst. 2. Za te osebe je predpisana v čl. 10. minimalna šolska izobrazba. Ostali uslužbenci so pomožni uslužbenci, ki nimajo uradniškega značaja. Sem spadajo zvaničniki (pomožni pisarji, pisarniški pomočniki), občinski redarji, služitelji, poljski in gozdni čuvaji, babice, konjači, mesogledi in drugi (glej čl. 6., odst. 6.). Člen 6. Uradniki so upravni in strokovni uslužbenci. Upravni uslužbenci so: tajnik, blagajnik, knjigovodja, pomožni tajnik, pomožni blagajnik, vojaški referent; strokovni uslužbenci so: zdravnik, živinozdravnik, inže¬ nir, tehnik, agronom in drugi. Načeloma morajo biti vsi upravni uslužbenci na glavnih službenih mestih pragmatični. 13 Na prošnjo občinskega odbora sme ban iz tehtnih razlogov izjemoma dovoliti, da postavi občina na glavno upravno službeno mesto pogodbenega uslužbenca. Za pogodbene uslužbence veljajo členi 7., 8. (razen točk 1. in 6. ter zadnjega odstavka), 9., 10., 12., 14., 15., 17. do 29., 30., odst. 1., 31., 33., 34., 35., 96., 98., odst. 2. in 3., 100., 101., 147., 148., 149. in 150. Položaja uradnika nimajo naslednji strokovni usluž¬ benci: babice, konjači, cestarji, mesogledi in podobni. Glede pomožnih uslužbencev veljajo ustrezne odred¬ be občinskih statutov. Občinski statuti odrejajo hkratu, ali in katera mesta se zasedejo s pragmatičnimi oziroma s pogodbenimi pomožnimi uslužbenci. K odst. 1. Po čl. 5., odst. 2., se postavljajo na glavna služ¬ bena mesta uradniki in uradniški pripravniki, po čl. 6., odst. 1., pa se dele uradniki (in vsekakor tudi uradniški pripravniki, ki so.na tem mestu očividno pomotoma izpuščeni) na upravne in strokovne uslužbence. Pojem upravnih in strokovnih uslužben¬ cev je opredeljen z njih naštevanjem v odst. 2. K odst. 2. Naštevanje upravnih uslužbencev je izčrpno. Kakor je iz naštevanja razvidno, so to uslužbenci, ki se bavijo pretežno s pisarniškimi in računskimi (blagajniškimi) posli, torej z občinskimi upravnimi posli v ožjem smislu besede, do- čim opravljajo strokovni uslužbenci posle svoje posebne stroke (čl. 19., odst. 4.), pisarniške posle pa samo, kolikor je to v zvezi .z izvajanjem njihove stroke. Besedi »in drugi« na koncu tega odstavka pomenita, da naštevanje strokovnih uslužbencev ni izčrpno in da morejo občine v občinskem statutu sistemizirati tudi še druga strokovna službena mesta. K odst. 3. Pragmatični (v nasprotju s pogodbenimi usluž¬ benci) so tisti z enostransko odločbo občinskega odbora postav¬ ljeni občinski uslužbenci javnopravnega značaja, katerih služ¬ bena razmerja so v celoti in za vse uslužbence te vrste enako urejena v u. o. u. in v občinskih statutih. Za pragmatične usluž¬ bence veljajo torej že vnaprej določeni službeni predpisi, ki so za vse uslužbence te vrste enako obvezni in ki načeloma ne dopuščajo za posamezni primer izjeme. Sklep občinskega odbo¬ ra, ki se nanaša na pragmatičnega uslužbenca in ki ni v skladu z u. o. u. oziroma z občinskim statutom, je neveljaven. 14 Načeloma morajo biti pragmatični vsi tajniki, blagajniki, knjigovodje, pomožni tajniki, pomožni blagajniki in vojaški refe- rentje. To načelo velja samo za navedene upravne uslužbence, ne pa tudi za strokovne uslužbence na glavnih službenih mestih, torej ne za zdravnike, živinozdrdvnike, inženirje, tehnike, agronome itd., kakor tudi ne za pomožne uslužbence vseh vrst, ki ,so po odredbi občinskih statutov lahko pragmatični ali po¬ godbeni (glej odst. 7.). Z načelom iz odst. 3. je hotel uredbodavec poudarjati važ¬ nost funkcije, ki jo opravljajo upravni uslužbenci na glavnih službenih mestih ter jim zagotoviti eksistenco, kajti pragmatič¬ ne uslužbence ščitijo predpisi u. o. u. in občinskih statutov. Oni pridobe n. pr. po poteku določene dobe stalnost (glej čl. 11.), nakar jim more služba prestati samo, če je podan kak primer iz čl. 37. (glej tamošnj-a pojasnila), ne pa tudi z navadno služ¬ beno odpovedjo. Navedeno načelo pa je tudi v eminentnem jav¬ nem interesu, ker so ti uslužbenci zaradi svoje stalnosti ob ved¬ no menjajočih se občinskih odborih tisti organi, na katere se morejo naslanjati novi občinski funkcionarji, s čimer je zagotov¬ ljena potrebna nepretrganost v notranjem občinskem poslova¬ nju. Glede izjem od tega načela glej odst. 4. K odst. 4. »Tehtni razlogi«, iz katerih srne ban dovoliti izjemo od načela iz odst. 3., niso navedeni in tudi ne opisani. Ban odloča po prosti presoji, ali so podani taki tehtni razlogi ali ne ter ni pri tem vezan na nobene predpise. K odst. 5. Ta. odstavek je v sklopu določb, ki se nanašajo na uslužbence na glavnih službenih mestih in velja radi tega samo za te, ne pa tudi za pomožne uslužbence, katerih službena razmerja urejajo po odst. 7. občinski statuti. Ta odstavek velja torej le za pogodbene uslužbence na glavnih službenih mestih, bodisi da so to (izjemoma) upravni ali pa strokovni uslužbenci. Je obvezen predpis, preko ali mimo katerega ne morejo občine ne pri izdajanju občinskih statutov po § 90. z. o. in ne pri sklepanju individualnih službenih pogodb, ki morajo prevzeti v tem odstavku navedene 'člene u. o. u. v svoje besedilo ali se vsaj nanje sklicevati. Na drugi strani pa členi u. o. u., ki v tern odstavku niso navedeni, za pogodbene uslužbence na glavnih službenih mestih ne veljajo ter je ureditev ustreznih službenih razmerij pridržana prostemu dogovoru med občino in uslužben¬ cem. Tako n. pr. ne veljajo za te uslužbence predpisi glede stalnosti (čl. 11.), glede prestanka službe (čl. 37. do 44.), glede 15 službenih prejemkov (el. 45. do 53.), glede pokojnin in banovin¬ skega pokojninskega sklada (51. 54. do 95.), pa tudi predpisi o disciplinski odgovornosti veljajo zanje samo v zelo omejenem obsegu. (Glej tudi pojasnila pri posameznih v tem odstavku navedenih členih.) K odst. 6. Dočim obravnavajo odstavki 1. do 5. tega člena službena razmerja uslužbencev na glavnih službenih mestih, se bavita odstavka 6. in 7. le s pomožnimi uslužbenci. Ker nimajo v tem odstavku navedeni strokovni uslužbenci uradniškega po¬ ložaja (glej čl. 5., odst. 2.), so pomožni uslužbenci. (Glej tudi naslednji odstavek.) K odst. 7. Tu izraženo načelo je največje važnosti [glej uvod, str. 3, odst. a)]. U. o. u. velja za pomožne uslužbence, ne glede na to, ali so pragmatični ali pogodbeni samo, kolikor to uredba izrečno določa. Vsa ostala službena razmerja pomožnih uslužbencev pa morajo urediti občinski statuti iz § 90. z. o. Ker je velik del členov u. o. u. uporaben tudi za pomožne uslužbence (n. pr. splošni pogoji za sprejem v službo, stalnost, izvrševanje službenih dolžnosti, p res tanek službe,'disciplinski predpisi itd.), si morejo občine svojo nalogo pri izdajanju občinskih statutov olajšati s tem, da prevzamejo ustrezne člene uredbe v besedilo statuta, oziroma da se v statutu nanje sklicujejo. V tem primeru veljajo zadevne določbe uredbe (dasi le derivativno) tudi za pomožne uslužbence. Občinski statut odobri ban, ki ima tedaj možnost, da uveljavi načelo čimvečjega izenačenja predpisov za uslužbence na glavnih in pomožnih službenih mestih. II. POGLAVJE. Splošni pogoji za sprejem v službo. Člen 7. Občinski uslužbenci morejo biti samo državljani kra¬ ljevine Jugoslavije po rojstvu, kakor tudi oni naturalizi¬ rani državljani, ki so jugoslovanske narodnosti. Čl. 7. predpisuje kot pogoj za sprejem v občinsko službo jugoslovansko državljanstvo. Jugoslovansko državljanstvo se dokazuje redoma z državljansko izkaznico, ki jo izda v smislu § 4. z. d. na podlagi predložene domovnice pristojno sresko 16 načelstvo (v Ljubljani uprava policije, v Mariboru ki Celju predeto jeištvo mestne policije). Od oseb, ki iso jugoslovanski državljani po rojstvu, ki so se torej že rodile ikot jugoslovanski državljani, se ne zahteva za sprejem v občinsko službo slovenska, hrvatska ali srbska narod¬ nost, marveč so te osebe lahko pripadniki katere koli narod¬ nosti. Od oseb pa, ki niso jugoslovanski državljani po rojstvu, marveč so to postale pozneje (naturalizirani državljani), se zahteva za sprejem v občinsko službo tudi jugoslovanska, t. j. slovenska, hrvatska -ali srbska narodnost. Od sprejema v občinsko službo so torej' izključeni tudi slovenski primorski in koroški emigrant je, dokler ne pridobe jugoslovanskega državljanstva. Ta člen je obvezen za pragmatične uslužbence na glavnih službenih mestih po načelu, navedenem v uvodu str. 4, odst. c), za pogodbene uslužbence na glavnih službenih mestih pa po določbi čl. 6., odst. 5. Ker je hotel uredbodavec uveljaviti ta člen za občinske uslužbence vseh vrst, ga je sprejeti med tiste določbe občinskega statuta, ki urejajo službena razmerja po¬ možnih uslužbencev (čl. 6., odst. 7.). Glede učinka izgube državljanstva na občinsko službo glej čl. 37., t. 6. Člen 8. V občinsko službo sme biti sprejet samo, kdor izpol¬ njuje poleg pogoja iz čl. 7. še tele pogoje: 1. da je dovršil 21. leto starosti; 2. da je telesno in duševno zdrav; 3. da je dobrega vedenja; 4. da zna popolnoma službeni jezik; 5. da ima predpisano kvalifikacijo; 6. da ni dovrši) 40. leta starosti; 7. da je odslužil obvezni rok v stalnem kadru, razen če je po odredbah zakona o ustroju vojske in mornarice kot edini hranitelj nesposobnih zadrugarjev ali kot stalno ali začasno nesposoben oproščen službe v stalnem kadru, oziroma če je zavezan vojnici, da dokaže, da je plačal vojnico; 17 8. da ni pod skrbstvom ali v konkurzu ali da tli nad njim podaljšana očetovska oblast; 9. da ni bil s sodno razsodbo obsojen na izgubo častnih pravic, kar je ovira ves čas, dokler ta izguba traja; 10. da mu kot aktivnemu državnemu, banovinskemu ali občinskemu uslužbencu ni prestala služba iz razlogov, navedenih v točkah 1., 2., 7. in 8. čl. 37.; 11. da mu kot državnemu, banovinskemu ali občin¬ skemu upokojencu ni bila s sodno ali disciplinsko raz¬ sodbo odvzeta pravica do pokojnine. Na glavna službena mesta se ne more postaviti ose¬ ba, ki uživa kakršno koli pokojnino. K odst. 1. V tem odstavku navedene pogoje morajo izpol¬ niti vsi pragmatični uslužbenci na glavnih službenih mestih, prav tako pa (zbog določbe el. 6., odst. 5.) tudi vsi pogodbeni uslužbenci na glavnih službenih mestih, vendar z izjemo, da ne veljata za te uslužbence točki 1. in 6. ter zadnji odstavek tega člena. Za pomožne uslužbence veljajo posebni predpisi občinskih statutov (čl. 6., odst. 7.). K posameznim točkam se pripominja: k t. 1. Kakor že gori omenjeno, ne velja ta točka za pogod¬ bene uslužbence na glavnih službenih mestih; za sprejem teh uslužbencev ni postavljena ne spodnja ne zgornja starostna meja. Predpisana starost 'se dokaže z rojstnim oziroma krstnim listom; k t. 2. Se dokaže z zdravniškim izpričevaloin javnega zdravnika, ki ne sme biti starejše kot pol leta; k t. 3. Se dokaže z nravstvenim izpričevaloin pristojne občine (državnega krajevnega policijskega oblastva), ki ne* sme biti starejše kot pol leta; k t. 4. Znanje službenega, t. j. slovenskega ali srbskohrvat- skega jezika se dokaže s šolskimi izpričevali, po potrebi tudi s praktično paskušnjo; k t. 5. Minimalna kvalifikacija je predpisana s čl. 10. uredbe. Če zahteva občinski statut višjo kvalifikacijo, mora prosilec dokazati, da ima zahtevano višjo kvalifikacijo. Zahtevana kvalifikacija se dokaže s šolskimi izpričevali (podrobnejša navodila glej pri čl. 10.), z odločbo pristojnega 2 18 oblastva o spregledu kvalifikacije, oziroma z odločbo o izvršeni prevedbi po el. 155. do 157. Za prehodno dobo petih let, ki poteče dne 29. julija 1941, glej tudi 51. 152.; k t. 6. Glej. pripombo k t. 1.; k t. 7. Kot dokazilo o ureditvi vojaške dolžnosti je pred¬ ložiti v smislu razpisa ministrstva za vojsko in mornarico z dne 9. aprila 1936, Dj. br. 7970, oziroma razpisa kraljevske baniske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 25. aprila 1936, I. No. 5097/1, ustrezno potrdilo komande vojaškega okrožja, a ne vojaško izkaznico (vojničko ispravo), katere vojaški obveznik ne sme dati iz rok. Oseba, ki je bila pri naboru potrjena, kateri pa je bil obvezni rok v stalnem kadru odložen (n. pr. pri dijakih do dovršenih študij oziroma do 27. leta starosti), se ne more sprejeti v občinsko službo, ker ni zadostila vojaški dolžnosti, marveč ji je bila le-ta samo odložena. Stalno in začasno nespo¬ sobni se smejo sprejeti v občinsko službo, vendar morajo doka¬ zati, da so plačali zapadlo vojnico; k t. 8. Potrjujejo sodišča; k t. 9. Isto kakor t. 8.; k t. 10. Prosilci, ki so bili prej v državni, banovinski ali drugi občinski službi, morajo predložiti potrdilo teh oblastev, da jim ni prestala služba iz razlogov, navedenih v t. 1., 2., 7. in 8. čl. 37. te uredbe, ali pa morajo to dokazati z drugimi verodostojnimi listinami (n. pr. z odločbo o sprejemu ostavke na državno, banovinsko ali občinsko službo, z upokojitvenim dekretom itd.). Prosilci pa, ki prej niso bili v eni izmed nave¬ denih služb, morajo podati ustrezno pismeno izjavo. Morebitna lažna izjava ima za posledico prestanek službe po čl. 37., t. 9.; k t. 11. To potrdilo (oziroma drugo verodostojno doka¬ zilo) predložijo samo državni, banovinski ali občinski upokojen¬ ci. Ostali prosilci podajo pismeno izjavo, da niso državni, bano¬ vinski ali občinski upokojenci. K odst. 2. Ta omejitev ne velja za pogodbene uslužbence na glavnih službenih mestih (glej pojasnilo k odst. L), torej v danem primeru tudi ne za pogodbene uslužbence upravne stroke, katerih postavitev sme ban izjemoma dovoliti (glej čl. 6., odst. 4.). Ker je smatrati ta odstavek kot izjemno določbo, jo je utesnjujoče razlagati. S pojmom »pokojnine« torej ni istiti slične starostne preskrbe kakor n. pr. starostne in invalidske rente, 10 starostne podpore, vzdrževaimine, rente iz zavarovalnih pogodb itd., ne glede na to, ali jih prejema prosilec od javnih dblastev in ustanov ali od zasebnih institucij. Člen 9. Občinski uslužbenec ne more postati in ne ostati oseba, ki širi načela zoper obstoječo državno obliko ali načelo protipravne izpremembe državnega reda. Ta člen velja za pragmatične, ter zbog določbe čl. 6., odst. 5., tudi za pogodbene uslužbence na glavnih službenih mestih. Kot splošno pravilo ga je prevzeti tudi v občinske sta¬ tute, tako da bo' veljal tudi za pomožne uslužbence (glej čl. 6., odst. 7.). Pred sprejemom v občinsko službo se morajo občinska oblaistva prepričati, da ne obstoji izključevalni razlog po čl. 9. Ista dolžnost veže tudi nadzorna oblastva, ki morajo v danem primeru na podstavi § 125. z. o. zadržati sklep občinskega od¬ bora o sprejemu take osebe v občinsko službo. Če pa zapazijo te nedostatke med službovanjem, morajo vse potrebno' ukreniti, da se uslužbenec odslovi iz službe. III. POGLAVJE. Minimalna kvalifikacija za glavna službena mesta. Člen 10. V mestnih, trških, zdraviliških in takih občinah, ki imajo 3000 ali več prebivalcev, se smejo postaviti za upravne uslužbence na glavnih službenih mestih le ose¬ be, ki imajo vsaj popolno srednjo ali njej enako strokovno šolo z zaključnim izpitom. V podeželskih občinah, ki imajo do 5.000 prebivalcev in katerih davčna osnova leta 1935. ni presegala din 150.000 ter v ostalih spredaj ne navedenih občinah, se smejo postaviti za upravne usluž¬ bence na glavnih službenih mestih osebe, ki imajo vsaj štiri razrede srednje ali njej enake strokovne šole. Strokovni uslužbenci morajo imeti isto kvalifikacijo, ki je predpisana za dotično stroko v državni službi. 2 * 20 Po § 85. z. o. predpisuje u. o. u. le najnižjo kvalifikacijo (šolsko izobrazbo), ki jo morajo imeti uslužbenci na glavnih službenih, mestih. Občine smejo predpisati v občinskih statutih tudi višjo kvalifikacijo, ki je tedaj obvezna. Prav tako predpiše občina v občinskem statutu tudi kvalifikacijo pomožnih usluž¬ bencev. K odst. 1. Ta odstavek se nanaša na pragmatične i.n po določbi čl. 6., odst. 5., tudi na pogodbene upravne uslužbence na glavnih službenih mestih, t..j. na občinske tajnike, blagaj¬ nike, knjigovodje, pomožne tajnike, pomožne blagajnike in vo¬ jaške referente (61. 6., odst. 2.). Po veli,kosti in važnosti občin, po številu prebivalcev in davčni moči občin morajo imeti omenjeni občinski uslužbenci A. vsaj popolno srednjo ali njej enako strokovno šolo z zaključnim izpitom, oziroma B. vsaj štiri razrede srednje ali njej enake strokovne šole. A. Vsaj popolno srednjo ali njej enako strokovno šolo z zaključnim izpitom morajo imeti občinski tajniki itd. naslednjih občin: 1. mestnih (ne glede na število prebivalcev in na davčno osnovo). Tu niso mišljene mestne občine po zakonu o mestnih občinah (v Dravski banovini: Celje, Ljubljana, Maribor in Ptuj), marveč tiste občine, za katere velja sicer zakon o Občinah, ki pa imajo po starih privilegijih naziv, oziroma organizacijo, pravice in dolžnosti »mesta« ali ki so bile proglašene za mesto v smislu tarifne postavke 54. zakona o taksah in pristojbinah; 2. trških (ne glede na število prebivalstva in na davčno osnovo). »Trških« občin ne navaja ne z. o., ne z. m. o. Trške občine v smislu u. o. u. so občine, ki imajo istare trške privile¬ gije ali ki so bile proglašene za trg v smislu tarifne postavke 54. zakona o taksah in pristojbinah; 3. zdraviliških (ne glede na število prebivalstva in na davčno osnovo); 4. takih, ki niso ne mestne, ne trške, ne zdraviliške obči¬ ne, a imajo 3000 ali več prebivalcev in katerih davčna osnova je iznašala leta 1935. dinarjev 150.001 ali več; 5. takih, ki niso ne mestne, ne trške, ne zdraviliške občine, a imajo 5001 ali več prebivalcev, ne glede na davčno osnovo. 21 Popolna srednja ali njej enaka strokovna šola brez za¬ ključnega izpita ne daje kvalifikacije za glavna službena mesta upravne stroke v občinah, navedenih pod t. 1. do 5. B. Vsaj štiri razrede srednje ali njej enake strokovne šole morajo imeti občinski tajniki itd. naslednjih občin: 1. takih, ki niso ne mestne, ne trške, ne zdraviliške obči¬ ne, a imajo največ 2999 prebivalcev, ne glede na davčno osnovo; 2. takih, ,ki niso ne mestne, ne trške, ne zdraviliške obči¬ ne, imajo 3000 do največ 5000 prebivalcev in katerih davčna osnova je znašala 1935 največ dinarjev 150.000'—. Od prosilcev za glavna službena mesta upravne stroke v občinah pod B. se ne zahteva nižji tečajni (zaključni .izpit). Glede čina strokovnih šol glej uredbo o činu strokovnih šol nasproti srednji šoli in fakultetam.* Opozarja is;e, da ustrezata prejšnja osemraizredna višja ljudska šola ter do vštetega 31. oktobra 1925 v Dravski in Pri¬ morski banovini dovršena trirazredna meščanska šola dovrše¬ nim Štirim razredom srednje šole (čl. 2., t. 17. in 20., navedene uredbe). Dveletne in osemnajstmesečne podčastniške šole voj¬ ske in mornarice vseh vrst orožja ustrezajo po 51. 1., t. 1., te uredbe samo dvema razredoma srednje šole. Absolventi teh šol se torej ne morejo sprejemati na glavna službena mesta uprav¬ ne stroke, marveč — po odredbah občinskih statutov — le‘ na pomožna službena mesta. Pač pa imajo absolventi strojne pod¬ častniške šole mornarice in raznih drugih vojaških (vendar ne podčastniških) šol po čl. 2. oziroma 3. navedene uredbe kvalifi¬ kacijo za glavna službena mesta upravne stroke v občinah, navedenih pod B., oziroma pod A. Po 51. 5. uredbe o činu strokovnih šol odloča o tem, katere tuje šole ustrezajo popolni ali nepopolni srednješolski izobrazbi, minister za prosveto po predhodnem zaslišanju glavnega pro¬ svetnega sveta. Po čl. 6. iste uredbe veljajo za določitev, katere tuje šole ustrezajo fakultetni izobrazbi, predpisi zakona o nostrifikaciji diplom s tujih univerz in visokih šol (»Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine« z dne 20. avgusta 1930, št. 101/19 — »Službene noviine kraljevine Jugoslavije« z dne 11. julija 1930, št. 155/LVIII/339). Besedilo uredbe glej: »Dodatek«. 22 Glede spregleda kvalifikacije za prehodno dobo petih let po uveljavljenju u. o. u. glej čl. 152. K odst. 2. Ta odstavek se nanaša na pragmatične in zfoog določbe 61. 6., odst. 5., tudi na pogodbene strokovne uslužbence na glavnih službenih mestih. Ker so predpisi glede kvalifikacije strokovnih uslužbencev vseh strok zelo obsežni in ker obstoje za te stroke obvezni državni predpisi, se sklicuje u. o. u. na predpise, ki veljajo za dotično stroko v državni službi. Pri strokovnih uslužbencih tudi za prehodno dobo petih let ni predvidena možnost spregleda kvalifikacije (glej čl. 152.). IV. POGLAVJE. Stalnost. Člen 11, Pragmatična služba je stalna ali začasna. Začasna pragmatična služba traja največ tri leta. Začasni uslužbenec se lahko vsak čas odpusti iz službe z enomesečnim odpovednim rokom, Po preteku začasne pragmatične službe postane usluž¬ benec stalen. Glede pojma pragmatičnega uslužbenca glej pojasnila k 61. 6., odst. 3. Začasna ali stalna pragmatična služba je pojmovno izklju¬ čena pri pogodbenih uslužbencih. Ta člen velja torej le za pragmatične uslužbence na glavnih službenih mestih. Občinski statuti morejo ta institut predvideti tudi za pomožne uslužbence (čl. 6., odst. 7.). Pragmatična služba je redoma najprej začasna, potem pa stalna. Dobo začasnosti določi občinski statut. Ta doba ne sme biti daljša kot tri leta, po odredbi občinskega statuta pa lahko 'tudi popolnoma odpade. V tem primeru pridobi uslužbenec stalnost že ob nastopu službe. Doba začasnosti se označuje pri uslužbencih na glavnih službenih mestih navadno kot pripravljalna doba. Občinski statut sme odrediti, da mora uslužbenec med pripravljalno dobo posečati tečaj po § 91. z. o. ter opraviti zaključni izpit. 23 Dokler je uslužbenec začasen, ga sme občinsiki odbor vsak čas (torej 'tudi med mesecem) brez navedbe razlogov odpustiti iz službe. Uredba predpisuje enomesečni odpovedni rok. Po preteku začasne pragmatične službe postane uslužbenec stalen. Stalnost nastopi po sili 'uredbe, t. j. avtomatično brez posebnega sklepa občinskega odbora. Stalnost se mora usluž¬ bencu posvedočiti. Razlika med začasnim in stalnim službenim razmerjem je ta, da se more služba vsak čas brez navedbe razlogov odpove¬ dati le začasnemu, ne pa stalnemu uslužbencu. Poslednjemu prestane služba le tedaj, če je podan kak primer prestanka službe po čl/ 37. Večina teh primerov velja siicer tudi za začasnega uslužbenca, le-ta se pa more poleg tega tudi brez navedbe razlogov vsak čas odpustiti iz službe. U. o. u. pozna primer, da izgubi uslužbenec že pridobljeno stalnost, ne da bi mu prenehala služba. To je disciplinska kazen ukinitve stalnosti po čl. 102., odst. 1., t. 4., ki jo sme izreči disciplinsko sodišče za hujše disciplinske prestopke, in sicer največ za tri leta (81. 106.). Uslužbenec je v tej dobi zopet začasen ter se more tedaj vsak 'čas odpustiti iz službe z eno¬ mesečnim odpovednim rokom, čeprav je bil prej še toliko let stalen. V. POGLAVJE. Popolnjevanje glavnih službenih mest. Člen 12. Glavna službena mesta se popolnjujejo na osnovi razpisa. Razpis se mora objaviti na občinski deski, v »Službe¬ nem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine« in vsaj v enem dnevniku, izhajajočem v Dravski banovini. Rok za vlaganje prošenj ne sme biti krajši od 30 dni. Prošnje za sprejem v službo je vložiti pismeno ter podpreti z vsemi potrebnimi listinami (čl. 8.). Ko poteče rok za vlaganje prošenj, skliče predsednik občine v roku 30 dni sejo občinskega odbora radi posta¬ vitve občinskega uslužbenca. Na tej seji pregleda občin- 24 ski odbor vse došle prošnje ter postavi s sklepom enega izmed prosilcev, ki izpolnjuje pogoje razpisa, za občin¬ skega uslužbenca. Če ni nobenega prosilca, ali če noben prosilec ne izpolnjuje pogojev razpisa, ali če so proti vsem prosilcem, ki izpolnjujejo pogoje, tehtni pomisleki, je treba razpis mesta nemudoma ponoviti. Člen 12. se nanaša na vsa pragmatična in pogodbena (el. 6., odst. 5.) glavna službena mesta. Način popolnjevanja pomožnih službenih mest se določi z občinskim statutom (čl. 13.). K odst. 1. Oddaja glavnega službenega mesta brez razpisa ni veljavna. K odst. 2. Razpis se mora objaviti na vse tri predpisane načine, sicer ni veljaven. K odst. 3. Ob nedostajanju določbe,. od katerega dne se šteje tridesetdnevni rok za vlaganje prošenj, če se razpis ne objavi istočasno, t. j. dan na vse tri predpisane načine, je smatrati, da je prošnja vložena pravočasno, če je dospela v tridesetih dneh, odkar se je izvršil časovno zadnji način objave. Občina sme določiti v razpisu za vlaganje prošenj tudi daljši (ne pa krajši) rok kot trideset dni. Določeni rok je ob¬ vezen za občino in za prosilce. To pomeni, da mora občina sprejemati prošnje, dokler teče rok ter da zakasnelih prošenj ne srne upoštevati. K odst. 4. Postavitev osebe za občinskega uslužbenca brez njene pismene prošnje je neveljavna. Glede listin, katere je priložiti prošnji, glej pojasnila k čl. 8. K odst. 5. Rok tridesetih dni za sklicanje seje občinskega odbora se ne more podaljšati. Občinski odbor ne sme upoštevati prosilcev, ki ne izpolnjujejo pogojev razpisa. V nasprotnem primeru mora nadzorno oblastvo po § 125. z. o. zadržati izvrši¬ tev sklepa (glej 2. odstavek pojasnil k čl. 4.). K odst. 6. Če je samo en prosilec, ki izpolnjuje pogoje razpisa in proti kateremu niso tehtni pomisleki, mora občin¬ ski odbor postaviti tega prosilca za občinskega uslužbenca. Ce je več prosilcev, ki izpolnjujejo pogoje in proti katerim ni tehtnih pomislekov, mora občinski odbor enega izmed njih postaviti na razpisano mesto. Če pa ni nobenega prosilca ali če noben prosilec ne izpolnjuje pogojev ali če so proti vsem 25 prosilcem tehtni pomisleki, se postavitev ne more oziroma ne sme izvršiti ter se mora razpis mesta nemudoma, t. j. takoj ponoviti. Tako je postopati tudi, če tudi ponovni razpis nima uspeha itd. Kaj so »tehtni pomisleki«, uredba ne pove. Prosilec, ki je bil zaradi »tehtnih pomislekov« izključen od postavitve, ima pravico pritožbe na nadzorno oiblastvo, ki mora odrediti njegov sprejem v službo, če je to edini prosilec, ki izpolnjuje pogoje razpisa in če se izkaže, da proti njemu tehtni pomisleki dejan¬ ski ne obstoje. Če pa je več prosilcev in ni občina nobenega izmed njih postavila, češ da obstoje proti vsem tehtni po¬ misleki, mora nadzorno oMastvo na njih pritožbo odrediti, da mora občina enega izmed njih, o katerem je ugotovljeno, da izpolnjuje vse pogoje razpisa in da proti njemu dejanski ni tehtnih pomislekov, postaviti na razpisano mesto. Z določbo odstavka 6. je doseženo dvoje: 1. občina ni zavezana, da sprejme prosilca v službo (zlasti, če je edini prosilec), ki izpolnjuje sicer formalne pogoje, proti kateremu pa obstoje tehtni pomisleki; 2. zaščiten pa je tudi interes pro¬ silca do službe s tem, da ga ne more občina brez utemeljenega razloga zavrniti, zlasti če je edini prosilec. Zaradi določbe čl. 168. stopi čl. 12. te uredbe šele dne I. januarja 1937 v veljavo, dočim velja do 31. decembra 1936 čl. 19. uredbe o občinskih uslužbencih z dne 12. marca 1934, II. No. 5040/2, ki se glasi: »Glavna službena mesta se popolnjujejo na osnovi razpisa. Razpis se mora objaviti v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine«, na občinski deski ter po potrebi tudi v drugih listih. Rok za vlaganje prošenj ne sme biti krajši od 30 dni. Prošnje ;za sprejem v službo je vložiti pismeno ter pod¬ preti z vsemi potrebnimi 'listinami (čl. 8.). Ko poteče rok za vlaganje prošenj, sestavi občinska uprava ternopredlog izmed prosilcev, ki izpolnjujejo pogoje razpisa, ter pošlje ta predlog banu. Ban sme v 30 dneh po prejemu predloga izključiti iz ternopredloga brez navedbe razlogov enega ali več predlaganih prosilcev. V tem primeru se vrnejo spisi občinski upravi, ki dopolni ternopredlog ter ga predloži banu ali pa stavi občinskemu odboru predlog radi postavitve uslužbenca.. Občinski odbor more postavitev izvršiti ali pa skle¬ niti, da se ternopredlog dopolni ter vnovič predloži banu. Čim 26 ni v 30 dneh s strani bana nobenega ugovora več, postavi občinski odbor na redni seji enega prosilca izmed predlagane trojice za občinskega uslužbenca.« Člen 13. Način popolnjevanja pomožnih službenih mest se določi s statutom (čl. 6.). Ta določba izhaja že iz načela čl. 6., odist. 7., da urejajo vsa službena razmerja pomožnih uslužbencev občinski statuti (glej tamkaj navedena pojasnila). Občinski statuti niso pri določevanju načina popolnjevanja pomožnih službenih mest ve¬ zani na noben predpis ter smejo stvar urediti po svoje. Ker je ta člen -istoveten s čl. 20. uredbe o- občinskih usluž¬ bencih z dne 12. marca 1934, II. No. 5040/2, velja kljub določbi čl. 168. že od dneva objave nove uredbe. Člen 14. Uslužbenec, ki se vrača v občinsko službo, mora imeti poleg pogojev iz členov 7. in 8. tudi v čl. 10. pred¬ pisano kvalifikacijo. Za prehodno dobo petih let po objavi te uredbe glej tudi čl, 152. Ker je ta člen istoveten s čl. 21. uredbe o občinskih usluž¬ bencih z dne 12. marca 1984, II. No. 5040/2, velja kljub določbi 61. 168. že od dneva objave nove uredbe. Člen 15. Za prestop uslužbenca iz pomožnega na glavno služ¬ beno mesto je pomožna služba enaka pripravljalni službi za glavna službena mesta. Prestop dovoli občinski o-dbor, če izpolnjuje uslužbenec ostale pogoje iz čl. 10. Pri prestopu se mu štejejo vsa leta pomožne službe v rok iz členov 55. in 56. proti naknadnemu plačilu pri¬ spevkov v banovinski pokojninski sklad za občinske uslužbence (čl. 93.). 27 K odst. 1. Daši uredba več ne predpisuje pripravljalne el-užbe, jo ta člen vendar omenja za primer, da jo predvideva kak občinski statut. V gori navedenem primeru se smatra, da je pomožna služba enaka pripravljalni službi za glavna služ¬ bena imesta. Kjer pa Občinski statut ne predpisuje priprav¬ ljalne službe, mora urediti vprašanje, ali in v katerem obsegu šteje že prebito pomožno službo za službo na glavnem službe¬ nem mestu. Prestop iz pomožnega na glavno službeno mesto je mogoč samo, če ima uslužbenec kvalifikacijo po 51. 10. (oziro¬ ma po občinskem statutu, če zahteva statut višjo kvalifikacijo kakor čl. 10.), ali pa — za prehodno dobo petih let — spregled kvalifikacije po čl. 152. Pogoj za prestop je izpraznjeno glavno službeno mesto. K odst. 2. Dočim obravnava 1. odstavek ureditev položaja pomožnega uslužbenca po prestopu na glavno službeno mesto, ureja 2, odstavek vprašanje štetja let pomožne službe' v pokoj¬ nino. Pravico do osebne in rodbinske pokojnine po predpisih te uredbe imajo samo uslužbenci na glavnih službenih mestih (čl. 54.), ne pa tudi pomožni uslužbenci. Če pa prestopi po¬ možni uslužbenec na glavno službeno mesto, se mu štejejo v pokojnino vsa leta pomožne službe kot služba na glavnem služ¬ benem mestu, če vplača naknadno za vsa ta leta svoj prispevek v banovinski pokojninski sklad za Občinske uslužbence v Ljub¬ ljani po predpisu 51. 93. — Glej tudi pojasnilo k čl. 55. Ker je 51. 15. istoveten s 51. 22. uredbe o občinskih usluž¬ bencih z dne 12. marca 1934, II. No. 5040/2, velja kljub do¬ ločbi člena 168. že od dneva objave nove uredbe. VI. POGLAVJE. Izvrševanje službenih dolžnosti. Splošne pripombe. Določbe VI. poglavja se nanašajo na pragmatične usluž¬ bence na glavnih službenih mestih. Za pogodbene uslužbence na glavnih službenih mestih veljajo v smislu člena 6., odst. 5., členi 17. do 29., 30., odst. 1., 31., 33., 34. in 35. Za pomožne uslužbence veljajo ustrezne odredbe občinskih statutov (člena 6., odst. 7.), vendar sta zanje obvezna tudi člena 31. in 33. 28 Člen 16. Pri vstopu v službo opravijo občinski uslužbenci na glavnih službenih mestih pred predsednikom občine pri¬ sego, predpisano s § 56. zakona o občinah. S statutom po § 90. zakona o občinah predpiše vsaka občina, kateri uslužbenci na pomožnih mestih opravijo prisego po §§ 56. in 86. istega zakona. O opravljeni prisegi se sestavi zapisnik, ki ga pod¬ piše uslužbenec, ki je prisegel, nakar ga overovi pred¬ sednik občine. Prisego po § 56. z. o. morajo opraviti vsi pragmatični uslužbenci na glavnih službenih mestih. Za pogodbene usluž¬ bence na glavnih službenih mestih prisega ni predpisana (glej v 61. 6., odst. 5., navedene člene, med katerimi čl. 16. ni na¬ veden). Za pomožne uslužbence veljajo po splošnem načelu čl. 6., odst. 7., in po 2. odst. čl. 16. ustrezne odredbe občinskega statuta. Prisega po § 56. z. o. se glasi: »Jaz iN. N. prisegam na edinega Boga, da bom kralju in domovini zvest, da se bom pri poslovanju držal ustave in državnih zakonov, da bom čuval državno iin narodno edinstvo, da bom dolžnost svojega zvanja točno opravljal in vestno za¬ stopal in branil samoupravne in državne koristi. Tako mi Bog pomagaj!« Člen 17. Uslužbenec se mora pokoriti zakonom in zakonitim nalogom starešin ter opravljati svojo službo vestno, mar¬ ljivo in nepristransko, uvaževaje edino občne javne kori¬ sti in izogibaje se vsemu, kar bi bilo na škodo službi, ki mu je poverjena. Glede vprašanja, kdo so starešine uslužbenca glej čl. 18. Člen 18. Predsednik občine ima starešinsko oblast nad vsemi občinskimi uslužbenci. 29 Predsednik ima pravico pa tudi dolžnost, da nadzira njihovo delo in vedenje v službi, kakor tudi da pazi, ali je njihovo vedenje zunaj službe v skladu z določilom člena 33. Starešina je predsednik občine, kadar je zadržan, pa nje¬ gov namestnik. Člani občinske uprave ter ostali občinski odbor¬ niki nimajo starešinske oblasti. Zaradi tega nimajo pravice, dajati uslužbencu službene naloge. To bi smeli samo izjemoma storiti s posebnim predsednikovim pooblastilom. Nekateri členi uredbe pa ne govorijo o »starešini«, marveč o »starešinah« (in. pr. .61. 17. in 20.). Tu so mišljeni poleg pred¬ sednika občine visi tisti, katerim je uslužbenec neposredno pod¬ rejen, tako v večjih občinah ravnatelji občinskih uradov, seli oddelkov oziroma odsekov itd. To izhaja zlasti iz določbe čl. 101., t. 10., uredbe, ki označuje slabo opravljanje starešinske oblasti kot težjo prekršitev službene dolžnosti, ki se kaznuje po pred¬ pisih XI. poglavja uredbe. Ker se pa kaznujejo po tem po¬ glavju samo občinski uslužbenci, ne pa tudi izvoljeni občinski funkcionarji, je jasno, da je smatrati kot starešine v širšem smislu besede tudi vodilne obeinške uradnike, ki odgovarjajo za pravilno izvrševanje starešinske oblasti in ki imajo pravico, dajati podrejenim uslužbencem službene naloge. Člen 19. Razdelitev dela vseh občinskih uslužbencev določa predsednik občine. Občinski tajnik opravlja vse posle svoje stroke kakor tudi one posle, ki mu jih predsednik občine posebej poveri. Občinski blagajnik opravlja vse blagajniške in ra¬ čunske posle. Strokovni uslužbenci opravljajo vse posle svoje stroke. Če zahteva službena korist, mora uslužbenec na po¬ ziv predsednika občine opravljati tudi take službene po¬ sle, ki ne spadajo v obseg njegovega dela, nižje posle pa le začasno. so K odst. 5. Uslužbenec mora po potrebi na poziv predsed¬ nika Občine začasno opravljati tudi nižje posle, ki sicer ne spadajo v obseg njegovega posla. Iz besedila uredbe izhaja, da morajo to kajpada biti službeni posli. Tega odstavka torej ni tako razumeti, da sme predsednik občine uporabljati občin¬ skega uslužbenca za mala opravila v privatne namene, n. pr. za prinašanje alkoholnih pijač (kar se je tudi že zgodilo). Opravljanje takih neslužbenih poslov sme in celo -mora občinski "stažbetnec radi varovanja ugleda svojega stanu odkloniti. Člen 20. Občinski uslužbenec mora izvrševati naloge svojih starešin, če so izdani v mejah zakona. Če smatra usluž¬ benec nalog, ki mu je bil dan, za nezakonit ali protiven naročilu nadzornega oblastva, ima pravico staviti zoper njega pripombe. V takem primeru sme zadržati izvršitev naloga, če ne bi bila stvar nujna. Na ponovljen nalog mora usluž¬ benec dobljeni pismeni nalog izvršiti brez odlaganja. Sa¬ mo tega, kar je po zakonih kot kaznivo dejanje prepo¬ vedano in se kaznuje, ne sme uslužbenec nikoli izvršiti na zapoved nadrejenega. O vsakem prejetem nalogu, ki nasprotuje zakonu oz. naročilu nadzornega oblastva, mora uslužbenec obvestiti nadzorno oblastvo preko svojega starešine. K odst. 1. Neizv-rše-vanje službenih nalogov, ki so izdani v -mejah zakona, se kaznuje kot disciplinski prekršek oziroma v hujših primerih kot disciplinski pres-tope-k. Kadar uslužbenec odkrito odreče poslušnost, ga sme -predsednik občine, občinska uprava ati občinski odboir predhodno odstraniti (suspendirati) od s-lužbe (čl. 137., odst. 2.). Pripombe, ki jih s-nie staviti usluž¬ benec, so lahko ustne ali pismene na spis-u, ki vsebuje ne¬ zakoniti ali naročilu nadzornega oblastva protivni nalog. K odst. 2. Prepovedano ni samo izvrševanje nalogov, ki so kaznivi po kazenskem, -marveč tu-di takih, ki so kaznivi po d-rugih zakonih, zakonitih -uredbah, pravilnikih itd., ne glede na -to, a-lii izrekajo kazen sodišča, upravna, finančna ali vojaška 31 oblastva. Uslužbenec, ki izvrši na zapoved nadrejenega kazniv nalog, je osebno odgovoren ter se ne more sklicevati na prejeti nalog. K odst. 3. Ker mora uslužbenec poročati nadzornemu oblastvu o prejetem nalogu preko svojega starešine, ima le-ta še enkrat priliko, da revidira svoje stališče ter da prekliče dani nalog. Člen 21. Občinski uslužbenec mora čuvati uradno tajnost, ne glede na to, ali je v aktivni službi ali ne. V občnem interesu ga sme nadzorno oblastvo odvezati čuvanja uradne tajnosti. U. o. u. nima predpisa, kaj je smatrati za uradno tajnost. Po § 71. u. z. je uradna tajnost »vse, kar 'je zvedel uslužbenec v službi in pni svojem službenem poslu in kar bi utegnilo, ko bi se razkrilo, izpodnesti uspeh državne službe ali bi bilo dru¬ gače škodljivo za državo ali za poedinoe.« Izdajanje uradne tajnosti je disciplinski prestopek po čl. 101., t. 7., uredbe. Člen 22. Občinski uslužbenec sme občevati uradno z drugimi oblastvi samo po predsedniku občine, razen če določa zakon drugače. Člen 23. Občinski odbor dovoli na predlog občinske uprave v vsakem posameznem primeru, s katerimi postranskimi posli pridobitnega značaja se smejo baviti občinski usluž¬ benci. Ti posli jih pa ne smejo ovirati v izvrševanju nji¬ hovih uradnih dolžnosti in ne smejo biti protivni ugledu njihove službe. Dokler so občinski uslužbenci v aktivni službi, ne smejo izvrševati kakega obrta po zakonu o obrtih ter tudi ne smejo biti pogodbena stranka pri pogodbah o občinskih nabavah in delih. 32 Člen 24. Za kazniva dejanja, ki jih je storil občinski uslužbe¬ nec ob izvrševanju službene dolžnosti, odgovarja kazen¬ sko in disciplinsko. Disciplinske predpise vsebuje XI. poglavje te uredbe. Člen 25. Občinski odbor odredi v vsakem posameznem pri¬ meru, ali mora občinski blagajnik položiti varščino, v ka¬ ki višini in na kakšen način. Varščina se ne določi v občinskem statutu, marveč v vsa¬ kem posameznem primeru s sklepom občinskega odbora. Občin¬ ski odbor pa tudi lahko sklene, da občinskemu blagajniku ni treba položiti varščine. Če ni posebnega občinskega blagajnika (čl. 6., odst. 2.), mora položiti varščino v danem primeru občin¬ ski tajnik, če upravlja on blagajno. Člen 26. Sorodniki v premi vrsti ali v postranski vrsti do vštetega tretjega kolena, mož in žena in osebe, ki so si v svaštvu, do vštetega drugega kolena, ne morejo biti aktiv¬ ni uslužbenci iste občine. Prav tako ne smejo biti uslužbenci ob postavitvi v takem sorodstvu ali svaštvu s predsednikom občine. Za pravilno presojo gornjih določb je treba v danem pri¬ meru najprej ugotoviti, ali obstoji med prizadetimi osebami sorodstvo ali svaštvo in v katerem kolenu so si v sorodstvu ali v isvaštvu. 1. Sorodstvo je razmerje med osebami, ki izvirajo ne¬ posredno ali posredno iz skupne tretje osebe. To razmerje je krvno sorodstvo. Razlikujemo sorodstvo v premi vrsti in sorodstvo v stran¬ ski vrsti. V premi vrsti so si sorodni vsi predniki s potomci (praded, ded, oče, sin, vnuk, pravnuk itd.). V stranski vrsti so ai sorodni potomci skupnega prednika imed sabo (bratje (lin 33 sestre] med sabo, bratranci [in. sestrične] med sabo, strici [tete] in nečaki [nečakinje] itd.). 2. Določitev kolena sorodstva. A. V premi vrsti seštejemo število rojstev, ki ločijo prednika od potomca. A je skupni prednik, B je njegov sin, C nje¬ gov vnuk, Č pa njegov pravnuk. Med A in B je eno koleno, med A in C dve, med A in Č pa tri. A in B sta si sorodna v prvem, A in C v drugem, A in Č pa v tretjem kolenu. B in C kakor tudi C in Č sta si sorodna v prvem, B in Č pa v drugem 'kolenu. B. Pri sorodnikih stranske vrste določimo koleno sorod¬ stva tako, da seštejemo število rojstev od enega sorodnika navzgor do skupnega prednika in od tega skupnega prednika A je skupni pred¬ nik. Ai in A-j sta A-jeva sinova (med seboj brata), Bi, B 2 , B, in B 4 A-jevi vnuki (med seboj bra¬ tranci), Ci in C 2 A-jeva pravnuka (med seboj tako zvana mala bratranca). V katerem kolenu sta v sorodstvu brata Ai in A 2 ? Štejemo: od At do A = eno rojstvo, od A do A 2 = drugo roj¬ stvo. Brata Ai in A 2 sta si sorodna v drugem kolenu. V katerem kolenu sta v sorodstvu stric Ai in nečak B 4 ? Štejemo: od Ai do A = eno rojstvo, od A do A 2 = drugo rojstvo, od A 2 do Bi = tretje rojstvo. Stric Ai in nečak Bi sta si sorodna v tretjem kolenu. V katerem kolenu sta v sorodstvu bratranca B 2 in B 3 ? Štejemo: od B 2 do Ai = eno rojstvo, od A, do A = drugo navzdol do drugega sorodnika. s 34 rojstvo, od A do A 2 = tretje rojstvo in od A 2 do B 3 = četrto rojstvo. Bratranca B 2 in B 3 sta si sorodna v četrtem kolenu. V katerem kolenu sta v sorodstvu Ci in C 2 (tako zvana mala bratranca)? Štejemo: Od C± do Bi = eno rojstvo, od Bi do Ai = drugo rojstvo, od At do A = tretje rojstvo, od A do A 2 = četrto rojstvo, od A 2 do B 4 = peto rojstvo in od B 4 do C 2 = šesto rojstvo. Ci in C 2 sta si sorodna v šestem kolenu. 3. Svaštvo je razmerje enega zakonca do krvnih sorodni¬ kov drugega zakonca. Ni pa svaštva med sorodniki obeh zakon¬ cev, niti med zakonskimi drugi sorodnikov. 4. Določitev kolena svaštva. Vsak zakonec je proti določenemu sorodniku svojega zakonskega druga v istem kolenu svaštva, v katerem je njegov zakonski drug ,z določeno osebo v sorodstvu. A ima hčer Ai, ki je omožena z M, in sina A 2 . Ta ima sina Bi in hčer B 2 , ki je omože¬ na z Mi. Zet M je s tastom A v svaštvu prvega kolena, ker je njegova žena Ai s svojim očetom A v sorod¬ stvu prvega kolena. M je s svakom A 2 (bratom svo¬ je žene) v svaštvu druge¬ ga kolena, ker je njegova žena Ai s svojim bratom A 2 v sorodstvu drugega kolena. M je z Bi in B 2 v svaštvu tretjega kolena, ker je njegova žena Ai z Bi in B 2 kot teta v sorodstvu tretjega kolena. Mi je z A 2 v prvem, z A in Bi v drugem, z Ai pa v tretjem kolenu svaštva. Med M in Mi ,ni svaštvenega razmerja, kakor tudi. ne med njunimi morebitnimi sorodniki. K odst. 1. Obstoj v tem odstavku navedenega sorodstve¬ nega, zakonskega ali svaštvenega razmerja med dvema osebama je izključevalni razlog za sprejem ene teh oseb v občinsko službo, če je druga že v službi iste občine. Prav tako je nasta¬ nek takega razmerja med dvema osebama, ki sta že v službi iste občine, ovira za nadaljevanje službovanja ene od njih. Če 85 ne pride do sporazuma med prizadetima uslužbencema, odloči občinski odbor (61. 3.), katera mora zapustiti službo. K odst. 2. V občinsko službo se ne more sprejeti oseba, M je s predsednikom občine v sorodstvu v premi ali v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena ali v svaštvu do vštetega dru¬ gega kolena. Nastanek svaštva po vstopu v službo ni ovira za na¬ daljnje službovanje uslužbenca. Sorodstvo ali svaštvo katerega koli kolena s članom uprave ali z občinskim odbornikom ni ovira za nastanek, oziroma za nadaljevanje službenega raz¬ merja. Posvojitev (adopcija) kot razmerje med posvojiteljem in posvojencem ter duhovno sorodstvo kot po cerkvenih predpisih obstoječe razmerje med botrom in krščenoem ali birmancem itd. nista zapreka ne po prvem in ne po drugem odstavku tega člena, ker nista oziroma ne ustvarjata krvnega sorodstva. Člen 27. Oseba, ki vstopi v občinsko službo, se mora javiti na službo v 15 dneh po prejemu odločbe o imenovanju. Ako tega ne stori, izgubi službo. Iz opravičljivega razloga sme občinska uprava ta rok podaljšati. Člen 28. Vsak občinski uslužbenec mora biti v službi ves čas, ki je odrejen za to, če pa to korist službe zahteva, na poziv starešine tudi preko tega časa. Občinski uslužbenec ne sme zapustiti službe brez dovoljenja starešine. Uradne ure določi občinski odbor najkasneje do meseca decembra za naslednje leto. Razvidne morajo biti na uradni deski. Predsednik občine jih mora sporo¬ čiti nadzornemu oblastvu. K odst. 1. Za delo izven ali preko uradnih ur sme občin¬ ski statut predvideti nagrade. 3 * 86 Člen 29. Ce je občinski uslužbenec iz kakršnega koli razloga zadržan priti v službo, mora to nemudoma sporočiti pred¬ sedniku občine ali osebi, katero je le-ta odredil, ter opravičiti svojo odsotnost. Glej 51. 37., t. 7. Člen 30. Če občinski uslužbenec zbog obolelosti ne more priti v službo, mora na zahtevo predsednika občine predložiti zdravniško izpričevalo. Občinski uslužbenec, ki je na bolovanju, ne more prejemati svojih prejemkov dalj ko eno leto. K odst. 1. Predsednik občine ni zavezan zahtevati zdrav¬ niškega izpričevala, če ne smatra to za potrebno, pač pa ga mora uslužbenec predložiti, če ga predsednik zahteva. Uredba ne predpisuje, da mora spričevalo izstaviti javen zdravnik. K odst. 2. Ta odstavek je v izvezi z določbo el. 37., t. 4. Člen 31. Vsak občinski uslužbenec ima pravico do letnega od¬ mora s polnimi prejemki. Vsaka občina izda v statutu določbe o letnem odmoru svojih uslužbencev. Podrobnosti glede letnega odmora odrejajo občinski sta¬ tuti oziroma službene pogodbe. Člen 32, Občinska uprava izda potrebne odredbe glede nado¬ meščanja uslužbenca, ki je na bolovanju, na odsotstvu ali na letnem odmoru, kakor tudi o vrstnem redu ukorišča- nja letnega odmora. Člen 33. Vsak uslužbenec se mora v službi in zunaj službe vesti tako, da s svojim vedenjem ne daje povoda javne- 37 mu zgražanju in da ne izgubi ugleda med ljudstvom. Tudi upokojeni uslužbenec mora svoje vedenje uravna¬ vati po položaju, ki ga je zavzemal. V uradnem občevanju s strankami mora biti usluž, benec uslužen in vljuden. Prekrški se kaznujejo po predpisih XI. poglavja te uredbe, Člen 34. Uslužbenec mora brez odloga pismeno prijaviti pred¬ sedniku občine vse izpremembe v svojih osebnih in rod¬ binskih razmerah, ki vplivajo na njegovo službeno razmerje. Prijava sprememb v osebnih in rodbinskih razmerah je zlasti potrebna radi morebitnega priznanja, zvišanja, znižanja ali ustavitve rodbinskih doklad ter radi upoštevanja pri odmeri osebne in rodbinske pokojnine. Člen 35. Občinskim uslužbencem pripada povračilo stroškov za službena potovanja po pravilniku, ki ga sklene občin¬ ski odbor. Pravilnik, ki ga sklene občinski odbor, ni podvržen odo¬ britvi višjih oblastev. S tem pravilnikom se more urediti samo povračilo stroškov za službena potovanja občinskih uslužbencev, ne pa tudi za službena potovanja izvoljenih občinskih funkcio¬ narjev, katerim sme odbor določiti povračilo po odredbi § 67. z. o. Člen 36. Občinski uslužbenec na glavnem službenem mestu, ki gre na vojaške vežbe, obdrži ves čas vežbe svoje polne prejemke. Uslužbenec na glavnem službenem mestu, ki odide na odslužen je kadrskega roka, obdrži svoje službeno me¬ sto, vendar ne prejema za čas kadrskega roka svojih prejemkov ter se mu la čas tudi ne šteje za napredovanje. 88 Uslužbenec na glavnem službenem mestu, ki je mo¬ biliziran, obdrži svoje službeno mesto ves čas, dokler je mobiliziran, ter prejema od občine vse svoje redne pre¬ jemke. Če pa prejema v času, ko je mobiliziran, kot voja¬ ška oseba častniške ali podčastniške mesečne prejemke, se mu ustavijo za ta čas prejemki iz občinske blagajne. Če so pa ti prejemki manjši od njegovih občinskih služ¬ benih prejemkov, se mu nakazuje iz občinske blagajne razlika. VIL POGLAVJE. Prestanek službe. Splošne pripombe. Določbe VII. poglavja veljajo le za pragmatične uslužben¬ ce na 'glavnih službenih mestih, ne glede na to, ali so začasni ali stalni. Ne veljajo pa za pogodbene uslužbence na glavnih službenih mestih, kar izhaja iz čl. 6., odet. 5., ki našteva določ¬ be, katere veljajo za pogodbene uslužbence. Členi 37. do 44. (poglavje o prestanku službe) v omenjenem členu niso navedeni; zaradi tega se te določbe ne morejo uporabljati na pogodbene uslužbence na glavnih službenih mestih. Prestanek službe pomožnih uslužbencev urejajo občinski statuti (čl. 6., odst. 7.). Člen 37. Občinskemu uslužbencu prestane služba: 1. če se s sodno razsodbo obsodi na izgubo službe ali na izgubo častnih pravic; 2. če se z disciplinsko razsodbo obsodi na kazen upo¬ kojitve ali odpusta iz službe; 3. če postane telesno ali duševno nesposoben za službo; 4. če po 12 mesecih nepretrganega bolovanja oziroma po 15 mesecih skupnega bolovanja v dveh zaporednih letih še vedno ni sposoben za opravljanje svoje službe; 5. če pride pod skrbstvo ali v konkurz ali če se nad njim podaljša očetovska oblast; 39 6. če izstopi iz državljanstva kraljevine Jugoslavije ali ga izgubi; 7. če se brez vednosti in odobritve starešine po lastni krivdi ne javi na službo v 10 dneh, ko poteče odmor ali od&otstvo, ko se odredi na delo zunaj kraja službova¬ nja ali ko zapusti službo; 8. če se obsodi s sodno razsodbo na zapor, daljši od enega leta, za kaznivo dejanje, na katero se ne nanaša točka 1.; 9. če se ugotovi, da je ob vstopu v službo zatajil, da je bil že prej \ državni, banovinski ali občinski službi, ki mu je prestala po določbah točk 1., 2., 7. ali 8. tega člena; 10. če poda ostavko; 11. če se mora upokojiti na lastno zahtevo; 12. če se službeno mesto ukine; 13. če občinski odbor odloči, da mu prestani služba po čl. 42., odst. 2. Pomen tega člena je v tam, da določa tiste primere, ko prestane pragmatičnemu uslužbencu služba, dasi je morebiti že stalen (gl. 51. 11.) in dasi normalno (z izjemo t. 11. in 13.) še ni dovršil popolne službene dobe. Ta člen je regulator, ki skrbi, da uslužbenec vkljub morebitni stalnosti ne more ostati dalje v službi, ali zdravstvenih razlogov (t. 3. in 4.), ali zaradi malo¬ marnosti (t. 7.), ali ker se je moralno diskvalificiral (t. 1., 2. in 8.), ali ker se je proti predpisom v službo vtihotapil (t. 9.) ali iz drugih važnih razlogov, ki ne dopuščajo nadaljnjega .služ¬ bovanja (če pride pod skrbstvo ali v konkurz ali če se nad njim podaljša očetovska oblast —■ t. 5.; ce izstopi ali če izgubi naše državljanstvo — t. 6.; če poda ostavko — t. 10. in če se službeno mesto ukine — t. 12.). Če bi ne bilo tega člena, bi stalni pragmatični uslužbenci doslužili polno službeno dobo, tudi če bi obstajali proti njih nadaljnjemu službovanju še tako utemeljeni pomisleki. K posameznim točkam se pripominja naslednje: K t. 1. Tu pridejo v poštev §§ 47., 48. in 49. k. z., ki se glase: § 47. »Izguba častnih pravic sestoji iz izgube pravic: 1. do državne ali kakršne ikoli druge javne službe ali do javnih pokli- 40 cev; 2. do akademskih dostojanstev, odlikovanj in drugih javnih počastil; 3. glasovati v javnih stvareh, voliti ali biti izvoljen, kakor tudi izvrševati vse ostale politične pravice.« § 48. »Kdor je obsojen na izgubo častnih pravic, izgubi pravice, omenjene v § 47., od dne, ko postane sodba pravno¬ močna; čas, za katerega izgubi te pravice, če ni ta izguba trajna, pa se šteje od dne, ko je kazen prestana, zastarana ali odpuščena.« § 49. »Pri vsaki obsodbi najmanj na šest mesecev strogega zapora ali na leto dni zapora izreče sodišče izgubo državne ali druge javne službe. Tudi pri krajšem strogem zaporu sme izreči sodišče izgubo državne ali druge javne službe, če se je pokazal obsojenec s storjenim kaznivim dejanjem za nevrednega službe.« K t. 2. Glej čl. 102., t. 3. in 5., v zvezi s čl. 105. in 107. K t. 3. Podrobnejše odredbe, kdo oziroma kako se ugoinvi Mesna ali duševna nesposobnost za službo, spadajo v občinski statut. Ta nesposobnost nastopi tudi lahko hipno. Za prestanek službe po tej točki ni potrebno, da je uslužbenec predhodno določeno dobo boloval. K t. 4. Podrobnejše odredbe, kdo oziroma kako se ugotovi nesposobnost za nadaljnje opravljanje službe, spadajo v občin¬ ski statut. K t. 5. Ker odgovarja občinski uslužbenec jpo § 87. z. o. za škode, ki jih povzroči državljanom z nepravilnim in nezako¬ nitim opravljanjem službe, ne more ostati dalje v službi, če pride pod skrbstvo ali v konkurz ali če se nad njim podaljša očetovska oiblast, ker se zmanjša s tem njegova opravilna spo¬ sobnost. K t. 6. Ker morajo biti občinski uslužbenci jugoslovanski državljani (čl. 7.), izgube službo, če izstopijo ali izgubijo jugo¬ slovansko državljanstvo. K t. 7. Uslužbenec, :ki izostane deset dni iz službe, ne da bi v tern času kljub določbi čl. 29. opravičil svojo odsotnost, ravna skrajno malomarno in ni več službe -vreden. K t. 9. Ta določba je potrebna, da se onemogoči nadaljnje službovanje uslužbenca, ki je pri sprejemu v službo kljub do¬ ločbi čl. 8., t. 10., zatajil okolnost, navedeno v tej točki. K t. 10. Noben uslužbenec se ne more siliti, da ostane proti svoji volji v službi. Glej čl. 40. in 41. 41 K t. 11. Glej ČL 42., odst. 1. K t. 12. Glej 51. 38., odst. 5. K t. 13. Glej 51. 42., odst. 2. S tem so za stalne pragmatične uslužbence na glavnih službenih mestih izčrpno navedeni vsi primeri prestanka službe. Pri začasnih pragmatičnih uslužbencih na glavnih službenih mestih je možen iprestanek službe tudi še z odpustom iz službe po el. 11. (glej tam. pojasnila). Kot izreden primer je smatrati prestanete službe po 51. 26., odist. 1. (glej tam. pojasnila). Pre- stanek službe zaradi smrti uslužbenca ni naveden, ker smrt že sama po sebi onemogoča nadaljevanje službenega razmerja. Člen 38. V primerih prestanka službe po točkah 1., 6., 7. in 9. čl. 37 se uslužbenec odpusti in, če je izpolnil pogoje za pridobitev osebne pokojnine, izgubi pravico do pokojnine. Prav tako se odpusti in izgubi pravico do pokojnine uslužbenec, ki mu je prestala služba po točki 2 čl. 37., če je z razsodbo disciplinskega sodišča obsojen na kazen odpusta iz službe. V primeru točke 10. čl. 37 izgubi uslužbenec pravico do pokojnine, če jo je že pridobil. V primerih prestanka službe po točkah 3., 4., 5. in 12. čl. 37. se uslužbenec odpusti, če ni že pridobil pravice do pokojnine, drugače se upokoji. V primeru, da uslužbenec še ni pridobil pravice do pokojnine in da se odpusti po čl. 37., t 12., in se ne sprejme v enem letu po odpustu v drugo javno službo, dobi od občine odpravnino' v naslednji izmeri: za efek¬ tivno službo od dveh do petih let štiri mesečne celotne službene prejemke v gotovini, za efektivno službo od šestih do desetih let pa osem mesečnih celotnih službenih prejemkov v gotovini. V primeru točke 8. čl. 37, se uslužbenec odpusti, če ni že pridobil pravice do pokojnine, drugače se upokoji, razen če je disciplinsko sodišče izreklo, da mora izgubiti pokojnino. 42 V primeru točk 11. in 13. člena 37. se uslužbenec upokoji. Ker so razlogi prestanka službe različni, so različne tudi njegove pravne posledice. Kjer ne zadene uslužbenca nobena ati vsaj nobena bistvena krivda na prestanku službe (zaradi bo¬ lezni, če pride pod Skrbstvo ali v konkurz ali če se nad njim podaljša očetovska oblast in če se službeno mesto ukine), mu pripada pokojnina, če ima že deset službenih let, sicer se od¬ pusti, in sicer pri ukinitvi službenega imesta s primerno odprav¬ nino. Ce se je moralno diskvalificiral (sodna obsodba na izgubo službe ali na izgubo častnih pravic, disciplinska obsodba na odpust iz službe, sodna obsodba na zapor, daljši od enega leta v zvezi z disciplinsko obsodbo na izgubo pokojnine), se odpusti iz službe brez pravice do pokojnine, tudi če je že deset ali več 'let v službi. Prav tako mu prestane služba brez pravice do pokojnine, ki si jo je morebiti že pridobil, če izstopi ali izgubi naše državljanstvo, če izostane brez vednosti in odobritve stare¬ šine iz službe več ko deset dni, če se je vtihotapil v službo kljub določbi čl. 8., t. 10., in če poda ostavko na občinsko službo. Po¬ kojnina mu seveda pripada, če je dovršil polno službeno dobo, oziroma 65 let starosti ter vsaj 10 let službe. Člen 39. V primerih točk 1., 2. in 8. čl 37, prestane služba z dnem pravnomočnosti razsodbe. V primeru točke 6. čl. 37. prestane služba na dan izstopa iz državljanstva, v primeru točke 7. pa onega dne, ko je uslužbenec zapustil službo, oziroma ko bi se bil moral javiti v službo. V primerih točk 10., 12. in 13. čl. 37. prestane služba na dan razrešitve. V ostalih primerih prestanka službe izda občinski odbor odločbo o prestanku službe najkasneje v treh me¬ secih. Služba prestane na dan, ko se ta odločba izda. Če občinski odbor ne izda odločbe v tem roku, se smatra za dan prestanka službe zadnji dan trimesečnega roka. Čl. 39. določa podrobneje, katerega dne prestane usluž¬ bencu služba. O vseh primerih prestanka službe sklepa občinski 43 odbor (čl. 3.), vendar je sklep zgolj posvedujooega značaja, ker ne prestane služba zbog sklepa občinskega odbora, marveč po sili uredbe, t. j. avtomatično. Le dan prestanka je v nekaterih primerih (odst. 4.) do neke meje vezan na dan izdaje odločbe o (prestanku, v drugih primerih pa na dan razrešitve (odst. 3.), za katero pa ni pristojen občinski odbor, marveč predsednik občine (čl. 43., odst. 1.). 0 prestanku službe je izdati uslužbencu poseben dekret (čl. 4.), ali pa je prestanek službe posvedočiti v dekretu o raz¬ rešitvi od službene dolžnosti. Člen 40. Ostavka na službo se poda pismeno občinskemu od¬ boru in se mora sprejeti najkasneje v enem mesecu od dne, ko je prispela na občinski odbor. Ostavke ni treba sprejeti, če je uslužbenec v disciplinski preiskavi ali če ima denarno obveznost proti občini iz službenega raz¬ merja. Ce se ostavka sprejme, se disciplinsko postopanje ustavi. Ob sprejetju ostavke se mora postaviti pogoj, da se izvrši redna predaja dolžnosti. Kakor za prošnjo za sprejem v službo (čl. 12., odst. 4.), tako je tudi za ostavko na službo predpisana pismena oblika. Ustna ostavka ne velja. Občinski odbor mora sprejeti ostavko najkasneje v enem (mesecu, če ni uslužbenec v disciplinski pre¬ iskavi ali če nima proti Občini iz službenega razmerja denarne obveznosti. Denarna obveznost iz drugega kakor službenega razmerja ne imore biti ovira za sprejem ostavke. Občinski odbor pa sme sprejeti ostavko tudi ne glede na to, ali je uslužbenec v disciplinski preiskavi, ali ima denarno obveznost do občine in ali je redno predal dolžnost ali ne. — Glej tudi pojasnila k čl. 125., očtet. 2. Člen 41, S sprejetjem ostavke izgubi uslužbenec vse pravice' občinskega uslužbenca. 44 Uslužbenec izgubi pravico do službenega položaja, do prejemkov, do pokojninskega zavarovanja, do osebne in rodbin¬ ske pokojnine itd., in sicer ne glede na službeno dobo. — Glej tudi čl. 57- in 164. Člen 42. Ce je uslužbenec, ki je na glavnem službenem mestu, dovršil 35 let efektivne občinske ali druge efektivne vštevne službe ali če je dovršil 65 let starosti, se mora na prošnjo upokojiti. Prošnji se mora ugoditi v enem mesecu od dne, ko je bila predložena občinskemu odboru. Po dovršeni polni službeni dobi ali če je uslužbenec dovršil 65 let starosti, sme občinski odbor odločiti, da mu prestani služba. Iz tega člena izhaja, da znaša polna službena doba 35 let. Če izpolni uslužbenec pogoje 1. odstavka, ima pravico, zahtevati upokojitev. Upokojitev izvrši ban (čl. 62.). V primeru pa, da uslužbenec kljub dovršitvi ipolne službene dobe ali starosti 65 let noče prositi za upokojitev, ima občinski odbor možnost, da izda na podstavi 2. odstavka tega člena odločbo o prestanku njegove službe. Ker je po čl. 8., t. 6., gornja starostna meja za sprejem v službo 40 let, ima uslužbenec, ki pojde s 65 leti v pokoj, vsaj 25 let službene dobe ter izpolnjuje s tem tudi pogoj čl. 55. — Glej tudi ta člen. Upokojitev je seveda možna samo, če izpolnjuje uslužbe¬ nec splošne pogoje za priznanje pokojnine, t. j. če je zavarovan pri banovinskem pokojninskem skladu za občinske uslužbence v Ljubljani in če je vplačeval v ta sklad za določeno dobo pred¬ pisane prispevke, Uslužbenec, ki ni zavarovan pri tem skladu (čl. 160.), se ne upokoji, marveč se zgolj izreče prestanek njegove službe. Člen 43. Po prestanku službe ne sme uslužbenec sam za¬ pustiti službe, temveč ga mora predhodno razrešiti pred¬ sednik občine. 45 Če se uslužbenec odpusti po sodni ali disciplinski razsodbi, ga mora predsednik občine razrešiti takoj, ko prispe obvestilo o pravnomočnosti razsodbe, po kateri je služba prestala; v ostalih primerih iz čl. 37., razen točk 6. in 7., pa najkasneje v enem mesecu od dne, ko je občinski odbor izdal odločbo o prestanku službe. V primerih točk 6. in 7. čl. 37. se smatra za dan razrešitve dan izstopa oziroma izgube državljanstva, ozi¬ roma dan, katerega je uslužbenec zapustil službo ali dan, katerega bi se bil moral javiti na službo. Ce uslužbenec ni v službi in ga ni mogoče razrešiti po redni poti, se vzame dan, ko izda občinski odbor odločbo o prestanku službe, za dan razrešitve. Če občinski odbor v primeru poslednjega odstavka čl. 39. ne izda v odrejenem roku treh mesecev odločbe o prestanku službe, se smatra za dan razrešitve zadnji dan tega trimesečnega roka. Ko prejme uslužbenec odločbo o prestanku službe, ne sme samovoljno zapustiti službe, marveč ga mora predhodno pred¬ sednik občine razrešiti Službene dolžnosti. S tem je začasno varovan javni interes do nemotenega nadaljevanja poslov. Po¬ drobnejše določbe, kdaj je razrešiti uslužbenca, oziroma s ka¬ terim dnem se simatra, da je razrešen, vsebuje čl. 43. Dan raz¬ rešitve je važen radi določitve, do katerega dne ima uslužbenec pravico do službenih prejemkov (glej el. 44.). Člen 44. Pravico do prejemkov aktivnega uslužbenca ima uslužbenec do konca meseca, v katerem je razrešen ali v katerem se smatra za razrešenega ali v katerem je umrl. Uslužbencu pripadajo prejemki za ves mesec, v katerem je razrešen ali v katerem ga je smatrati za razrešenega ali v katerem umre. Če je bil razrešen n. pr. prvega v mesecu, mu pripadajo aktivni prejemki za ves mesec, morebitna osebna pokojnina pa mu pritiče s prvim dnem prihodnjega meseca. 46 VIII. POGLAVJE. Službeni prejemki. Splošna pripomba. Določbe tega poglavja (el. 46. do 63.) veljajo samo za pragmatične uslužbence na glavnih službenih mestih. — Glede prejemkov pomožnih uslužbencev glej 61. 50. Pragmatičen uradnik ne more imeti drugih prejemkov v gotovini kakor osnovno plačo (čl. 46.) in osebno doklado (61. 47.), pragmatičen uradniški pripravnik pa le plačo (čl. 48.). Drugi prejemki v gotovini so iziključeni. Izključene so torej posebne draginjske, aktivitetne, starostne in druge doklade, stanarine itd. Pač pa se smejo navedenim uslužbencem poleg prejemkov v gotovini priznati tudi še razni prejemki v naravi (čl. 51.). Člen 45. Prejemki občinskih uradnikov se dele na osnovno plačo in na osebno doklado. Člen 46. Najnižje mesečne začetne osnove plače uradnikov so a) uradnikov z nepopolno srednješolsko ali pa njej enako izobrazbo: din 500'— v prvem krajevnem razredu; din 450'— v drugem krajevnem razredu; b) uradnikov s popolno srednješolsko ali pa njej enako izobrazbo: din 850'— v prvem krajevnem razredu; din 800-— v drugem krajevnem razredu; c) uradnikov s fakultetno ali pa nijej enako iz¬ obrazbo: din 1050'— v prvem krajevnem razredu; din 1000'— v drugem krajevnem razredu. Občina sme s statutom določiti, da občinski odbor službene prejemke lahko periodično poviša. Osnovna plača, navedena v tem členu, je le minimalna začetna osnovna plača, ki jo mora dobiti pragmatičen uradnik. 47 Manj uradnik ne sime dobiti, pač pa lahko več. Dokončno višino osnovne plače določi vsaka občina v občinskem statutu (čl. 50.). Statuta z nižjo osnovno plačo kakor jo določa čl. 46., ban ne sme odobriti. Minimalna osnovna plača je različna po šolski izobrazbi in ipo krajevnih razredih. Glede krajevnih razredov glej čl. 49. Statut ne določi samo dokončne višine osnovne plače, mar¬ več sme določiti tudi njeno občasno zvišanje. Člen 47. Osebne doklade znašajo za vse uradnike ne glede na šolsko kvalifikacijo in število službenih let v prvem krajevnem razredu najmanj din 200'—, v drugem krajev¬ nem razredu pa najmanj din 100'—. Glede osebne doklade velja smiselno isto, kar je povedano v prvem odstavku pojasnil k čl. 46. glede osnovne plače. Člen 48. Uradniški pripravniki imajo za prejemke minimalno mesečno plačo, in sicer: a) uradniški pripravniki z nepopolno srednješolsko ali pa njej enako izobrazbo: din 500-— v prvem krajevnem razredu; din 450'— v drugem krajevnem razredu; b) uradniški pripravniki s popolno srednješolsko ali pa njej enako izobrazbo: din 750'— v prvem krajevnem razredu; din 700'— v drugem krajevnem razredu; c) uradniški pripravniki s fakultetno ali pa njej enako izobrazbo: din 950'— v prvem krajevnem razredu; din 850-— v drugem krajevnem razredu. Uradniški pripravniki nimajo osebne doklade Daši uredba ne predpisuje pripravljalne službe, določa ta člen vendar minimalne prejemke za primer, da jo predpisuje 48 kak občinski statut. Uradniški pripravnik ima za prejemke v gotovini samo mesečno plačo. Torej nima osnovne plače in osebne doklade, kakor jo imajo pragmatični uradniki. Glede plače uradniškega pripravnika velja smiselno to, kar je poveda¬ no v prvih dveh odstavkih pojasnil k 61. 46. glede osnovne plače. Člen 49. V prvem krajevnem razredu so vse občine, kjer je sedež sreskega načelstva ali sodišča, zdraviliške občine in občine, ki imajo 3000 ali več prebivalcev. V drugem krajevnem razredu so vse ostale občine. Višina minimalne osnovne plače in osebne doklade urad¬ nikov ter minimalne plače uradniških pripravnikov se ravna po krajevnih razredih (glej 51. 46., 47. in 48.). Določbe čl. 49. glede krajevnih razredov so obvezne ter se ne morejo izpreme- niti z občinskim statutom. Člen 50. Višino službenih prejemkov vseh občinskih usluž¬ bencev, način napredovanja (čl. 46.) itd. določi vsaka občina s statutom. Prejemki uslužbencev na glavnih službenih mestih ne smejo biti nižji od prejemkov, nave¬ denih v členih 46. do 48. te uredbe. Statut mora m. dr. obsegati dokončno višino osnovne plače in osebne doklade pragmatičnih uradnikov, plače uradniških pripravnikov ter prejemke pomožnih uslužbencev. Glede pre¬ jemkov uradnikov in uradniških pripravnikov je postavljena v čl. 46., 47. in 48. spodnja meja, pod katero občinski statut ne sme iti. Glede prejemkov pomožnih uslužbencev nima uredba nobenih predpisov, marveč prepušča njih ureditev v smislu čl. 6., odst. 7., občinskim statutom, ki morejo torej določiti poljuben sistem in višino teh prejemkov. Člen 51. Poleg prejemkov v gotovini sme določiti občina s sta¬ tutom tudi še prejemke v naravi, kakor n. pr. stanovanje, ukoriščanje zemljišč, kurjavo, razsvetljavo itd. 49 Vrednost teh dajatev se ne sme odbiti od službenih prejemkov v gotovini v takem obsegu, da prejme urad¬ nik v gotovini manj nego je določeno v čl. 46., uradniški pripravnik pa manj nego je določeno v čl. 48. Glej pojasnilo k čl. 45. Prejemki v naravi se smejo priznati tudi pomožnim uslužbencem. V statutu določeni prejemki pri¬ padajo vsakemu uslužbencu, ki zavzema mesto, s katerim so ti prejemki zvezani. Za njihovo morebitno spremembo ali ukini¬ tev ne zadošča sklep občinskega odbora, marveč je potrebna izprememba statuta, ki je podvržena odobritvi bana. Da ne bi občine plačevale svojih uslužbencev samo v na- turalijah, določa 2. odstavek tega člena, da morajo dobiti urad¬ niki v gotovini vsaj toliko, kolikor znaša ustrezna minimalna osnovna plača po čl. 46. (po čl. 47. predpisano minimalno osebno doklado smejo nadomeščati prejemki v naravi), uradniški pri¬ pravniki pa vsaj toliko, kolikor znaša ustrezna minimalna plača po členu 48. Člen 52, Ob sprejemu v občinsko službo bodisi prvič bodisi ob vrnitvi v občinsko službo, začno teči prejemki z dnem nastopa službe. Ob napredovanju oziroma prejemanju višjih prejem¬ kov ter imenovanju pripravnika za uradnika začno teči prejemki s prvim dnem prihodnjega meseca. K odst. 1. Dan nastopa službe je dan, katerega se usluž¬ benec javi predsedniku občine radi prevzema poslov, a ne dan, katerega začne dejanski delati. Dan nastopa je v spisih po- svedočiti. K odst. 2. Če napreduje uslužbenec n. pr. 1. aprila, mu pripadajo ustrezni višji prejemki šele s 1. majem. Člen 53. Po smrti aktivnega ali upokojenega občinskega usluž¬ benca se izplačajo iz občinskih sredstev kot pogrebnina enomesečni celotni prejemki umrlega uslužbenca. Poleg 4 50 tega se dajo ženi ali otrokom kot podpora dvomesečni celotni prejemki, če nimajo drugih dohodkov. Glej tudi 51. 44. Ker uredba ne določa, komu je izplačati pogrebnino, jo je izplačati tisti osebi, ki je oskrbela pogreb, ne glede na to, ali je sorodnik umrlega uslužbenca ali ne. Kot pogrebnina se izplačajo iz občinskih sredstev ne glede na višino pogrebnih stroškov enomesečni celotni prejemki umrlega uslužbenca v gotovini in naravi brez običajnih odbitkov. Pogrebnina se izplača samo za umrlega uslužbenca, ne pa tudi za njegove rodbinske člane. Dvomesečna podpora se izplača samo ženi in če te ni, otrokom, če pa tudi teh ni, se vobče ne izplača. Pogoj izplačila je, da nimajo imenovani poleg dvomesečne podpore drugih dohodkov, t. j. glavnice, ki se obrestuje ali katerega boli dru¬ gega premoženja, ki prinaša dohodke, službe, štipendije itd. Z »drugimi dohodki« pa ni razumeti morebitne rodbinske pokoj¬ nine, ki pripada ženi oziroma otrokom po umrlem uslužbencu. IX. POGLAVJE. Pokojnine. Splošna pripomba. To poglavje (čl. 54. do 74.) velja samo za pragmatične uslužbence na glavnih službenih mestih in za njih rodbine. Zanje je obvezno pokojninsko zavarovanje pri banovinskem pokojninskem skladu za občinske uslužbence v Ljubljani (čl. 75.). Glede pokojninskega zavarovanja uslužbencev, ki jih je u. o. u. zatekla v službi, glej 51. 160. Člen 54. Uslužbenci na glavnih službenih mestih imajo pra¬ vico do osebne in rodbinske pokojnine po predpisih te uredbe. Za pokojnino se priznava samo ona doba, za katero je plačan prispevek v banovinski pokojninski sklad za občinske uslužbence v Ljubljani. K odst. 1. Osebna in rodbinska pokojnina po tej uredbi ne pripada pogodbenim uslužbencem na glavnih službenih mestih 51 in pomožnim uslužbencem. Prvi morajo biti zavarovani pri Pokojninskemu zavodu za nameščence v Ljubljani, prav tako pa tudi pomožni uslužbenci, kolikor vršijo pretežno duševne poste. Za ostale pomožne uslužbence ne obstoji po sedanjih zakonskih predpisih dolžnost starostnega zavarovanja, vendar ni ovire, da se jim prizna z občinskim statutom starostna preskrba iz občinskih sredstev. K odst. 2. Izjemi od tega načela sta v čl. 58. in 67. Člen 55. Uslužbenec na glavnem službenem mestu pridobi pravico do osebne pokojnine, ko dovrši deset let, ki jih je dejanski prebil v aktivni občinski službi na glavnem službenem mestu. Pripravljalna občinska služba se šteje kot aktivna občinska služba po prednjem odstavku, če pripravnik neposredno dobi službo, ki se priznava po tem odstavku. Dočim obravnava čl. 42. pravico uslužbenca do upokojitve, torej pravico, da se prestavi iz aktivnega stanja v stanje pokoja, ureja čl. 55. pravico do (osebne) pokojnine. — Usluž¬ benec, ki izpolni pogoj čl. 55., ima pravico do priznanja in odmere ustrezne osebne pokojnine, če mu prestane služba po katerem izmed onih v čl. 37. navedenih razlogov, ki ima po čl. 38. za posledico uslužbenčevo upokojitev. Z drugimi bese¬ dami: ko dovrši uslužbenec deset let efektivne občinske službe, nima pravice zahtevati, da ga upokoje, marveč ima to pravico šele, ko dovrši v smislu el. 42. 35 let efektivne ali vštevne službe ali 65 let starosti. Če pa postane še pred to dobo, vendar po dovršenih desetih letih efektivne občinske službe za službo n. pr. telesno ali duševno nesposoben (čl. 37., t. 3.), mu pre¬ stane služba po sili uredbe, on pa ima v smislu čl. 38., odst. 4., pravico do priznanja in odmere osebne pokojnine. Pogoj za priznanje osebne pokojnine je, da je dovršil usluž¬ benec vsaj deset let dejanske občinske službe na glavnem službenem mestu. Ker so tudi uradniški pripravniki uslužbenci na glavnih službenih mestih (51. 5., odst. 2.), se šteje v to dobo tudi pripravljalna Občinska služba, če dobi neposredno nato uradniško mesto. V desetletno dobo pa se šteje v smislu 51. 15., odst. 2., tudi pomožna služba, če prestopi pomožni uslužbenec na c* 52 glavno službeno mesto ter če plača naknadno za leta pomožne službe ustrezne prispevke v banovinski pokojninski sklad za občinske uslužbence po predpisu čl. 93., odst. 2. Dalje je vštevna tudi beneficirana službena doba po čl. 58. Ne računa se pa v to desetletno dobo morebitna državna, banovinska ali druga javna ali zasebna služba. — Glej tudi čl. 56. Nadaljnji pogoj za priznanje osebne pokojnine je, da je uslužbenec vplačal predpisane prispevke v banovinski pokoj¬ ninski sklad za občinske uslužbence v Ljubljani. Glede količine osebne pokojnine glej čl. 61., glede pravice do rodbinske pokojnine čl. 65., glede njene odmere pa čl. 66. Člen 56. Uslužbencu, ki izpolni pogoj iz čl. 55., se priznava za odmero količine pokojnine po dejanskem trajanju: 1. efektivna ibčinska služba; 2, državna civilna in banovinska služba, kolikor se šteje po ustreznih predpisih za pokojnino. Služba, ki ni navedena v tem členu, se ne šteje za pokojnino. K odst. 1. Uslužbencu, ki dovrši deset let občinske službe, vštevne po čl. 55. (glej tam. pojasnila), se priznava za količino (procent) osebne pokojnine poleg teh desetih let še ostala služ¬ bena doba, prebita pri občini, ter morebitna državna civilna (ne pa vojaška) in banovinska služba, kolikor se šteje ta služba po državnih oziroma banovinskih predpisih za državno oziroma banovinsko pokojnino. Državna ali banovinska dnevničarska ali honorarna služba n. pr. bi se tudi v občinsko pokojnino ne mogla šteti. Pa tudi vštevna državna ali banovinska služba se računa po čl. 93. za količino občinske pokojnine le tedaj in v tem Obsegu, če in kolikor vplača uslužbenec za vštevno dobo ustrezni prispevek po el. 89., t. 3., v 'banovinski pokojninski sklad za občinske uslužbence. Uredba ne predpisuje, da se mora občinska služba od¬ služiti pri eni in isti občini, temveč šteje v pokojnino vso občinsko službo, prebito tudi pri dveh ali več občinah, za katere velja ta uredba. 53 K odst. 2. Služba, ki ni navedena v čl. 56., se ne šteje v pokojnino. Ne šteje se torej katera koli vojaška, morebiti v občinsko službo všteta privatna ali druga služba. Člen 57. Občinskemu uslužbencu, ki mu služba prestane z ostavko (čl. 37., t. 10.), pa se pozneje vrne v občinsko službo, se šteje ves čas, prebit pred ostavko, v rok iz čl. 55. kakor tudi za odmero količine osebne pokojnine. Če so se uslužbencu ob sprejetju ostavke vrnili v pokojninski sklad vplačani prispevki (čl. 91., drugi sta¬ vek), se mu čas, prebit pred ostavko, šteje le v primeru, če vrne pokojninskemu skladu v roku treh mesecev po ponovnem vstopu v službo ob ostavki vrnjene mu pri¬ spevke z obrestmi, po obrestni meri, s katero so se po¬ kojninskemu skladu obrestovali v tem razdobju vlogi. Ta člen velja za uslužbenca, ki ga zateče uredba v službi ali ki stopi v službo po objavi uredbe, poda ostavko in se pozneje zopet vrne v službo. Glej tudi čl. 41. in 164. Člen 58. Če se občinski uslužbenec na glavnem službenem mestu brez svoje krivde pri kakem občinskem poslu ali zavoljo takega posla tako poškoduje, da postane zaradi dobljenih ran ali poškodb nesposoben za nadaljnjo služ¬ bo, za katero bi se mogel uporabljati po svoji kvalifika¬ ciji in dotedanjem položaju, mu sme ban po zaslišanju uprave pokojninskega sklada priznati za pokojnino preko časa, ki ga je dotlej prebil v službi, še 10 let. Tako priznanih deset let se šteje v rok iz čl. 55. Za to dobo ni plačati prispevkov v pokojninski sklad. Ban ni vezan na mnenje uprave pokojninskega sklada, pač pa jo mora zaslišati, preden v zadevi odloči. Uslužbenec nirna pravice do priznanja v tem členu navedenih desetih let. Če se mu pa ta doba prizna, se mu šteje v rok iz čl. 55.' Td 54 pomeni, da mu je odmeriti pokojnino, ki ustreza njegovi dotlej odsluženi dobi s prištetjem desetih beneficiranih let. Glede odmere pokojnine gl. čl. 60. in 61. Glej tudi čl. 67. Člen 59. Od dobe, ki bi bila sicer po čl. 56. vštevna za pokoj¬ nino, se za pokojnino ne priznava: 1. čas pred dovršenim 21. letom starosti; 2. čas, prebit v stanju odstranitve od službe, če obso¬ di disciplinsko sodišče uslužbenca na kazen upokojitve; 3. čas preko roka, po čigar preteku prestane služba {21. 39.); 4. čas, prebit v pokoju; 5. čas, ki ga je uslužbenec izgubil za pokojnino po čl. 138., odst. 4. K t. 1. Ta določba je v zvezi s čl. 8., t. 1. K t. 2. Glej 51. 136. in 137. K t. 3. Glede prestanka službe glej {»jasnila k členu 39. K t. 4. Ta določba se uporablja samo pri reaktiviranih uslužbencih. Čas od dneva upokojitve do dneva ponovnega nastopa službe se torej ne priznava za pokojnino. Člen 60. Osnova za odmero količine osebne pokojnine je plača oziroma osnovna plača, ki je uslužbencu pripadala ob času upokojitve. Osebna pokojnina se računa pri uradnikih samo od osnovne plače (čl. 46.), ne pa tudi od osebne doklade (01. 47.). Izjemoma je treba priznati osebno pokojnino tudi uradni¬ škemu pripravniku, n. pr. če se mu beneficira deset let službe po 51. 58. V tem primeru je osnova osebne pokojnine plača, ki je uradniškemu pripravniku pripadala ob času upokojitve. V pokojninsko osnovo se ne štejejo morebitne rodbinske doklade ali prejemki v naravi. 55 Člen 61. Uslužbencu, ki izpolnjuje pogoje čl. 55., pripada od plače oziroma osnovne plače kot pokojninske osnove za prvih deset let 40 odstotkov. Za vsako nadaljnje leto, ki se šteje po čl. 56. za odmero količine osebne pokojnine, mu pripadata po 2 odstotka. Začeta druga polovica leta se šteje za celo leto. Osebna pokojnina ne sme biti večja od 90 odstotkov pokojninske osnove. K odst. 1. Glede pokojninske osnove glej čl. 60. — Da doseže uslužbenec najvišjo pokojnino v iznosu 90% pokojninske osnove (odst. 3.), mora Služiti 35 let, ker prejme za prvih 10 let 40%, za nadaljnjih polnih 25 let pa 25 krat 2%, skupaj torej 90% pokojninske osnove. K odst. 2. Del službenega leta, ki znaša šest mesecev ali manij, se pri odmeri pokojnine ne šteje. K odst. 3. Kakor je že gori (odst. 1.) omenjeno, se doseže najvišja pokojnina, iki znaša 90% odmerne osnove, po 35 služ¬ benih letih. Ta pokojnina se ne zvišuje, tudi če uslužbenec še nadalje ostane v službi. Zaradi tega mu daje čl. 42. pravico, da zahteva upokojitev, čim dovrši 35 službenih let. Člen 62. Odločbe o upokojitvi občinskih uslužbencev izdaja ban. Upokojitev uslužbenca izvrši ban. Ban prizna in odmeri osebno pokojnino ter odredi hkrati njeno izplačilo iz banovin¬ skega pokojninskega sklada za občinske uslužbence (čl. 95.). Isto velja tudi za rodbinsko pokojnino (čl. 69.). Občinskemu uslužbencu se prizna in odmeri osebna pokoj¬ nina ne glede na njegove premoženjske, pridobitne in rodbin¬ ske razmere. Uživa jo do svoje smrti, če ne nastopi prej kak primer iz čl. 64. Člen 63. Cas za odmero količine osebne pokojnine se šteje do dne prestanka službe. 56 Čas za odmero količine osebne pokojnine se šteje do dne prestanka službe (61. 39.), in ne do dneva razrešitve od službene dolžnosti (čl. 43.). Pač pa tečejo uslužbencu aktivni prejemki do konca meseca, v katerem je razrešen (čl. 44.). Člen 64. Upokojenec izgubi pravico do osebne pokojnine. 1. z izgubo državljanstva; 2. s sodno razsodbo; 3. z disciplinsko razsodbo; 4. z vstopom v državno, banovinsko, občinsko ali drugo službo v zvanja ali položaje, ki dajejo pravico do pokojnine. K t. 4. Ali oživi ponovno pravica do osebne pokojnine iz banovinskega pokojninskega sklada za občinske uslužbence, če bivši upokojenec zapusti ali izgubi državno, banovinsko, občin¬ sko ali drugo službo, ki daje pravico do pokojnine, ne da bi jo bil dosegel? Uredba nima določbe o tem, vendar bo na vpra¬ šanje pozitivno odgovoriti, ker izgubi upokojenec z izstopom iz ene omenjenih služb svojo preskrbo, ki naj bi po volji uredbo- davca nadomeščala svojčas priznano pokojnino. Člen 65. Uslužbenec pridobi pravico do rodbinske pokojnine iz pokojninskega sklada, če je vplačeval najmanj pet let in umrl kot vplačevalec sklada. Od osebne pokojnine (čl. 55.) je ločiti rodbinsko pokojnino. Dočim si pridobi uslužbenec pravico do osebne pokojnine z desetimi službenimi leti, mu pripada pravica do rodbinske po¬ kojnine iz banovinskega pokojninskega sklada za občinske usluž¬ bence, če je vplačeval v ta sklad najmanj pet let in če je umrl kot vplačevalec tega sklada. Uslužbenec pridobi torej to pravico samo, če umre ali med aktivno občinsko službo ali kot upokoje¬ nec, kajti v obeh primerih umre kot vplačevalec sklada. Če pa poda n. pr. ostavko na službo, ne pridobi v primeru smrti rod¬ binske pokojnine, tudi če je vplačeval v sklad pet ali več let, ker ni umrl kot vplačevalec sklada. Pravka do rodbinske pokoj- 57 nine si pridobi uslužbenec, izplačuje se pa njegovi rodbini. Katerim rodbinskim članom se izplačuje, določa čl. 68. Uredba ne predpisuje za priznanje rodbinske pokojnine, da mora zakonska zveza obstajati določeno dobo. Rodbinsko pokojnino je priznati tudi, če sklene uslužbenec zakon v stanju pokoja. Člen 66. Rodbinska pokojnina se odmerja po odstotkih od plače oziroma osnovne plače, ki jo je uslužbenec imel ob času smrti oziroma na dan upokojitve, in sicer s temile odstotki: po dovršenih petih letih vplačevanja za enega užival¬ ca rodbinske pokojnine 25%, za dva 35°/o, za tri 40%, za štiri in več 50%. Po dovršenih desetih letih vplače¬ vanja se ti odstotki zvišajo za 5%, za vsako nadaljnje dovršeno leto preko desetih let se pa zvišajo za l°/o, toda rodbinska pokojnina ne sme biti večja ko: za enega uži¬ valca 50%, za dva 60%, za tri 70%, za štiri in več pa 80%. Če je več uživalcev rodbinske pokojnine, pa nastopi za koga od njih primer, da mu prestane pravica do rod¬ binske pokojnine, zmanjša ban ostalim pokojnino po stop¬ njah, določenih v prednjem odstavku. K odst, 1. Odimema osnova rodbinske pokojnine je osnovna plača, ki jo je -imel občinski uradnik na dan smrti, če je umrl v aktivni službi, oziroma ki jo je imel na dan upokojitve, če je umrl kot upokojenec. Če pa je bil umrli uslužbenec uradniški pripravnik (glej pojasnila k čl. 60.), se odmerja rodbinska po¬ kojnina od njegove plače. Rodbinska pokojnina se torej ne odmerja od osebne pokojnine uslužbenčeve, temveč od poslednje plače oziroma osnovne plače, ki jo je imel uslužbenec v aktivni službi. K odst. 2. Višina rodbinske pokojnine se ravna po letih Vplačevanja v' pokojninski sklad in po številu upravičenih rodbinskih članov, vendar z omejitvijo, da se plačuje pokojnina največ štirim rodbinskim članom. Kako se računa rodbinska pokojnina, naj pojasni naslednji primer. Če je imel uslužbenec na dan smrti polnih 30 službenih 58 let in je zapustil ženo ter dva otroka, dobi njegova troelanska rodbina za prvih pet let 40%, po dovršenih desetih letih za 5% več, za nadaljnjih dvajset let še 20% več, skupaj torej 66% zadnje osnovne plače umrlega uslužbenca kot rodbinsko pokoj¬ nino. Pripominja se, da ostane rodbinska pokojnina od dovrše¬ nega petega do še nedovršenega: desetega službenega leta umrlega uslužbenca nespremenjena. K odst. 3. Če odpade v primeru, navedenem v predhod¬ nem odstavku, naknadno en uživalec rodbinske pokojnine, mora znižati ban svojčas priznano rodbinsko pokojnino za 5%, kajti dvočlanski rodbini pripada za prvih pet let 35%, po dovršenih desetih letih 5% več, za nadaljnjih dvajset let še 20% več, skupaj torej 60% zadnje osnovne plače umrlega uslužbenca. Daši je odpadla ena tretjina uživalcev, se ne zniža rodbinska pokojnina za eno tretjino, marveč v tem primeru samo za 5%. Primerjaj čl. 70. Navedeni primer je zanimiv tudi radi tega, ker izhaja iz odst. 1., da ne bi dosegla dvočlanska rodbina tudi po več ko tridesetletnem službovanju umrlega uslužbenca višjo rod¬ binsko pokojnino, ker je leda za dvočlansko rodbino maksimi¬ rana na 60%. Glede prestanka pravice do rodbinske pokojnine glej člena '71. in 72. Člen 67. Ce uslužbenec brez svoje krivde pri kakem občin¬ skem poslu ali zavoljo takega posla umre ali se poško¬ duje in zbog tega umre, sme ban po zaslišanju uprave pokojninskega sklada priznati njegovi rodbini pokojnino, kakor da je imel deset let vplačevanja več. Glej pojasnila k čl. 58., katera je smiselno uporabljati tudi pri tem členu. Člen 68. Rodbinska pokojnina pripada vplačevalčevi zakoniti ženi in otrokom, rojenim v zakonitem zakonu ali poza- konjenim. Ženi, sodno ločeni od moža po izključno njeni krivdi, ne pripada rodbinska pokojnina. 59 K odst. 1. Rodbinska pokojnina ne pripada posvojenim (adaptiranim) otrokom, kakor tudi ne bratom in sestram ali staršem umrlega uslužbenca. K odst. 2. Ženi, ki ni od moža sodno ločena, marveč ki živi samo dejanski ločeno od njega, kakor tudi ženi, ki je ločena od -moža po cerkvenih, ne pa po predpisih državljan¬ skega zakonika, pripada rodbinska pokojnina. Če je zakon ločen po obojestranski krivdi ali po edini krivdi uslužbenca, je ženi rodbinsko pokojnino priznati. Isto velja, če je zakon sporazumno ločen. Člen 69. . Odločbo o odmeri količine rodbinske pokojnine izda ban (§ 88., odst. 5., zakona o občinah). Primerjaj člen 62. Člen 70. Ban more na zahtevo vsakega uživalca rodbinske po¬ kojnine odločiti, da se rodbinska pokojnina razdeli med uživalce tako, da sme vsak uživalec prejemati ločeno svoj del pokojnine, V takem primeru se deli pokojnina na enake dele po številu uživalcev. Če je kak uživalec po¬ kojnine mladoleten, se ne sme izvršiti delitev pokojnine brez predhodnega pristanka varuštvenega oblastva. Ko nastopi primer, da izgubi uživalec tako deljene pokojnine pravico do pokojnine, se postopa glede ostalih uživalcev pokojnine po določbi zadnjega odstavka čl. 66. Določbe tega člena se morejo uporabljati zlasti tedaj, če ne živijo uživalci rodbinske pokojnine v skupnem gospodinjstvu. Pokojnina se deli na enake dele po številu uživalcev, torej na drug način kakor v primeru čl. 66., odst. 3. Člen 71. Vdova izgubi pravico do rodbinske pokojnine: 1. z izgubo državljanstva; 2. z obsodbo zaradi kaznivega dejanja, za katero bi tudi uslužbenec izgubil osebno pokojnino; 60 S. z vstopom v državno, banovinsko ali občinsko službo, dokler služba traja; 4. z vstopom v drugo ko pod točko 3. navedeno služ¬ bo, če presegajo službeni prejemki trikratni znesek na njo odpadajoče rodbinske pokojnine, dokler služba traja; 5. z omožitvijo. Člen 72. Otroci izgube pravico do rodbinske pokojnine: 1. z izgubo državljanstva; 2. z obsodbo zaradi kaznivega dejanja, za katero bi tudi uslužbenec izgubil osebno pokojnino; 3. z vstopom v katero koli službo ali s sprejemom me¬ sta štipendista države ali katere koli javne ustanove, do¬ kler služba ali štipendija traja; 4. hčere s polnoletnostjo ali s poprejšnjo omožitvijo; 5. sinovi s polnoletnostjo. Izjemoma se jim plačuje, če so na rednem šolanju, ali če služijo obvezni rok v stalnem kadru, in sicer ob dokazu uspešnega šolanja ali vojaške službe, rodbinska pokojnina do dovršenega 23. leta starosti. Ban more odrediti, da se otrokom umrlega občinske¬ ga uslužbenca na glavnem službenem mestu izplačuje tu¬ di po polnoletnosti mesečno din 250'— vzdrževalnine, če se komisijsko ugotovi, da je otrok duševno ali telesno nesposoben za pridobivanje in če nima lastnih sredstev za vzdrževanje. Tako vzdrževanje preneha takoj, ko od¬ pade kateri izmed navedenih pogojev. K odst. 2. Vzdrževalnina se plačuje iz banovinskega pokoj¬ ninskega sklada za občinske uslužbence (čl. 76.). Komisijo za ugotovitev otrokove duševne ali telesne nesposobnosti za pri¬ dobivanje določi ban (čl. 166.). Člen 73. Osebni pokojninski prejemki teko od prvega dne prihodnjega meseca po onem mesecu, v katerem je bil 61 uslužbenec razrešen, rodbinski pa od prvega dne prihod¬ njega meseca po uslužbenčevi smrti. Glej pojasnila k čl. 44. in 63. Člen 74. Nihče ne sme brez odobrit\e bana uživati pokojnine v inozemstvu. Ban sme odkloniti odobritev uživanja osebne ali rodbinske pokojnine v inozemstvu brez navedbe razlogov, ne more pa vezati odobritve na znižanje pokojnine za dobo, dokler se uživa v inozemstvu. X. POGLAVJE. Banovinski pokojninski sklad za občinske uslužbence. Splošna pripomba. Banovinski pokojninski sklad za občinske uslužbence v Ljubljani je ustanovljen samo za pragmatične uslužbence na glavnih službenih mestih in za njih rodbine (glej tudi čl. 54.). Glede pokojninskega zavarovanja teh uslužbencev, ki jih je zatekla u. o. u. v službi, glej čl. 160. Člen 75. Za Dravsko banovino se ustanovi banovinski pokoj¬ ninski sklad za občinske uslužbence s sedežem v Ljubljani. Banovinski pokojninski sklad za občinske uslužben¬ ce v Ljubljani je samostojna pravna oseba. Dohodki tega sklada se smejo uporabljati edinole za namene, določene z zakonom o občinah in s to uredbo. K odst. 1. Glej tudi pojasnilo ;k 51. 54. K odst. 2. Ker je banovinski pokojninski sklad za občin¬ ske uslužbence samostojna pravna oseba, more samostojno pri¬ dobivati pravice ter prevzemati obveznosti, tožiti in hiti tožen. K odst. 3. Glede namenov, za katere je določen banovinski pokojninski sklad, glej čl. 76. 62 Člen 76. Osebne in rodbinske pokojnine' občinskih uslužben¬ cev na glavnih službenih mestih, kakor (tudi vzdrževalni- ne po čl. 72., odst. 2., in čl. 107., odst. 2., se plačujejo iz banovinskega pokojninskega sklada za občinske usluž¬ bence. Iz sklada je poravnati seveda tudi stroške za upravljanje sklada. Podrobnejši predpisi spadajo v pravilnik, ki ga predpiše ban po zadnjem odstavku čl. 84. Glej tudi 61. 167., zadnji od¬ stavek. Člen 77. Pokojninski sklad se nalaga pri Hranilnici Dravske banovine v Ljubljani, upravlja ga pa uprava pokojnin¬ skega sklada. Uprava tega sklada sestoji iz predsednika, ki ga odredi ban izmed državnih uradnikov, dveh banovinskih uradnikov, ki ju prav tako odredi ban, dveh predsedni¬ kov občin, ki ju volijo predsedniki občin iz svoje srede, ter dveh občinskih uslužbencev na glavnih službenih mestih, ki ju volijo občinski uslužbenci na glavnih služ¬ benih mestih. Pravico voliti in biti izvoljeni v upravo pokojninske¬ ga sklada imajo le predsedniki občin, ki so plačale pri¬ spevek po čl. 89., točki 1., ter aktivni ali upokojeni ob¬ činski uslužbenci, ki so zavarovani pri tem skladu. Predsednik in člani uprave imajo vsak po enega na¬ mestnika, ki se odrejajo oziroma izvolijo bkratu na isti način iz istega kroga oseb, kakor sam predsednik in člani uprave. Namestniki poslujejo, kadar so predsednik ali pa člani zadržani. K odst. 1. Glej tudi 81. 90., odst. 1. K odst. 2. Uprava sestoji iz sedmih članov, .ki so deloma imenovani, deloma izvoljeni. Predsedstvo je pridržano držav¬ nemu uradniku, prispevniki sklada (banovina, občine in usluž- 63 benci) pa so v upravi zastopani po dveh članih. Kako se vršijo* volitve članov, je odrejeno v čl. 78. in nasl. K odst. 8. Ta določba je potrebna, ker niso vsi pragmatični uslužbenci na glavnih službenih mestih in vse občine zavezane, plačevati v banovinski pokojninski sklad za občinske uslužbence (glej čl. 160. in 165.). Člen 78. Volitve zastopnikov občinskih uslužbencev in pred¬ sednikov občin (čl. 77., odst. 2.) se vrše po naslednjih določbah. Volitve razpiše ban. Volitve se morajo razpisati najkasneje dva meseca pred potekom poslovne dobe oziroma v dveh mesecih po postavitvi začasnega komisarja (čl. 84.). Za prve volitve po uveljavljenju te uredbe glej čl. 167. Člen 79. Volitve vodi volilni odbor, ki ga tvorijo predsednik in dva člana uprave pokojninskega sklada, in sicer eden iz vrst občinskih uslužbencev, drugi iz vrst predsednikov občin. Člane volilnega odbora voli uprava iz svoje srede. Ce upravlja pokojninski sklad komisar, vrši on sam posle volilnega odbora. Glej pojasnilo k čl. 78. Člen 80. Volilni odbor sestavi za volitve na podstavi podat¬ kov, ki jih prejme od banske uprave, seznam volilnih upravičencev, in sicer ločeno za volilne upravičence iz skupine občinskih uslužbencev na glavnih službenih me¬ stih in ločeno za volilne upravičence iz skupine predsed¬ nikov občin. Volilni odbor mora razgrniti volilni seznam v pisarni banovinskega pokojninskega sklada za občinske usluž- •64 bence skozi 8 dni na vpogled volilnim upravičencem, in sicer najkasneje v 15 dneh po razpisu volitev. Volilni upravičenci smejo v času, ko je volilni se¬ znam razgrnjen, vložiti reklamacije glede nepravilnosti ali nepopolnosti volilnega seznama skupine, kateri pri¬ padajo. 0 reklamacijah odloča po preteku osemdnevnega roka ban, in sicer dokončno. Člen 81. Volitve se vrše po kandidatnih listah. Kandidatne liste morajo vsebovati v vsaki skupini po dva kandidata z navedbo rodbinskega in rojstnega imena, poklica, bivališča in imena občine, pri kateri službuje ali v kateri je predsednik, in po dva namestnika z istimi podatki. Kandidatje in njih namestniki morajo biti vpisani v volilne sezname. Kandidatno listo mora podpisati najmanj 30 volilnih upravičencev ustrezne skupine, ki so vpisani v volilnem seznamu. Kandidatne liste se predajo predsedniku volilnega odbora najmanj 20 dni pred volitvami. Volilni odbor potrdi pravilno opremljene in pravo¬ časno vložene kandidatne liste, nepravilne ali prepozno vložene kandidatne liste pa zavrne. Proti zavrnitvi kandidatne liste je dopustna pritožba na bana, ki jo je vložiti pri banu v petih dneh po zavrnit¬ vi liste. Ban odloča dokončno Člen 8 ! 2, Volitve se vrše pismeno. Vsak volilni upravičenec sme glasovati samo enkrat in samo za eno oziroma edino potrjeno kandidatno listo svoje skupine. Volilni odbor dostavi vsakemu volilnemu upravičen¬ cu priporočeno po pošti po en prepis vsake potrjene 65 kandidatne liste ustrezne skupine, opremljen z okroglim pečatom uprave sklada ter pisemski ovoj za volitve. Pisemski ovoj mora biti prav tako opremljen z okroglim pečatom uprave sklada ter imeti napis: »Glasovnica za volitve v upravo banovinskega pokoj¬ ninskega sklada za občinske uslužbence v Ljubljani.« Dostava volilnih listin se mora izvršiti tako, da prej¬ mejo volilni upravičenci te listine najmanj tri dni pred volitvami. Volilec vloži prepis one kandidatne liste, za katero hoče glasovati, neprečrtan in brez katerih koli dodatkov v omenjeni pisemski ovoj ter ga pošlje na dan volitev priporočeno po pošti volilnemu odboru; ostale kandidat¬ ne liste pa uniči. K odst. 1. Volitve so torej tajne. K odst. 7. Za glasovnico služi od volilnega odbora doposlani prepis one kandidatne tiste, ,za katero hoče uslužbenec glasovati. Glej tudi 51. 83., odst, 1. Glasovnica, ki se ne pošlje na dan volitev v doposlanem pisemskem ovoju priporočeno po pošti volilnemu odboru, je neveljavna. Poštne stroške nosi uslužbenec. Člen 83. Volilni odbor prevzame od pošte vse ovoje s kandi¬ datnimi listinami (glasovnicami), ugotovi število prejetih ovojev ter sestavi o tem zapisnik. Nato odpre volilni odbor posamezne ovoje in ugotovi število glasov, oddanih za vsako posamezno kandidatno listo v vsaki skupini ter sestavi o tem zapisnik. izvoljeni so kandidati oziroma namestniki na tistih kandidatnih listah, ki imata vsaka v svoji skupini relativ¬ no večino glasov. V primeru enakega števila glasov med dvema ali več relativno najmočnejšimi kandidatnimi li¬ stami odloči žreb. Žrebanje izvrši volilni odbor. Volilni odbor ugotovi v zapisniku, kateri kandidati in namestniki in iz katere skupine so izvoljeni ter sklene nato zapisnik, ki ga podpišejo vsi trije člani volilnega odbora. 5 66 Izvoljenim kandidatom in njih namestnikom dostavi volilni odbor poverilnice. Izid volitev se objavi v službenem listu. Proti volitvam je dopustna pritožba na bana, ki jo je vložiti pri banu v 8 dneh po objavi volilnega izida v službenem listu. Člen 84. Uprava sklada izvoli na svoji prvi seji iz svoje srede tajnika in blagajnika ter njuna namestnika. Uprava sklepa v sejah. Funkcijska doba predsednika in članov uprave oziro¬ ma njih namestnikov traja tri leta. Če uprava pokojninskega sklada zaradi katerega koli razloga ni delozmožna, poveri ban upravo začasno komi¬ sarju, ki skrbi v prvi vrsti za razpis volitev (čl. 78.) ter opravlja vse posle uprave sklada. Poslovanje uprave pokojninskega sklada predpiše ban s pravilnikom. Člen 85. Če so skladu potrebni uslužbenci, jih postavlja upravni odbor. Člen 86. Najkasneje v treh mesecih po koncu vsakega račun¬ skega leta mora izdelati uprava pokojninskega sklada zaključni račun, ki ga mora z letnim poročilom in stati¬ stičnimi podatki o stanju pokojninskega zavarovanja predložiti banu v odobritev. Zaključni račun se objavi po odobritvi v službenem listu. Podrobnejše predpise glede zaključnega računa ka¬ kor tudi glede upravljanja imovine itd. izda ban v pra¬ vilniku po čl. 84., zadnji odstavek. Člen 87. Nadzor nad poslovanjem uprave pokojninskega skla¬ da vrši ban. 67 Člen 88. Vsaj vsako peto leto mora preizkusiti stanje' glavnice pokojninskega sklada zavarovalni matematik, ki poda svoje poročilo upravi sklada, le-ta pa s svojimi morebit¬ nimi predlogi banu. Če nastanejo za sklad nepričakovano veliki izdatki, je pre¬ izkus stanja glavnice potreben tudi v krajših ko petletnih raz¬ dobjih. Člen 89. V banovinski pokojninski sklad za občinske usluž¬ bence se stekajo: 1. prispevek, ki ga je vsaka občina dolžna vplačati v sklad enkrat za vselej za vsako sistemizirano mesto, vezano s pravico do pokojnine, in sicer v izmeri 50% celotnih rednih letnih prejemkov v gotovini, spojenih s tem mestom, ki bi jih dobival dotični uslužbenec pri red¬ nem napredovanju po 20 letih občinske službe. Na utemeljeno prošnjo ter po zaslišanju uprave po¬ kojninskega sklada more ban dovoliti občini, da plača la prispevek v petih letnih obrokih; 2. prispevek, ki ga je vsak uslužbenec na glavnem službenem mestu dolžan plačati v prvem letu po spreje¬ mu v občinsko službo, in sicer v izmeri 10% njegove pla¬ če oziroma osnovne plače. Prav tako plača vsak občinski uslužbenec ob vsakem napredovanju 10°/o razlike med novo in dotedanjo letno osnovno plačo. Uslužbenec, ki plačuje v prvem letu po sprejemu v službo določeni 10% prispevek, ne plačuje v tem letu mesečnih prispevkov po točki 3. tega člena; 3. mesečni prispevki uslužbencev v znesku 5% plače oziroma vsakokratne osnovne plače. Te prispevke morajo plačevati vsi aktivni uslužbenci na glavnih službenih mestih ne glede na to, ali so poročeni ali ne; upokojeni občinski uslužbenci pa plačajo prispevek v znesku 5% zadnje plače oziroma osnovne plače; 4. obresti od glavnice tega sklada; b' 68 5. vsakoletni v banovinskem proračunu določeni pri¬ spevek banovine, ki se vplačuje, dokler ne postane sklad aktiven; 6. denarne kazni po čl. 97.. odst. 1., t. 2„ in čl. 147. ter zmanjšbe prejemkov po čl. 102., odst. 1., 1.1., in čl. 149., t.2.; 7. darila, volila, subvencije in druge prostovoljne dajatve. Prispevki po točkah 1., 2. in 5. ter prejemki po toč¬ ki 7. tvorijo glavnico pokojninskega sklada. Tej glavnici se pripišejo tudi vsakoletni viški ostalih prejemkov, ki preostanejo po poravnavi tekočih obveznosti pokojnin¬ skega sklada. K odst. 1., t. 1. Občina plača prispevek samo za vsako v občinskem statutu sistemizirano pragmatično glavno službeno mesto, ne pa tudi za pogodbena glavna službena mesta in za po¬ možna mesta, iker uslužbenci na poslednjih dveh vrstah mest ne prejemajo pokojnine iz tega pokojninskega sklada. Prispevek je enkraten, se pa lahko plača v obrokih. Občina plača prispevek za sistemizirano Službeno mesto ne glede na to, ali je zasedeno ali ne, ne pa za uslužbenca, ki je na tem mestu. Radi tega nima menjavanje uslužbencev nobenega vpliva na prispevek. K rednim letnim prejemkom v gotovini, od katerih je plačati prispevek, spadata osnovna plača in osebna doklada, ne pa tudi morebitne rodbinske doklade in prejemki v naravi. Pri¬ spevek znaša polovico celotnih rednih letnih prejemkov v goto¬ vini, ki jih dobiva ali bi jih dobival uslužbenec pri rednem napredovanju po dvajsetih letih občinske službe na ustreznem mestu, ne glede na to, ali bo kdaj kak uslužbenec na tem mestu res skozi dvajset let redno napredoval in dosegel ustrezne prejemke ali ne. Ce po občinskem statutu ni napredovanja in s lem zvezanega zvišanja prejemkov, plača občina v gotovini polovico rednih letnih prejemkov, ki so določeni v statutu. Kako je postopati, če se statut spremeni in navedeni pre¬ jemki naknadno zvišajo ali znižajo, določi ban (51. 166.). Kljub določbi, da je prispevek enkraten, se morajo občine pritegniti h kritju primanjkljaja, če nastopi primer iz čl. 90., odst. 2. (glej tamošnja pojasnila). V katerih primerih je občini odgodeno plačilo navedenega enkratnega prispevka, glej čl. 160., odst. 4. 69 K t. 2. Ce je uslužbenec uradniški pripravnik, plača 10%ni prispevek od plače, če je uradnik, pa od osnovne plače. Glede uslužbencev, ki se prevedejo po prehodnih določbah te uredbe, glej 61. 163. K t. 3. V prvem službenem letu.se plačuje 10% ni prispevek po t. 2., v vseh nadaljnjih službenih letih pa 5% prispevek po t. 3. Ce je uslužbenec uradniški pripravnik, plača prispevek od plače, če je uradnik, pa od osnovne plače. Z zvišanjem osnovne plače (61. 46., odst. 2.) se zviša tudi 5% prispevek. Uslužbenec, ki se upokoji kot uradniški pripravnik (glej pojasnila k čl. 60.), plača kot prispevek 5% zadnje plače, če pa se upokoji kot uradnik, 5% zadnje osnovne plače. Glej tudi čl. 93. in 164. V katerih primerih uslužbenec ni zavezan plačati prispev¬ kov po tem členu, glej 61. 160., odst. 3. in 5. K t. 5. Višina prispevka banovine ni določena v uredbi, mar¬ več se določi v vsakoletnem banovinskem proračunu. Banovina je dolžna prispevati, dokler ne postane sklad aktiven. Ker se je ustanovil v Dravski banovini nov pokojninski sklad, ki ni pre¬ vzel nobenih pasiv, je bil od vsega pričetka aktiven ter banovina ni bila zavezana prispevati. Ce bi postal sklad naknadno pasi¬ ven, banovina po besedilu t. 5., ki je smiselno povzeto iz § 88. z. o., ni dolžna prispevati, marveč je postopati po 61. 90., odst. 2. K odst. 2. Glavnico pokojninskega sklada tvorijo prispevki po točkah 1., 2. in 5. ter prejemki po točki 7., kakor tudi ne¬ porabljeni viški ostalih prispevkov. Glavnica sklada se ne sme uporabljati za izplačevanje pokojnin, pač pa njene obresti (čl. 90., odst. 1.). Člen 90. Pokojnine se izplačujejo samo iz dohodkov sklada po točkah 3., 4. in 6. čl. 89. Glavnica mora biti naložena s pupilarno varnostjo, predvsem v nepremičninah. Kolikor gornji dohodki sklada ne bi zadoščali, krijejo primanjkljaj po odredbi bana, ki predhodno zasliši upra¬ vo pokojninskega sklada, občine, za katere velja ta ured¬ ba, in sicer sorazmerno po višini neposrednih državnih davkov, ki so predpisani v teh občinah 70 K odst. 1. Za izplačevanje osebnih in rodbinskih pokojnin (ter upravnih stroškov in vzdrževalnin po čl. 72., odst. 2., in čl. 107., odst. 2., ki sicer v tem odstavku niso izrečno navedene), se smejo uporabljati samo dohodki pokojninskega sklada, ki ne tvorijo glavnice. Uporabljati se sunejo torej za te namene samo dohodki po točkah 3., 4. in 6. 61. 89. Viški teh dohodkov, ki preostanejo po poravnavi tekočih obveznosti pokojninskega sklada, se pripišejo glavnici (čl. 89., odst. 2.). Glavnica sama -mora biti pupilarno varno naložena, in sicer prvenstveno v ne¬ premičninah, v ostalem pa v Hranilnici Dravske banovine v Ljubljani (čl. 77., odst. 1.). K odst. 2. V primeru, da ne zadostujejo dohodki po točkah 3., 4. in 6. -61. 89. za poravnavo tekočih obveznosti pokojninskega sklada, t. j. za izplačevanje osebnih in rodbinskih pokojnin, vzdrževalnin in za upravne stroške, ni kriti primanjkljaja iz glavnice, marveč iz sredstev občin, ki so zavezane plačati pri¬ spevek po čl. 89., odst. 1., t. 1. Porazdelitev primanjkljaja se izvrši po višini neposrednih državnih davkov, ki so v teh Občinah predpisani, odredi jo pa ban po predhodnem zaslišanju uprave pokojninskega sklada. H pokritju primanjkljaja se ne -morejo pritegniti ne zavarovani uslužbenci, ne banovina. Člen 91. Uslužbenec, kateremu prestane služba, izgubi pra¬ vico do nadaljnjega vplačevanja v pokojninski sklad. Na njegovo zahtevo mu mora sklad vrniti dotlej, po Sl. 89., t. 2. in 3., vplačane prispevke. V tem primeru izgubi pravico, da se mu čas, za katerega so se mu prispevki vrnili, šteje za osebno in rodbinsko pokojnino ob ponov¬ nem vstopu v občinsko službo. To pravico pa si pridobi iznova, če vrne pokojninskemu skladu v roku treh mese¬ cev po ponovnem vstopu v občinsko službo te prispevke. Pravice do povračila vplačanih prispevkov nitna uslužbenec, ki mu je služba prestala z upokojitvijo. Uslužbenec ima pravico do povračila vplačanih prispevkov ne glede na to, zbog katerega razloga mu je služba prestala, torej tudi če jo izgubi po sodni kazenski ali disciplinski razsodbi (glej tudi pojasnilo k čl. 107.). Le tedaj, če sledi prestanku 71 službe uslužbeneeva upokojitev, nima pravice do povračila pri¬ spevkov, ker jih je vprav radi tega vplačeval, da prejme nekoč pokojnino. Glede ostavke glej čl. 57. Uslužbenec ne more zahtevati, da se mu izplačajo tudi obresti od vplačanih prispevkov. Kdaj inia uslužbeneeva rodbina pravico do povračila vpla¬ čanih prispevkov, glej 61. 92. Člen 92. Če uinre uslužbenec pred dovršenimi petimi leti vplačevanja, kakor tudi če umre pred tem časom usluž¬ benec, ki je izgubil po čl. 91. pravico do nadaljnjega vpla¬ čevanja, ima njegova rodbina pravico do povračila vseh od uslužbenca po čl. 89., t. 2. in 3., vplačanih prispevkov, razen če so se uslužbencu, ki je izgubil pravico do vpla¬ čevanja, vrnili prispevki po prvem odstavku čl. 91. že za njegovega življenja. Uslužbenec, ki umre po dovršenih petih letih službovanja oziroma vplačevanja, si pridobi za rodbino pravico do rodbinske pokojnine (čl. 65.). Če pa umre pred dovršenimi petimi leti vplačevanja, ima njegova 'rodbina pravico do povračila vseh od uslužbenca vplačanih prispevkov, ne pa tudi do obresti od teh prispevkov. Prav tako ima po besedilu uredbe pravico do ome¬ njenega povračila rodbina bivšega občinskega uslužbenca, kate¬ remu je prestala služba in ki je umrl pred potekom petih let službovanja, če ni dvignil prispevkov že za svojega življenja. Nima pa te pravice po poteku navedene dobe. Kaj je smatrati kot rodbino glej čl. 68. Člen 93 Čas, ki ga je občinski uslužbenec prebil v državni, banovinski ali drugi vštevni službi, se računi za količino pokojnine po predpisih čl. 56. le tedaj in v tem obsegu, če in kolikor je uslužbenec za vštevno službeno dobo naknadno dejanski vplačal v pokojninski sklad prispevke po predpisu čl. 89., t 3. Osnova vplačevanja je plača oziroma osnovna plača, ki jo je imel ob (ponovnem) vstopu v občinsko službo. Te prispevke je vplačati tekom 72 enega leta po vstopu v službo. Če tak uslužbenec umre, se šteje za odmero rodbinske pokojnine od službene dobe, prebite v državni, banovinski ali drugi vštevni službi le toliko, kolikor je naknadno vplačal prispevke. Ob prestopu uslužbenca iz pomožnega na glavno službeno mesto (čl. 15.) se mu štejejo vsa leta pomožne službe kot služba na glavnem službenem mestu, če na¬ knadno vplača za vsa ta leta prispevek v pokojninski sklad po predpisu čl. 89., t. 3. Osnova vplačevanja je prva plača oziroma osnovna plača na glavnem službenem mestu. Ban more po zaslišanju uprave pokojninskega sklada dovoliti v prednjih dveh odstavkih navedenim uslužben¬ cem plačevanje teh prispevkov tudi v obrokih. Ta člen velja za uslužbence, ki stopijo v občinsko službo po objavi te uredbe. Glede štetja let v pokojnino uslužbencem, ki jih je uredba zatekla v službi, glej čl. 162. K odst. 1. Glej pojasnila k čl. 56. K odst. 2. Glej pojasnila k čl. 15.,. odst. 2., in k čl. 55. K odst. 3. Doba plačevanja in višina obrokov ni določena, marveč je pridržana odločitvi bana. Člen 94. Prispevki se pobirajo po službeni dolžnosti ob iz¬ plačevanju prejemkov, ki so osnova vplačevanja. Če računodajniki ne pošljejo v 30 dneh od dne, ko so se prejemki izplačali, odtegnjenih prispevkov Hra¬ nilnici Dravske banovine v Ljubljani, morajo plačati od njih po preteku tega roka 6 % obresti v korist sklada. Nakazovalec prejemkov občinskih uslužbencev je predsed¬ nik občine, računodajnik pa občinski blagajnik, oziroma če nima občina posebnega blagajnika, občinski tajnik. Dolžnost občin¬ skega blagajnika oziroma tajnika je torej, da odtegne ob vsa¬ kem izplačilu službenih prejemkov prispevke po čl. 89., t. 2. oziroma 3., ter da jih pošlje najkasneje v tridesetih dneh po izplačilu prejemkov Hranilnici Dravske banovine v Ljubljani. 6%:ne izamudne obresti je plačati od dobe, ki poteče po preteku navedenega tridesetdnevnega roka. 73 Člen 95. Vsak primer prestanka službe predloži občinska uprava z zadevnimi spisi nemudoma banu, ki odloči najkasneje v enem mesecu o pravici do pokojnine, od¬ meri pokojnino in odredi izplačilo iz pokojninskega sklada. Nakazovalec pokojninskega sklada je ban (§ 88., odst. 5., z, o.). On odloča o tem, ali je uslužbenca po prestanku službe upokojiti (čl. 62.). On mu prizna in odmeri osebno pokojnino (čl. 95.), izda odločbo o odmeri količine rodbinske pokojnine (čl. 69.) ter odredi izplačilo iz pokojninskega sklada. XI. POGLAVJE. Disciplinska odgovornost, sestava disciplinskih sodišč ter postopek. " Splošne pripombe. Določbe XI. poglavja veljajo le za uslužbence na glavnih službenih mestih, in sicer členi 96. do 142. za aktivne pragma¬ tične, členi 96., 98., odst. 2. in 3., 100., 101., 147., 148., 149. in 150. za aktivne pogodbene, členi 143, do 146. pa za upokojene (bivše pragmatične) uslužbence na glavnih službenih mestih. Disciplinske predpise za pomožne uslužbence urejajo ob¬ činski statuti (čl. 6., odst. 7.). Člen 96. Občinski uslužbenec, ki prekrši v službi ali izven nje predpise dolžnosti svoje službe ali ugled poklica, se kaznuje, ne glede na odgovornost po kazenskem zakonu, s kaznijo za nerodnost ali z disciplinsko kaznijo, kakor je pač prekršitev dolžnosti samo navadna nerednost (disciplinski prekršek) ali pa se mora smatrati glede na škodo in nevarnost za službene koristi ali za ugled po¬ klica zbog svoje velikosti, ponavljanja ali drugih obtežu- jočih okolnosti za disciplinski prestopek. Občinski uslužbenec je — kolikor ni zaposlen pri občin¬ skih pridobitnih podjetjih — uslužbenec, ki vrši posle javne 74 uprave. Javnost ima tedaj interes na tem, kako vrši te posle, kakor tudi, kakšno je njegovo zadržanje v času, ko ni v službi, kajti neprimerno ponašanje zunaj službe (n. pr. lahkomiselno zadolževanje, kretanje v sumljivi družbi, pijančevanje itd.) utegne tudi na samo službovanje uslužbencev© kvarno vplivati. Oseba, ki je v javni službi, se mora zavedati, da je tudi zunaj službe javni organ, ki mora vedno in vsekdar uživati zaupanje javnosti in po tem tudi uravnavati svoje zasebno življenje. Prekršitev službene dolžnosti ali ugleda poklica je lahko dvojna: ali navadna nerodnost, imenovana tudi disciplinski prekršek, ali pa disciplinski prestopek. Uredba ne določa, kaj je navadna nevednost. Beseda sama pa že pove, da so to tiste navadne, lažje prekršitve službenih dolžnosti ali ugleda poklica, ki nimajo za posledico kake posebne škode ali nevarnosti za službeni interes ali za ugled poklica, ki pa tudi niso tako lahke narave, da jih uradni starešina 'lahko popolnoma prezre ali graja z navadnim opozorilom. Navadna nerodnost pa poslane lahko glede na škodo in nevarnost za službene koristi ali za ugled poklica zaradi svoje velikosti, ponavljanja ali drugih ob¬ tožujočih okolnoeti disciplinski prestopek. Na primer: Če se kak občinski uslužbenec enkrat po naključju zakasni, tako da pride par trenutkov prepozno v urad, je to strogo vzeto sicer prekrši¬ tev službene dolžnosti iz 61. 28., odst. 1., vendar tako lahke narave, da jo more predsednik občine prezreti ali se zadovoljiti z navadnim prijateljskim opozorilom. Tega opozorila ni smatrati za kazen, radi tega proti njemu tudi ni ugovora ali pritožbe. Če se zakasnitev ponavlja, ne da bi bilo posebnih kvarnih posledic za službo, se more smatrati za nerodnost (disciplin¬ ski prekršek), ki se kaznuje pri pragmatičnih uslužbencih po čl. 97., pri pogodbenih uslužbencih pa po 61. 147. Če pa traja malomarno in neredno prihajanje v službo tudi po kaznovanju zaradi nerodnosti še dalje, je to smatrati zbog ponavljanja pre¬ kršitve službene dolžnosti za disciplinski prestopek, ki se ka¬ znuje po čl. 102. oziroma 149. — Dogodi se pa tudi lahko, da je krivda uslužbenca sicer neznatna, da pa je njegovo dejanje oziroma opustitev zvezana s tako kvarnimi posledicami za služ¬ bo, da se mora prav to dejanje ali ta opustitev smatrati glede na nastalo škodo za težko prekršitev službenih dolžnosti, t. i. za disciplinski prestopek. Razlikovanje med navadno nerodnostjo (disciplinskim prekrškom) in disciplinskim prestopkom ni vedno lahko, je pa 75 bistvene važnosti radi postopka, ki je v obeh primerih različen. V prvi vrsti je treba ločiti, ali gre za pragmatične ali za pogod¬ bene uslužbence. Disciplinski postopek zaradi nerednosti zoper pragmatične uslužbence je urejen v členih 97. do 100., zoper pogodbene uslužbence pa v členih 147. in 148. Za disciplinske prestopke pragmatičnih uslužbencev veljajo določbe členov 101. do 142., za take prestopke pogodbenih uslužbencev pa določbe členov 101., 149. in 150. Člen 97. Kazni za nerednosti sta tele: 1. pismeni ukor, 2. denarna kazen. Denarna kazen ne sme biti v posameznem primeru večja od din 200'—. Seštevek kazni, pravnomočno nalo¬ ženih uslužbencu v enem letu, ne sme presegati zneska enomesečne osnovne plače. K t. 1. Samo ustni ukor (opozorilo) ni kazen za nerednost, radi tega tudi ni proti njemu pritožbe. K t. 2 . Glej 2. odstavek pojasnil k čl. 103. Člen 98. Kazni za nerednosti izreka predsednik občine. Kazen se ne sme izreči, preden se uslužbenec ne zasliši. Obrazložena odločba se mu mora priobčiti pi¬ smeno. Denarne kazni se izrekajo v korist banovinskemu pokojninskemu skladu za občinske uslužbence ter se odtegujejo od službenih prejemkov. Če se uslužbenec ni predhodno zaslišal, je odločba o izreku kazni nična. Člen 99. Zoper odločbo o kazni za nerednost se sme uslužbe¬ nec pritožiti v osmih dneh od dne priobčitve na občin¬ ski odbor, ki odloči dokončno. 76 Pritožbo je vložiti pismeno pri predsedniku občine, ki je izrekel kazen. Občinski odbor naj razpravlja in sklepa o pri¬ tožbi v tajni seji. Razume se, da predsednik občine v tem primeru, ko gre za pritožbo zoper njegovo odločbo, nima pra¬ vice glasovati. Zakasnele pritožbe je zavrniti. Člen 100. Nerednosti zastarajo čez leto dni. Da zastarajo nerednosti čez leto dni, pomeni: če se ne začne disciplinski prekršek (nerednost) preganjati v teku leta dni, odkar je bil izvršen, prestane s potekom tega roka pravica do preganjanja in kaznovanja tega prekrška (objektivno zasta¬ ranje). Zastaranje se začne onega dne, ko je bil prekršek stor¬ jen, ter se prekine z vsakim dejanjem občinskega oblastva, naperjenim zoper uslužbenca v zvezi s preganjanjem zbog storjenega prekrška. Z vsako prekinitvijo se začne zastaranje iznova. Za disciplinske prekrške, in prestopke pa je uporabljati tudi institut tako zvanega absolutnega zastaranja, ki ga uredba sicer ne omenja, a ga nahajamo v § 79. k. z. Ta zakonik je v splošnem strožji in kazensko postopanje navadno zvezano s hujšimi posledicami ko disciplinsko postopanje. Zato je pač upravičeno, da se uporabljajo predpisi siceT strožjega k. z., kolikor so v posameznem primeru za storilca ugodni, smiselno tudi na disciplinsko kazniva dejanja. § 79. k. z. določa, da za¬ stara pravica do preganjanja kaznivega dejanja v vsakem pri¬ meru, če mine dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon, da zastara pravica, preganjati to dejanje. To pomeni v našem primeru, da zastara pravica do preganjanja navadne nerednosti, tudi če je bilo zastaranje prekinjeno, ne da bi bilo prišlo do izreka kazni, s potekom dveh let, odkar je bila nerednost storjena. En primer naj to razjasni. Občinski uslužbenec je zakrivil nerednost n. pr. 15. januarja 1936. Če ne učini predsednik občine do vštetega 14. januarja 1937 ničesar, da bi preganjal to nered¬ nost, zastara nerednost dne 15. januarja 1937; s tem dnem postane uslužbenec prost vsake disciplinske odgovornosti za to dejanje (objektivno zastaranje). Če pa zasliši predsednik občine v zadevi uslužbenca ali kako pričo n. pr. 18. maja 1936 ali če napravi kak drug čin radi preganjanja nerednosti, prekine s 77 tein činom tek zastaranja, ki se je pričelo 15. januarja 1936, ko je bila izvršena nerednost. Če ne ukrene predsednik občine po 18. maju 1936 v zadevi ničesar več, zastara nerednost dne 18. maja 1937. Če hi se pa preganjanje ponovilo s kakim novim činom, n. pr. dne 3. marca 1937, ne da bi se potem nadaljevalo in ne da bi prišlo do izreka kazni, ne zastara nerednost šele dne 3. marca 1938, marveč že dne 15. januarja 1938, t. j. v dvakrat enoletni zastaralni dobi, ki se je pričela z dnem izvršitve nerodnosti, t. j. dne 15. januarja 1936 (absolutno za¬ staranje). Glede zastaranja izvršitve že izrečene kazni nima u. o. u. nobene določbe. Smiselna uporaba odredbe § 81. k. z. tu pač ni dopustna. Sicer pa je to vprašanje praktično malega po¬ mena, ker se izvrši kazen pismenega ukora že s samo odločbo o kaznovanjo, denarna kazen pa po čl. 98. z odtegovanjem glo¬ be od službenih prejemkov. Ker se izplačujejo službeni prejemki mesečno, vprašanje zastaranja izvršitve kazni pač ni aktualno. Kaznovanje radi nerodnosti ne oprašča od morebitne od¬ govornosti po kazenskem zakonu (čl. 96.) ali po drugih predpi¬ sih, po katerih se izrekajo kazini. Člen 101. Za dejanja, disciplinsko kazniva po tej uredbi, se smatrajo vse hujše prekršitve predpisanih službenih dolžnosti ali ugleda poklica, storjene v službi ali zuna.j nje ne glede na to, ali so te prekršitve po odredbah kazenskega zakona kaznivo dejanje ali ne. Za hujše prekršitve dolžnosti službe ali ugleda poklica se smatrajo tudi naslednja dejanja ne glede na to, ali so s predpisi izrečno prepovedana ali ne; 1. pristransko ali sebično, nevestno ali malomarno opravljanje službe; 2. iznujanje ali izsiljevanje kakršne koli nagrade bo¬ disi zase bodisi za drugega neposredno od strank ali posredno za posle, ki se opravljajo po službeni dolžnosti; 3. sprejemanje podkupnine; 4. malomarno ali neredno prihajanje v službo tudi po kaznovanju zaradi nerednosti; 78 5. namerno netočno obveščanje v službenih stvareh; 6. nedopustna kritika in preziranje naredb in po¬ stopanja oblastev, starešin in nadrejenih; 7. izdajanje službene tajnosti; 8. razsipno trošenje službenega materiala; 9. nedostojno ali surovo ravnanje s strankami; 10. slabo opravljanje starešinske oblasti proti pod¬ rejenim, zlasti nedostojno, surovo ali nepravično ravna¬ nje z njimi, nezadostno nadzorstvo nad njimi ali trajno zanemarjanje njih vzgajanja v službi; namerno ščitenje ali priporočanje nesposobnih ali malovrednih usluž¬ bencev; 11. nedostojno ali nevljudno ponašanje podrejenih proti nadrejenim ali poniževanje rajih ugleda; 12. napravljanje zmede, prepira ali nesložnosti s tovariši v službi; 13. nemoralno ali nedostojno vedenje v privatnem življenju, kakršno je: pijančevanje, 'potepanje, igranje na slepo srečo in temu podobno, na krajih, v družbah in na način, ki ponižuje ugled občinskega uslužbenca; 14. lahkomiselno zadolževanje; 15. opravljanje stranske službe ali poslov brez do¬ volitve pristojnega organa ali sprejemanje položajev in izvrševanje poslov, ki bi nasprotovali ugledu in časti uslužbenčevega položaja ali bi ga ovirali pri opravljanju njegovih stalnih službenih dolžnosti; 16. vsako delo in ponašanje, ki bi podpiralo izzi¬ vanje plemenske in verske mržnje, vsako delo in vsaka agitacija zoper idejo državnega in narodnega edinstva, zlonamerna kritika postopanja vlade in njenih aktov kakor tudi obstoječega reda. Nerodnosti so lažje prekršitve službenih dolžnosti ati ugleda poklica (glej pojasnila k čl. 96.). Ta dejanja so navadno enostavna in brez hujših posledic za službo in za ugled poklica. Kazni so temu primerno lahke in brez trajnih posledic (glej čl. 97.). Disciplinski prestopki pa so hujše prekršitve službenih dolžnosti ali ugleda poklica, ali sicer lažje prekršitve, vendar 79 s hujšimi posledicami. Kazni so temu primerno strožje, nekatere s trajnimi posledicami (glej čl. 102. in nasl.). Člen 101. našteva celo vrsto dejanj oziroma opustitev, ki jih je obvezno smatrati za disciplinske prestopke, a ne za na¬ vadne nerodnosti. To naštevanje ni izčrpno, marveč dopušča, da se preganja kot disciplinski prestopek tudi kako dejanje oziroma opustitev, ki v tem členu ni izrečno navedena. K posameznim točkam se pripominja: K t. 7. Glede pojma službene (uradne) tajnosti glej po¬ jasnila k čl. 21. K t. 10. Kot starešine so tu mišljeni samo vodilni občinski uradniki, ne pa tudi izvoljeni občinski funkcionarji (predsedniki občin itd.), ki vobče niso podvrženi disciplinskim predpisom te uredbe. Glej tudi pojasnila k čl. 18. K t. 12. Prepirljivost se mora kaznovati kot disciplinski prestopek, ker more imeti zelo kvarne posledice za službovanje kot tako. K t. 14. Zadolževanje po nujni potrebi ali iz sile ni lahko¬ miselno zadolževanje ter torej ni disciplinski prestopek. K t. 15. Glej čl. 23. Glede predpisov, ki veljajo za postopek v vseh primerih, ki jih je smatrati za disciplinske prestopke, glej zadnji odstavek pojasnil k čl. 96. Člen 102. Disciplinske kazni so: 1. zmanjšba prejemkov; 2. ustavitev napredovanja; 3. upokojitev brez zmanjšbe alizzmanjšbo pokojnine; 4. ukinitev stalnosti; 5. odpust iz službe. Kazni pod točkama 1. in 2. tega člena se smejo izre¬ kati khratu po dve zaradi istega disciplinskega predmeta. Disciplinske kazni izrekajo pristojna disciplinska sodišča, in sicer na podstavi predpisno izvedenega po¬ stopanja. Člen 102. našteva pet vrst disciplinskih kazni, ne pozna pa disciplinske kazni premestitve, ker bi bila ta kazen v na- 80 sprotju s čl. 12., po katerem si občina svobodno izbira svoje uslužbence. Za težo kazni ni odločilen njih vrstni red, kajti kazen, ki bi bila sicer v normalnih razmerah najmilejša, je lahko v danem primeru težja kot ostale in obratno. Uredba ne predpisuje, kaiko je postopati pri odmerjanju kazni, zato bo pač najprimerneje, da se ravna disciplinsko sodišče po § 70. k. z., ki se glasi: »Kazen se odmerja storilcu po stopnji njegove kazenske odgovornosti. Pri tem je treba jemati v poštev vse okolnosti, ki vplivajo na to, da bodi kazen večja ali manjša, posebno nevarnost za družabni red (v našem primeru: za službene interese) zbog storilčeve zločinske nagnjenosti, nagibe, iz katerih je bilo de¬ janje storjeno, svrho, v katero je bilo dejanje storjeno, nepo¬ sredno nasnovo na izvršitev dejanja, prejšnje' storilčevo življe¬ nje (v našem primeru tudi službovanje) in njegove osebne in gospodarske razmere, mero uvidevnosti, posledico dejanja in storilčevo ponašanje po storjenem dejanju, ali se kesa dejanja in ali se je trudil, popraviti ali odvrniti nastopivše posledice. Ob odmerjanju denarne kazni je treba jemati v poštev po¬ leg ostalih okolnosti zlasti obsojenčevo imovinsko stanje in njegove ostale življenjske razmere, ki vplivajo na njegovo plačilno zmožnost.« K posameznim določbam tega člena se pripominja: K odst. 1., t. 1. Glej čl. 103.; k t. 2. Glej čl. 104.; k t. 3. Glej čl. 105.; k t. 4. Glej čl. 106.; k t. 5. Glej čl. 107. K odst. 3. Glede sestave disciplinskih sodišč glej čl. 108., glede postopanja pa čl. 109, in nasl. Člen 103. Zmpnjšba prejemkov se nanaša na plačo oziroma osnovno plačo in osebno doklado, ki jo je prejemal usluž¬ benec, ali do katerih je pridobil pravico do dne, ko je postala disciplinska razsodba pravnomočna. Izreči se sme največ do enega leta; toda v posameznem mesecu ne sme biti večja nego 20 % mesečne plače oziroma osnovne plače in osebne doklade. 81 Kazen zmanjšbe aktivnih prejemkov se prenese z istim odstotkom tudi na pokojnino, če se uslužbenec upo¬ koji, dokler kazen traja. Zmanjšba prejemkov se izreka v korist banovin¬ skemu pokojninskemu skladu za občinske uslužbence. Ustrezni zneski se odtegujejo od rednih službenih pre¬ jemkov. Pri uradniških pripravnikih se nanaša zmanjšba prejem¬ kov na plačo, pri uradnikih pa na osnovno plačo in osebno doklado. V disciplinski razsodbi se mora izreči zmanjšba prejem¬ kov v procentih, dočim se denarna kazen za nerednost (čl. 97.) izreče v globalnem znesku. Po svojem gmotnem učinku sta si obe kazali lahko enaki, denarna kazen more biti celo večja kakor zmanjšba prejemkov. Po svojem pravnem in moralnem učinku pa sta kazni različni, ker se kazen za nerednost že sama po sebi kvalificira kot kazen lažje vrste, dočim pomeni disciplinska kazen, da je uslužbenec v večjem obsegu kršil službene dolžnosti oziroma ugled poklica. Člen 104. Ustavitev napredovanja se sme izreči največ do treh let. Odrejena doba kazni se ne šteje za napredovanja. Ustavitev napredovanja je samo na videz kazen z začas¬ nim učinkom. Sme se sicer izreči največ za dobo treh let, ima pa posledico, da napreduje uslužbenec ves čas svojega službo¬ vanja tudi pri nadaljnjem rednem napredovanju stalno za tisto dobo pozneje, za katero se mu je ustavilo napredovanje. Uči¬ nek te kazni je torej — predpostavljeno sicer redno napredo¬ vanje — trajen in dokaj občuten. Uredba vprašanja napredovanja občinskih uslužbencev zaradi raznolikosti razmer v občinah ni uredila, marveč je pre¬ pustila ureditev tega vprašanja občinskim statutom (čl. 46., odst. 2.). Marsikatera občina v statutu zbog finančnih razlogov ne ustanavlja napredovanja svojih uslužbencev. V teh primerih bi bila disciplinska kazen ustavitve napredovanja brezpred¬ metna in tako nastane nevšečnost, da mora disciplinsko sodišče v takem primeru ali izreči premilo kazen zmanjšbe prejem¬ kov ali prehudo kazen upokojitve. 6 82 Člen 105. Kazen zmanjšbe pokojnine sme trajati največ deset let; toda v posameznem mesecu ne sme biti večja nego 20 % mesečne pokojnine. Izrek disciplinskega sodišča se more glasiti, da se izvrši upokojitev s polno pokojnino, ki pripada uslužbencu po služ¬ benih letih (čl. 61.), ali pa z zmanjšano pokojnino. Zmanjšba pokojnine sme trajati največ deset let, toda v posameznem me¬ secu ne sme znašati več nego petino -mesečne pokojnine, ki bi uslužbencu sicer pripadala po službenih letih. Kazen upokojitve se ne more izreči: 1. pri uslužbencih, ki na dan pravnomočnosti razsodbe še nimajo deset službenih let in zaradi tega tudi še ne pravice do osebne pokojnine (čl. 55.): 2. pri uslužbencih, ki so imeli na dan uveljavitve uredbe deset ali več let vštevne službe, -tako da morajo obvezno nadaljevati svoje pokojninsko zavarovanje pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, oziroma ki so imeli ta dan sicer manj ko deset let vštevne službene dobe, pa so podali izjavo, da žele nadaljevati svoje pokojninsko zavarovanje pri Pokojninskem zavodu (čl. 160.). Zakon o pokojninskem zavarovanju name¬ ščencev ne pozna disciplinske kazni upokojitve s polno ali zmanjšano pokojnino. Zadevni izrek -disciplinskega sodišča za občinske uslužbence bi torej ne vezal Pokojninskega zavoda za nameščence in bi bil zaradi tega neizvršljiv, torej brezpred¬ meten. Za uslužbenca pa bi imel tak izrek vse dotlej, dokler mu ne pripada starostna ali invalidska renta po zakonu o po¬ kojninskem zavarovanju nameščencev, učinek disciplinske kazni odpusta iz službe. Ker se torej v navedenih dveh pri¬ merih ne more izreči kazen upokojitve, naj bi se izrekla -kazen po čl. 102., t. 1. ali 2., ali (ob uporabi 2. odstavka tega člena) obe hkrati, ali pa -kazen po t. 4. Disciplinska kazen upokojitve ima za posledico pre-stanek službenega razmerja (čl. 37., t. 2.). Službeno razmerje pre¬ stane z dnem pravnomočnosti razsodbe (61. 39., odst. L). Pred¬ sednik občine mora prizadetega uslužbenca razrešiti po določbi čl. 43. Pokojnino prizna im odmeri ban (čl. 95.). Člen 106. Kazen ukinitve stalnosti se sme izreči največ do treh let. Uslužbenec, obsoijen na to kazen, postane za¬ časen uslužbenec v smislu čl. 11., odst. 2. 83 Glej zadnji odstavek pojasnil k čl. 11. Ta kazen je seveda možna samo pri tistih uslužbencih, ki so že pridobili stalnost. Uslužbenec, ki je izgubil stalnost in ki se v tem stanju odpusti, ima pravico do osebne pokojnine, če ima na dan od¬ pusta deset let službe, ki se šteje v rok po ČL 55. (glej tam. pojasnila). Odpust po občinskem odboru (čl. 3.) namreč ni istih z disciplinsko kaznijo odpusta iz službe po čl. 102., t. 5., v zvezi s čl. 107. Za pravico do osebne pokojnine ne zahteva uredba izrečno stalnosti, dasi je ta normalno že po določbi čl. 11., odst. 2., podana, marveč je odločilno, da ima uslužbenec na dan prestanka službe deset let službe, da je za to ali v tej dobi vplačeval predpisane prispevke v pokojninski sklad in da ni zvezan prestanek službe po čl. 38. z izgubo pravice do po¬ kojnine. Zaradi tega je ukinitev stalnosti učinkovita kazen samo pri uslužbencih, ki še nimajo ali ki vsaj v doglednem času ne pridobe pravice do osebne pokojnine, dočim ustvarja pri ostalih uslužbencih možnost za morebiti zaželjeno predčasno upokojitev. Člen 107. Kazen odpusta iz službe ima za posledico izgubo pravice do osebne in rodbinske pokojnine. Nekrivi rodbini odpuščenega uslužbenca, ki nima sredstev za vzdrževanje, se sme priznati iz posebnih ozirov z isto razsodbo vzdrževalnina največ do zneska normalne rodbinske pokojnine, do katere bi imela pra¬ vico, če bi bil obsojeni uslužbenec umrl. Vzdrževalnina se sme priznati od dne, ko so se ustavili njegovi službeni prejemki. Vzdrževalnino ustavi ban, čim prestanejo razlogi, zaradi katerih je bila priznana. Odpust iz službe je najtežja disciplinska kazen. Zaradi tega bi se smela izreči samo pri najhujših disciplinskih prestopkih. Odpust iz službe ima za posledico prestanek službenega raz¬ merja (81. 37., t. 2.) ter izgubo pravice do osebne in rodbinske pokojnine (čl. 38., odst. 2., v zvezi s čl. 107., odst. 1.). Služba prestane z dnem pravnomočnosti razsodbe (51. 39., odist. 1.), raz¬ rešitev pa je izvršiti takoj, ko prispe obvestilo o pravnomočnosti razsodbe, po kateri je služba prestala (čl. 43., odst. 2.). 6 * 84 Priznanje vzdrževalnine nekrivi rodbini je akt milosti disciplinskega sodišča, ki izda razsodbo o odpustu iz službe. Rodbina (čl. 68.) torej nima pravice do vzdrževalnine. Vzdrže- valnina se plačuje iz banovinskega pokojninskega sklada za občinske uslužbence (čl. 76.). Nastane vprašanje, ali more od¬ puščeni uslužbenec dvigniti v pokojninski sklad vplačane pri¬ spevke (čl. 91.) kljub temu, da je priznalo disciplinsko sodišče njegovi nekrivi rodbini vzdrževalnino. Uredba nima določbe o tem ter je rešitev sporna. Pri strogi razlagi čl. 91. je dvig prispevkov možen, ker ga zabranjuje ta člen le, če je uslužbencu prestala služba z upokojitvijo, s katero se pa priznanje vzdrže¬ valnine pač ne more vzporejati. Člen 108 . O disciplinskih kaznivih dejanjih razsoja disciplin¬ sko sodišče za občinske uslužbence, ki zaseda pri pri¬ stojnem sreskem načelstvu (sreski izpostavi) ter sestoji iz enega političnoupravnega uradnika, ki ga imenuje ban kot predsednika, in iz dveh prisedmikov, katerih enega imenuje občinski odbor prizadete občine, drugega pa občinski uslužbenec iz svoje stanovske organizacije Predsednik se odreja na pričetku vsakega leta, prised nika pa za vsak posamezen primer. Na isti način se odreja tudi po en namestnik, V drugi stopnji razsoja disciplinsko sodišče za ob¬ činske uslužbence, ki zaseda pri banski upravi ter sestoji iz enega političnoupravnega uradnika, ki ga imenuje ban kot predsednika, in iz dveh prisednikov, katerih enega imenuje ban izmed članov banskega sveta, dru gega pa vodstvo stanovske organizacije občinskih usluž¬ bencev. Sodniki se odrejajo ob pričetku vsakega leta. Na isti način se odreja tudi po en namestnik. Sodniki oziroma namestniki so dolžni čuvati tajnosti, ki jih zvedo v disciplinskem postopanju. Služba sodnikov in njih namestnikov je častna. Za katere občinske uslužbence so pristojna disciplinska sodišča, glej splošne pripombe k XI. poglavju ter zadnji odsta¬ vek pojasnil ik čl. 96. 85 K odst. 1. Način sestave disciplinskega sodišča daje jamstvo za res nepristransko in pravilno postopanje. Vodstvo postopanja po politi čnoupravnem uradniku, t. j. uradniku pri državnih oblast vi h notranje uprave, z dovršeno pravno fakulteto (navadno sreski načelnik ali njegov namestnik) zajamčuje pravno brez¬ hibno izvršitev posla, soodločevanje izvoljenega občinskega od¬ bornika, o katerem je pričakovati, da pozna ustroj občine in obseg službenih dolžnosti uslužbenca, ter od obdolženca določe¬ nega stanovskega tovariša pa še povečuje jamstvo, da se bo dis¬ ciplinsko kaznivo dejanje pravilno ocenilo ter da se bodo pri¬ merno upoštevale vse olajševalne in. obtežujoče okolnosti. Prisednika in njuna namestnika se odrejata sproti za vsak posamezni primer in ne na pričetku vsakega leta, da se ne obremenja ;po nepotrebnem poslovanje občin in disciplinskih sodišč. K odst. 2. Tudi sestava disciplinskega sodišča druge stopnje daje vsa jamstva za povsem korektno, pravilno in nepristransko postopanje. Iv odst. 4. Ne pripada jim torej nobena nagrada ali odškod¬ nina za opravljanje sodniške funkcije. Člen 109, Disciplinska sodišča postopajo po predpisih te ured¬ be. Kolikor ti predpisi ne zadoščajo, se uporabljajo smi¬ selno predpisi zakonika o sodnem kazenskem postopanju. Disciplinska sodišča odločajo z večino glasov. K odst. 1. Zakon o sodnem kazenskem postopanju (k. p.) je objavljen v »Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti« z dne 31. oktobra 1929, št. 432/109 (»Službene noviee kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« z dne 23. februarja 1929, št. 45/XX/97). Upošteva-ti je pa tudi zakon o izpremembah in dopolnitvah v kazenskem zakoniku, zakoniku o sodnem kazenskem postopanju, zakonu o tisku in zakonu o izvrševanju kazni na prostosti (»Služ¬ beni list kraljevske banske uprave Dravske banovine« z dne 31. oktobra 1931, št. 474/67 — »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 20. oktobra 1931, št. 245/LXX V/512) in uredbo (z zakonsko močjo) o priprostejšem in hitrejšem postopku pri kazenskih sodiščih (»Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine« z dne 13. aprila 1935, št. 208/30 — »Služ- 86 bene novime kraljevine Jugoslavije« z dne 25. marca 1935, št. 71/XVII/183 in z dne 5. aprila 1935, št. 81/XXI/220). K odst. 2. Če se porazdele glasovi na več kot dvoje različ¬ nih mnenj, tako da nima nobeno izmed njih večine, poskusi predsednik disciplinskega sodišča doseči absolutno večino tako, da oddeli vprašanja in ponovi glasovanje. Če ostane ta poskus brezuspešen, se prišteje glas, ki je za obdolženca najneugodnejši, onemu, ki je zanj manj neugoden, s čimer se doseže absolutna večina. Če se pojavi dvom, katero izmed dvoje minenj je za obdolženca manj neugodno, se glasuje o tem posebej (§ 77., odst. 2. in 3., k. p.). Če bi bil torej pri posvetovanju o odmeri kazni n. pr. en disciplinski sodnik >za zmanjšbo prejemkov, drugi za ustavitev napredovanja, tretji pa za upokojitev, se prišteje najneugodnejši glas, ki je za upokojitev, manj neugodnemu glasu, ki je za usta¬ vitev napredovanja, s čimer dobi to mnenje absolutno večino, ker se smatra, da sta oddana za ustavitev napredovanja dva glasa. Obtoženec bi se torej kaznoval z ustavitvijo napredovanja. Člen 110. Stvarne potrebe disciplinskega sodišča prve stopnje kriije pristojno sresko načelstvo (sreska izpostava), ki opravlja tudi njegove pisarniško-manipulativne posle ter odreja tudi zapisnikarja za posamezne disciplinske raz prave iz vrste svojih uslužbencev. Gornji predpisi veljajo smiselno tudi za bansko upravo, pri kateri je sedež disciplinskega sodišča druge stopnje. Sreska načelstva (sreska izpostava) in banska uprava mo¬ rajo priskrbeti razpravno dvorano, potrebni inventar, pisarni¬ ške potrebščine ter skrbeti za opravljanje pisarniških manipu¬ lativnih poslov, ki so v zvezi z disciplinskim postopanjem. K stvarnim potrebam spadajo tudi pričnine in izvedenski honorarji, ki jih morajo gori navedena oblastva začasno založiti. Glede njih dokončne poravnave glej čl. 124., odst. 3. Člen 111. « Krajevno pristojno je ono disciplinsko sodišče, na čigar področju je občina, pri kateri je uslužbenec usluž- 87 ben v trenutku, ko se uvede proti njemu disciplinsko postopanje. Ce se uslužbenec tekom postopanja upokoji, ostane pristojno ono sodišče, ki je že uvedlo postopanje. Disciplinsko sodišče mora po uradni dolžnosti ugo¬ toviti svojo pristojnost. K odst. 2. Glede pristojnosti disciplinskih sodišč za posto¬ panje zoper uslužbence, ki so izvršiti disciplinski kaznivo de¬ janje v stanju pokoja, glej čl. 145. Člen 112. Spore o pristojnosti med disciplinskimi sodišči prve stopnje v Dravski banovini rešuje disciplinsko sodišče pri banski upravi v Ljubljani; spore o pristojnosti med disciplinskimi sodišči na območju Dravske banovine in disciplinskimi sodišči z območja drugih banovin rešuje ministrstvo za notranje posle. Člen 113. Pri vsakem disciplinskem sodišču postavi ban disci¬ plinskega tožilca in njegovega namestnika za dobo treb let, in sicer pri prvostopnih disciplinskih sodiščih v prvi vrsti izmed upravnih uradnikov sreskega načelstva (sre- ske izpostave), pri drugostopnem disciplinskem sodišču pa izmed političnoupravnih uradnikov banske uprave. Disciplinski tožilci zastopajo pred sodiščem koristi službe in ugled občinskih uslužbencev ter se morajo zaslišati pred vsako odločbo disciplinskega sodišča. K odst. 1. Disciplinski tožilec ni član disciplinskega sodi¬ šča, marveč prav tako kakor obdolženi uslužbenec stranka (§ 6. k. p.). Upravni uradniki so upravno-pisarniški (z nepopolno srednjo solo), pomožno-konceptni (s popolno srednjo šolo) in političnoupravni uradniki (z dovršeno pravno fakulteto). Pri prvostopnih disciplinskih sodiščih tedaj ni treba, da so disci¬ plinski tožilci pravniki, pač pa morajo to biti pri drugostopnem 88 disciplinskem sodišču; vendar se smejo ledi vzeli samo iz vrst državnih, ne pa tudi banovinskih uradnikov pri banski upravi. K odst. 2. Podrobnejše pravice in dolžnosti disciplinskih tožilcev so navedene pri posameznih členih te uredbe .ter v odredbah k. p., kolikor se smiselno uporabljajo v disciplinskem postopanju (čl. 109., 2. stavek). Člen 114. Obdolženi občinski uslužbenec ima pravico do bra¬ nilca v disciplinskem postopanju ter ga sme vzeti ali izmed državnih, banovinskih ali občinskih uslužbencev ali pa izmed javnih pravnih zastopnikov. Ce ga ne odredi sam, ali če od njega določeni bra¬ nilec ne pride na razpravo, mu postavi disciplinsko so¬ dišče branilca za ustno razpravo iz vrst uslužbencev, omenjenih v prvem odstavku. Branilec je v obrambi svoboden. Dolžan je čuvati tajnost, ki mu je bila zaupana. K odst. 1. Uredba me predpisuje, da morajo biti branilci, če se vzamejo iz vrst državnih, banovinskih ali občinskih usluž¬ bencev, uradniki, marveč so to tudi lahko ostali uslužbenci. Med javne pravne zastopnike je šteti advokate in javne notarje ter osebe, ki so usposobljene za advokate in javne notarje in finančne pravne zastopnike. Primerjaj § 58. k. p. Več obdolžencev sme imeti skupnega branilca samo tedaj, če ne nasprotuje to koristim obrambe (§ 65. k. p.). K odst. 2. Obdolženec mora tonej imeti branilca. Če ga ne odredi sam, ga postavi disciplinsko sodišče po uradni dolžno¬ sti, vendar samo iz vrst državnih, banovinskih ali občinskih uslužbencev, da ne nastanejo preveliki stroški. Prav tako se postopa, če je obdolženec sicer postavil branilca, a le-ta ne pride na razpravo. K odst. 3. Da je branilec v obrambi svoboden, pomeni, da sme uporabljati v mejah zakona vsa sredstva, ki utegnejo po njegovem mnenju koristiti obrambi in da mu ne sme — tudi če je javen uslužbenec — glede izvajanja njegove funkcije nikdo dajati obveznih nalogov. Tajnosti, ki so bile branilcu zaupane, eo> pod zaščito § 252, k. z., ki določa: »Z zaporom do šestih mesecev ali v 89 denarju do 5000 dinarjev se kaznujejo: pravni zastopniki, bra¬ nilci in zastopniki v pravnih poslih, javni notarji (beležniki), kolikor ne poslujejo kot sodni poverjeniki..., če neupravičeno razodenejo drugim zasebne tajnosti, ki jih zvedo v izvrševanju svojega poklica.« Člen 115. Postavitev pod disciplinsko postopanje sme odrediti predsednik občine; le-ta pa jo mora odrediti na zahtevo občinske uprave, občinskega odbora ali nadzornega obla- stva. Predsednik občine izvrši potrebne predhodne po¬ izvedbe ter dostavi vse spise z odločbo o postavitvi pod disciplinsko postopanje disciplinskemu sodišču prve stopnje. Če sodišče ugotovi, da obstoji le nerodnost, vrne spise predsedniku občine v pristojno poslovanje. Odločba o postavitvi pod disciplinsko postopanje se vroči tudi obdolženemu uslužbencu. Zoper to odločbo ni samostojne pritožbe. K odst. 1. Postavitev pod disciplinsko postopanje je for¬ malna odločba predsednika občine, s katero uvede zoper osum¬ ljenega uslužbenca zaradi določenega dejanja ali opustitve, ki jo Sinatra predsednik občine za disciplinski prestopek, disciplin¬ sko preiskavo. To odločbo izda predsednik občine po prostem preudar¬ ku. Od njegove presoje zavisi, ali uvede z odločbo o postavitvi pod disciplinsko postopanje formalno disciplinsko preiskavo, ali pa smatra celo stvar za navadno nerednost, ki se kaznuje po čl. 97. Že v pojasnilih k čl. 96. smo omenili, da disciplinske¬ ga prestopka ni vedno lahko ločiti od navadne nerodnosti. Postavitev pod disciplinsko postopanje tedaj še ne pomeni, da je inkriminirano dejanje ali opustitev tudi res disciplinski prestopek, ker je možno, da smatra sodišče dejanje od vsega pričetka le kot nerednost (odst. 3.), ali da disciplinski tožilec iz istega razloga ne vloži obtožnice (čl. 116.) ali da izreče disciplinsko sodišče po izvršeni razpravi oprostilno razsodbo, ker smatra, da ni podan disciplinski prestopek, marveč le nerednost (čl. 124, odst. 2.). 90 Nasprotno je pa tudi mogoče, da hoče predsednik občine uslužbenca ščititi ter disciplinski prestopek prikriti. Za ta pri¬ mer predpisuje uredba, da mora predsednik občine odrediti postavitev pod disciplinsko postopanje, če zahtevajo to občinska uprava, občinski odbor ali sreski načelnik (starešina sreske izpostave). K odst. 2. Odločbo o postavitvi pod disciplinsko postopanje izda predsednik občine (kolikor je ne izda na zahtevo višjih oblastev) ali po lastni iniciativi, n. pr. če je ugotovil pri skon- traciji občinske blagajne primanjkljaj, ki ga je zakrivil usluž¬ benec, ali pa na tujo pobudo, n. pr. če pride ovadba, da usluž¬ benec v svojem prostem času pijančuje, da izdaja uradne tajno¬ sti, da se lahkomiselno zadolžuje itd. V teh poslednjih primerih mora predsednik občine izvršiti kratke predhodne poizvedbe, ki naj ugotovijo, ali ustreza došla ovadba istim, V pritrdilnem primeru izda odločbo o postavitvi uslužbenca pod disciplinsko postopanje. Odločbo pošlje z vsemi spisi disciplinskemu sodišču prve stopnje, ki zaseda pri pristojnem sreskeni načelstvu (sre¬ ski izpostavi). K odst. 3. Disciplinsko sodišče pregleda došle spise z odločbo o postavitvi pod disciplinsko postopanje, pošlje vse gradivo disciplinskemu tožilcu v izjavo (čl. 113., odst. 2.) ter vrne vse spise predsedniku občine, če ugotovi v interni seji, da je podana le navadna nerodnost, in to tudi tedaj, če je disciplinski tožilec nasprotnega mnenja. V teh primerih torej vobče ne pride do nadaljnjega disciplinskega postopanja v ožjem smislu besede. Predsednik občine pa ima možnost, da kaznuje uslužbenca zaradi nerodnosti (čl. 98.). K odst. 4. Odločba o postavitvi pod disciplinsko postopanje se mora vročiti tudi obdolženemu uslužbencu. Odločba mora kratko navesti dejanja oziroma opustitve, ki se očitajo usluž¬ bencu ter vsebovati pravni pouk, da proti tej odločbi ni samo¬ stojne pritožbe (glej tudi čl. 142., odst. 1.). Uslužbenec ne more za enkrat drugega storiti, kot zbirati gradivo za svojo obrambo in čakati, kaj bo ukrenilo disciplinsko sodišče. Uslužbenec, ki se je hudo pregrešil, se lahko začasno od¬ strani (suspendira) od službe (čl. 136. in nasl.). Če se ni odredila odstranitev, vrši uslužbenec svoje posle dalje kljub postavitvi pod disciplinsko postopanje. 91 Člen 116. Ce ije predmet dovolj razjasnjen in ko je disciplinski tožilec vložil obtožnico, odredi disciplinsko sodišče ustno razpravo, sicer pa uvede nadaljnje poizvedovanje. Ko prejme disciplinski tožilec od disciplinskega sodišča spise (glej pojasnila k čl. 115., odst. 3.), ima pravico predlagati nadaljnje poizvedbe. Disciplinsko sodišče izvrši predlagane na¬ daljnje poizvedbe, če smatra, da so za razjasnitev stvari po¬ trebne; v nasprotnem primeru jih pa odkloni. Sodišče pa more izvršiti poizvedbe tudi brez predloga tožilca, ker je dolžno, ugotoviti dejanski stan. Če oziroma ko smatra disciplinski tožilec, da je stvar dovolj razjasnjena, vloži obtožnico, v kateri navede ob smiselni uporabi § 202. k. p. uslužbenca, ki ga obtožuje, disciplinski kaznivo dejanje z navedbo časa in kraja izvršitve oziroma opu¬ stitve, posledice in druge okolnosti, da se dejanje čim jasneje označi, določbe uredbe, ki so prekršene, ime disciplinskega sodišča, pred katerim naj se izvrši ustna razprava, imena more¬ bitnih izvedencev in prič, ki naj se pozovejo na ustno razpravo, spise, ki naj se na tej razpravi prečitajo, in dokaze, ki jih misli uporabiti, ter predlog kazni. Obtožnico, ki jo vloži tožilec, mora sodišče dostaviti obto¬ ženemu uslužbencu s pozivom, da si postavi branilca ter da poda svoje morebitne predloge. Nato odredi sodišče ustno razpravo. Če pa tožilec izjavi, da nima povoda za pregon, ker sma¬ tra dejanje za navadno nerednost, se ustavi postopanje ob smiselni uporabi § 96. k. p. V tem primeru vrne sodišče spise predsedniku občine v pristojno poslovanje po čl. 98. uredbe. Člen 117. Ce ugotovi disciplinsko sodišče, da je storil obtoženi uslužbenec dejanje, kaznivo po kazenskem zakonu, do¬ stavi vse spise rednemu sodišču, disciplinsko postopanje pa odloži do konca sodnega kazenskega postopanja. Namen te določbe je preprečiti, da bi se ugotavljala ista stvar dvakrat (pred rednim in disciplinskim sodiščem), in dis¬ ciplinskemu sodišču omogočiti, da se koristi z izsledki sodnega 92 kazenskega postopanja. Poleg tega ima sodno kazensko posto¬ panje lahko za posledico tudi izgubo službe, s čimer postane posebno disciplinsko postopanje nepotrebno. Ni pa nujno, da involvira oprostitev pred kazenskim sodiščem tudi oprostitev v disciplinskem postopanju, ker more dejanje, ki ga kazensko sodišče ni kvalificiralo kot kaznivo 1 , biti. disciplinsko kaznivo zaradi težje prekršitve predpisanih službenih dolžnosti ali ugleda poklica (čl. 101., odst. 1.). Nasprotno pa obsodba po kazenskem sodišču nima nujno za posledico tudi obsodb-o pred disciplinskim sodiščem, n. pr. če je uslužbenec izven svojega uradnega poslovanja razžalil kakega zasebnika. To je stvar zgolj zasebnega značaja, ki se, če se ni zgodila v javnosti, navadno ne bo mogla smatrati kot prekršitev predpisanih službenih dolžnosti ali ugleda poklica. Člen 118. Predsednik disciplinskega sodišča odredi dan ustne razprave, pozove disciplinskega tožilca, obtoženca in njegovega branilca, kakor tudi priče in izvedence ter izda vse druge naredbe, ki so potrebne, da se razprava neovirano izvrši. O dnevu in kraju ustne razprave je stranke posebej obve¬ stiti. Proti tej odredbi predsednika disciplinskega sodišča ni pritožbe. Člen 119. Od dneva vročitve poziva na ustno razpravo pa do ustne razprave mora poteči najmanj osem dni. V tem razdobju imata obtoženec in njegov branilec pravico, pregledati vse spise, razen zaupnih spisov in zapisnikov internih seij disciplinskega sodišča. Predsednik disciplinskega sodišča odloči, kateri spisi so zaupnega značaja ter jih izloči od vpogleda. Člen 120. Razprava je ustna in tajna. Obtoženi uslužbenec sme zahtevati, da prisostvujejo razpravi trije javni uslužbenci, ki jih določi sam. 98 Radi tajnosti razprave ji smejo prisostvovati poleg članov disciplinskega sodišča in zapisnikarja samo še disciplinski to¬ žilec, obtoženi uslužbenec z branilcem, največ trije javni usluž¬ benci, ki jih določi obtoženec ter morebitne priče in izvedenci. Glej tudi čl. 123., odst. 2. Člen 121. Razprava se začne s čitanjem odločbe o postavitvi pod disciplinsko postopanje in obtožnice. Potem se za¬ slišijo obtoženec, pozvane priče in izvedenci ter se prečitajo zapisniki o preiskavi in drugi važni spisi. Obtoženec in nijegov branilec kakor tudi disciplinski tožilec imajo pravico dajati izjave o vsakem dokazu, podajati predloge in zastavljati po predsedniku disciplin¬ skega sodišča vprašanja pričam in izvedencem. Po izvršenem dokazovanju dobi besedo disciplinski tožilec, za njim branilec, poslednjo besedo pa ima v vsa¬ kem primeru obtoženec. Ce obtoženi uslužbenec, dasi je prejel poziv pravo¬ časno, ne pride na razpravo in ne opraviči pravočasno svoje odsotnosti, se izvrši razprava in izreče razsodba tudi v nijegovi odsotnosti, ko se je prečitala njegova obramba, če je bila izročena ali če je v spisih, in ko se je zaslišal njegov branilec. V primeru opravičene odsotnosti se razprava preloži. Za ustno disciplinsko razpravo veljajo zbog določbe dru¬ gega stavka čl. 109. smiselno naslednje odredbe k. p.: § 227. »Predsednik sodišča in sodniki, ki sodelujejo pri sojenju, kakor tudi zapisnikar morajo biti zdržema na razpravi. Predsednikova skrb je, da se sestavi sodišče, kakor je treba, zlasti pa, da ne sodeluje sodnik ali zapisnikar, ki je po zakonu izključen. Če zve šele med razpravo, da sodišče ni pravilno sestavljeno, odredi, da se razprava prekini, sodišče sestavi, kakor je treba, in razprava začni znova. Predsednik mora poskrbeti, da se prinesejo na zasedanje pred začetkom razprave predmeti, ;ki so potrebni za dokazova¬ nje, ali ki jih je pokazati obtožencu ali pričam ali izvedencem, da se ugotovi istovetnost. 94 Predsednikova dolžnost je skrbeti za to, da se vsestransko preišče stvar in dožene resnica, kakor tudi, da se odvrne vse, kar bi zavlačevalo glavno razpravo in ne bi služilo razjasnitvi stvari. Predsednik vodi razpravo in odloča o predlogih strank, kolikor ne odloča o njih sodišče. Zaslišuje obtoženca, priče in izvedence, daje besedo sodnikom, strankam in izvedencem, ki žele kaj vprašati osebe, katere je on zaslišal. Če opazi pri tej priliki, da obtoženec ali 'kakšna priča ne umeje službenega je¬ zika, odredi takoj, česar je treba, da se pozove tolmač. Če obseza obtožba več točk, sme odrediti predsednik, da se razpravljaj ločeno o vsaki ali poedini izmed njih.« § 228. »Če bi kakšna izmed prizadetih oseb, ki sodelujejo na razpravi, ugovarjala, da izvestna predsednikova odredba, ki se tiče voditve razprave, ni dopustna, odloči takoj o tem sodišče. Sodišče odloči tudi, če poda stranka med glavno razpravo o poedinih točkah postopanja predlog, ki se mu protivi druga stranka, ali če predsednik ne pristane na predlog ene stranke, ki mu druga stranka ne ugovarja. Sodišče mora vselej razglasiti svoje rešitve o takih pred- loigih in odrediti, da se vpišejo v zapisnik o glavni razpravi. Zoper take rešitve sodišča ni posebnega pravnega sred¬ stva, s katerim bi se zadrževalo nadaljevanje razprave.« § 229. »Predsednikova dolžnost je, skrbeti za to, da se vzdrži na zasedanju red in mir in dostojanstvo sodišča. Kdor se zaslišuje pred sodiščem ali kdor hoče govoriti sodišču, govori stoje, če mu predsednik ne dovoli sesti radi njegove telesne kakovosti, njegovih let ali zbog tega, ker bo trajalo zasliševanje dlje časa, ali iz drugih tehtnih raz¬ logov.« Člen 122. Ce smatra disciplinsko sodišče bodisi na zahtevo bodisi po službeni dolžnosti, da je treba zaslišati kakšno pričo ali priskrbeti drug dokaz radi razjasnitve stvari, a tega ni mogoče izvršiti pred razpravo ali med njo, se razprava preloži. Dan z.a novo razpravo odredi predsednik sodišča (čl. 118.). 95 Člen 123. O razpravi se vodi zapisnik, v katerega se zapišejo dan razprave, imena predsednika, prisednikov in zapisni¬ karja kakor tudi predmet in potek razprave v glavnih točkah. Zapisnik podpišeta predsednik in zapisnikar. 0 posvetovanju in glasovanju, ki sta tajni, se vodi poseben zapisnik, ki ga podpišejo predsednik, prised- nika in zapisnikar. K odst. 2. Pri posvetovanju in glasovanju o krivdi in kazni sinejo biti prisotni samo elani disciplinskega sodišča in zapisni¬ kar. Glede glasovanja glej pojasnila k 2. odst. čl. 109. Člen 124. Disciplinsko sodišče sodi po svobodnem prepriča¬ nju, dobljenem na ustni razpravi. Z razsodbo se obtoženi uslužbenec ali oprosti, ali pa se obsodi na disciplinsko kazen. V razsodbi je treba odločiti tudi o povračilu stro¬ škov disciplinskega postopanja. Ce se obtoženec oprosti, plača stroške postopanja občina, drugače pa obtoženec. Branilčeve stroške plača vedno obtoženec. Razsodba se razglasi ustno z razlogi vred na koncu razprave in posvetovanja, pismeno pa se priobči naj¬ kasneje v osmih dneh od dne razglasitve z obrazložitvijo obtoženemu uslužbencu, disciplinskemu tožilcu in pred¬ sedniku občine. Zbog določbe drugega stavka čl. 109. je smiselno upo¬ rabiti naslednje odredbe k. p.: § 273. >če po mnenju sodišča ni treba odrediti preložitve razprave zato, da bi se postopanje dopolnilo in stvar razjasnila, izreče sodbo. Predmet sodbe je obtoženec lin njegovo dejanje, ki je predmet obtožbe. Sodišče je vezano v tem oziru toliko, da ne sme proglasiti obtoženca za krivega dejanja, ki ni bilo predmet ne prejšnje obtožbe ne obtožbe, izpremenjene ali razširjene na glavni razpravi. Kolikor gre za pravno oceno dejanja in za odmero kazni, ni sodišče vezano na tožilčev predlog. 96 Sodbo mora opreti sodišče samo na one dokaze, ki so bili podani na glavni razpravi, in na vsebino onih spisov, ki so se in kolikor so se prečrtali na glavni razpravi . . . Držeč se tega, mora sodišče skrbno in vestno preskusiti dokaze, koli¬ kor gre za njih verodostojnost in dokazno moč, tako posamič kakor tudi po njih notranji zvezi.« § 274. »0 vprašanju, ali naj se smatra ali ne smatra kakšna činjenica za dokazano, odločijo sodniki po svobodnem prepričanju, ki so ga dobili na podstavi vestnega pretresa in ocene vseh dokazov, podanih na glavni razpravi, in niso vezani na nikakršna dokazna pravila.« § 275. »V sodbi sme izreči sodišče samo: ali da je ob¬ toženec kriv dejanja, ki ga je obtožen, ali da se oprašča obtožbe zaradi tega dejanja ali da se obtožba, vložena zoper njega, zavrača. Če se preganja obtoženec zaradi več kaznivih dejanj, izreče sodišče v sodbi točno, katerega dejanja se proglaša za krivega, zaradi katerega se oprašča obtožbe in zaradi katerega se obtožba zavrača. V sodbi, s katero se obtožba zavrača, se sodišče ne spušča v pretres same stvari.« § 276. »S sodbo se obtožba zavrne, če se pokaže, da pre¬ gon ni umesten, ali zato, ker se je pokrenilo kazensko posto¬ panje brez zahteve tožilca, upravičenega po zakonu, ali ker se je nadaljevalo zoper njegovo voljo ali ker ni za zakonito pokrenitev postopanja ali za vložitev obtožbe potrebnega pred¬ loga ali odobritve upravičene osebe ali oblastva ali ker je tožilec odstopil od obtožbe, ko se je razprava začela, toda preden je predsednik izjavil, da je razprava končana (§ 272., drugi odstavek), ali ker je bil obtoženec zaradi istega dejanja že pravnomočno obsojen, ali je bil pregon z aktom kraljeve milosti razveljavljen, ali ker ovirajo postopanje druge zapreke, zlasti pa, da sodišče za sodbo ni pristojno.« K odst. 2. Sodišče imora v razsodbi odločiti: 1. o krivdi; 2. o kazni; 3. o povračilu stroškov disciplinskega postopanja; 4. o morebitni povrnitvi dela ustavljenih prejemkov (čl. 138., odst. 3.) im 5., če je uslužbenec sodno kaznovan z zaporom do enega leta, o izplačevanju službenih prejemkov ter o štetju časa zapora za napredovanje in pokojnino (čl. 138., odst. 4.). K odst. 5. Petnajstdnevni rok za pritožbo (61. 126.) teče od dneva vročitve pismenega odpravka razsodbe, a ne od dneva ustne razglasitve. 97 Člen 125. Ce uslužbenec pred pravnomočnostjo razsodbe umre, se disciplinsko postopanje ustavi. Stroške posto¬ panja razen branilčevih stroškov plača v tem primeru občina. Ce se sprejme pred pravnomočnostjo razsodbe uslužbenčeva ostavka na občinsko službo, se disciplin¬ sko postopanje prekine, razen če je verjetno, da je uslužbenec storil dejanje, ki bi utegnilo imeti za posle¬ dico disciplinsko kazen odpusta iz službe. Če se usluž¬ benec vrne v službo, se disciplinsko postopanje nada¬ ljuje. Če se uslužbenec pred pravnomočnostjo razsodbe upokoji, se nadaljuje disciplinsko postopanje po pred¬ pisih, ki veljajo glede disciplinskega postopanja za aktivne uslužbence, razen odredb o disciplinskih kaznih. K odst. 1. Branilčeve stroške plačajo pravni nasledniki umrlega uslužbenca. K odst. 2. Če je storil uslužbenec tako hudo dejanje, da je pričakovati, da bo disciplinsko sodišče izreklo kazen odpusta iz službe, se disciplinsko postopanje tudi s sprejetjem ostavke s strani občinskega odbora (čl. 40.) ne prekine, marveč se nadaljuje do konca. Če se dejanski izreče kazen odpusta iz občinske službe, in postane razsodba pravnomočna, izgubi usluž¬ benec za vselej sposobnost za ponovni sprejem v občinsko službo (glej čl. 8., odst. 1., t. 10. v zvezi s čl. 37., t. 2.). Glede zastaranja glej čl. 129., odst. 3. K odst. 3. Glede disciplinskih kazni za upokojene usluž¬ bence glej čl. 144. Člen 126. Zoper razsodbo disciplinskega sodišča prve stopnje glede krivde, kazni in povračila stroškov se smejo pri¬ tožiti obsojeni uslužbenec, disciplinski tožilec in pred¬ sednik občine na disciplinsko sodišče druge stopnje v 15 dneh od dneva vročitve. Pritožba ustavi izvršitev kazni. 7 98 Glej pojasnilo k čl. 124., odst. 5. Pritožbo je poslati pred¬ sedniku disciplinskega sodišča prve stopnje, ki postopa po 51. 142., odst. 2., oziroma jo, če ni navedenih nedostatkov, nemudoma z vsemi spisi predloži drugostopnemu disciplin¬ skemu sodišču pri banski upravi. Člen 127. Disciplinsko sodišče druge stopnje odloča brez ustne razprave: 1. če ugotovi, da je treba izvršiti nadaljnje poiz vedbe; v tem primeru odredi disciplinskemu sodišču prve stopnje, naj to stori; 2. če ugotovi bistvene nedostatke postopanja, zbog katerih bi bilo treba obnoviti ustno razpravo pred disciplinskim sodiščem prve stopnje; v tem primeru razveljavi razsodbo in vrne predmet sodišču prve stopnje; 3. če gre pritožba samo zoper oni del razsodbe, s katerim se odloča o povračilu stroškov. Ce ni primera, navedenega v prednjem odstavku, odredi predsednik disciplinskega sodišča dan za ustno razpravo. Za nadaljnje postopanje veljajo smiselno pred¬ pisi o ustni razpravi in razsodbi na prvi stopnji. Člen 128. Ko postane razsodba pravnomočna, jo pošlje pred¬ sednik disciplinskega sodišča predsedniku občine, ozi¬ roma če se je izrekla kazen upokojitve, tudi banu v izvršitev. Razsodba disciplinskega sodišča prve stopnje postane pravnomočna s potekom petnajstih dni od dneva vročitve pis¬ menega odpravka, če se ne vloži v tej dobi pritožba na disci¬ plinsko sodišče druge stopnje. Razsodba disciplinskega sodišča druge stopnje postane takoj pravnomočna, ker ni proti njej več pravnega sredstva. Kazni po čl. 102., t. 1., 2., 4. in 5., izvrši predsednik občine oziroma občinski odbor, kazen po t. 3. pa ban. 99 Člen 129. Disciplinski prestopki zastarajo čez pet let. Vsak čin disciplinskega sodišča ali njegovih organov pri preiskavi disciplinsko kaznivega dejanja prekine tek zastaranja in to začne teči šele od poslednjega čina. Zastaranje ne teče glede uslužbenca, zoper katerega se prekine disciplinsko postopanje zbog ostavke na ob¬ činsko službo, dokler se ne vrne v občinsko službo. K odst. 1. in 2. Pojasnila k čl. 100. o objektivnem in absolutnem zastaranju nerednosti veljajo smiselno tudi za za¬ staranje disciplinskih prestopkov, z razliko, da znaša pri le-teh zastaralna doba pet oziroma deset let. K odst. 3. Glej tudi čl. 125., odst. 2. Člen 180. Če se obtoženec z razsodbo, ki je postala pravno¬ močna, oprosti, sme zahtevati disciplinski tožilec ali predsednik občine obnovo disciplinskega postopanja, če zve pozneje za nove činjenice ali priskrbi dokaze, ki jih prej ni mogel uporabiti, ki pa moreijo po sebi ali v zvezi s prejšnjimi dokazi ugotoviti obdolženčevo disci¬ plinsko kaznivo dejanje, ki še ni zastarano. Disciplinski tožilec oziroma predsednik občine more za¬ htevati obnovo disciplinskega postopanja saimo, če je postala razsodba disciplinskega sodišča, s katero je bil uslužbenec opro¬ ščen, pravnomočna (glej pojasnila k čl. 128.) in če disciplinsko kaznivo dejanje še ni zastarano (glej čl. 129.). V smislu določbe drugega stavka čl. 109; je smiselno uporabljati odredbo § 364. k. p., ki določa, da je obnovo do¬ pustiti, če je »1. bila povzročena sodba z Lažno ali z lažno prenarejeno listino ali z lažno izpovedbo prič ali z lažnim strokovnim mne¬ njem izvedencev ali s podkupitvijo sodnikov ali z drugim kaznivim dejanjem sodnikov (§ 362., št. 1.) ali z drugim kazni¬ vim dejanjem obtoženčevim ali kakšne druge osebe; ali 2. če obtoženec pozneje pred sodiščem ali izven sodišča verodostojno prizna dejanje, iki ga je obdolžen, ali če se po- 100 javijo nove činjenice ali nova dokazi, ki so sposobni sami po sebi ali v zvezi s prejšnjimi preiskanimi dokazi, ugotovili ob¬ dolženčevo krivdo.« Glede obnove postopanja, ki jo sme zahtevati obsojeni uslužbenec, glej čl. 131. Člen 131. Uslužbenec, obsojen na disciplinsko kazen, ki je postala pravnomočna, sme zahtevati tudi po prestani kazni obnovo disciplinskega postopanja, če navede nove činjenice in dokaze, ki morejo po sebi ali v zvezi s prejšnjimi dokazi potrditi njegovo nedolžnost ali vpli¬ vati na milejšo odmero kazni. Obnovo disciplinskega postopanja smejo zahtevati tudi njegov zakonski drug ter njegovi predniki in po¬ tomci. Obnova se sme zahtevati samo v roku, določenem v čl. 129. za zastaranje disciplinsko kaznivih dejanj. Tudi obsojeni uslužbenec, oziroma v primeru njegove smrti v odstavku 2. navedene osebe (prim. čl. 135., odst. 3.), morejo zahtevati obnovo disciplinskega postopanja, vendar samo, če je postala razsodba, s katero je bil uslužbenec kazno¬ van, pravnomočna in če še ni potekel v čl. 129. navedeni rok za zastaranje disciplinsko kaznivih dejanj. V smislu drugega stavka čl. 109. je smiselno uporabljati odredbo § 362. k. p., ki določa, da je obnovo dopustiti, »1. če (obsojena oseba) dokaže, da je bila povzročena njena obsodba z lažno ali z 'lažno premarejeno listino, ki se je uporabila za dokaz, ali z lažno izpovedbo prič ali soudele¬ žencev ali z lažnim strokovnim mnenjem izvedencev, ki se je podalo ali prečitalo na glavni razpravi, ali s podkupitvijo . . . kakšnega izmed sodnikov, ki so sodelovali pri izrekanju sodbe, ali z drugim kaznivim dejanjem kakšnega teh sodnikov, kolikor se tiče to dejanje postopanja; 2. če predloži nove činjenice ali nove dokaze, ki so spo¬ sobni sami po sebi ali v zvezi s prej preiskanimi dokazi, po¬ vzročiti njeno oprostitev ali obsodbo zbog takega dejanja, na katero se mora uporabiti milejši kazenski zakon; . . .« 101 Člen 132. O obnovi disciplinskega postopanja odloči disciplin¬ sko sodišče prve stopnje, in sicer brez ustne razprave. Zoper to odločbo ima prizadeta stranka pravico pri¬ tožbe na disciplinsko sodišče druge stopnje v 15 dneh od dneva vročitve. Člen 133. Z dovolitvijo obnove disciplinskega postopanja se razveljavi razsodba, kolikor se nanaša na dejanje, za¬ radi katerega je bila obnova dovoljena. Izvršitev disciplinske kazni se ustavi, Člen 134. Če se dopusti obnova v uslužbenčevo korist, pa se uslužbenec zopet obsodi, se ne sme kaznovati z ostrejšo kaznijo od prejšnje. Ob odmeri kazni se vzame v poštev kazen iz prejšnje razsodbe, kolikor se je že izvršila. Če disciplinsko sodišče dopusti obnovo v korist uslužbenca, ga sme s pristankom disciplinskega tožilca takoj brez ustne razprave oprostiti ali obsoditi na mi¬ lejšo kazen. Člen 135. Če se obsojeni uslužbenec na podstavi obnovljenega disciplinskega postopanja oprosti, se mu povrne vse, kar in kolikor je izgubil zbog neupravičene razsodbe na službenih prejemkih ali na pokojnini. Če se obsodi obsojeni uslužbenec na podstavi obnove na milejšo kazen, sme izreči disciplinsko sodišče, da se mu mora povrniti vse, kar in kolikor je izgubil zbog preveč prestane kazni na službenih prejemkih ali na pokojnini. Če imajo zakoniti nasledniki obsojenega, toda med tem umrlega uslužbenca pravico do vzdrževalnine, so 102 upravičeni zahtevati povračilo samo v toliko, kolikor so oškodovani na vzdrževalnini, ki ijim jo je obsojenec dol¬ goval. Daši ni izrečne določbe, kdo mora uslužbencu oziroma njegovim zakonitim naslednikom povrniti izgubo na službenih prejemkih oziroma na pokojnini in vzdrževalnini, ni dvoma, da zadene ta dolžnost tistega, ki hi bil sicer zavezan, izplače¬ vati pripadajoče službene prejemke oziroma pokojnino in vzdr- ževalnino, če bi ne bilo neupravičene ali prestroge obsodbe uslužbenca, t. j. občina oziroma banovinski pokojninski sklad za občinske uslužbence. K odst. 1. Določbo tega člena, da je povrniti obsojenemu uslužbencu v primeru oprostitve »vse, kar in kolikor je izgubil zbog neupravičene razsodbe na službenih prejemkih oziroma na poikojninic, je široko razlagati, ker gre za popravo storjene krivice. Povrnitev je v primeru oprostitve obvezna. K odst. 2. Pri obsodbi na milejšo od prejšnje kazni po¬ vrnitev izgube na službenih prejemkih oziroma na pokojnini ni obvezna, marveč fakultativna. K odst. 3. Zakoniti nasledniki (čl. 131., odst. 2.) nimajo pravice do cele razlike, marveč samo do tistega dela vzdrže- valnine (pokojnine), ki so ga izgubili zbog neupravičene ali prestroge obsodbe umrlega uslužbenca. Člen 136. Uslužbenca, zoper katerega se je uvedlo sodno ka¬ zensko ali disciplinsko postopanje, sme disciplinsko so¬ dišče odstraniti od službe, če to zahteva vrsta ali teža disciplinskega prestopka. Pravico odstranitve od službe ima disciplinsko so¬ dišče tudi tedaj, če se uvede zoper uslužbenca pred sodiščem postopanje, da se postavi pod skrbstvo ali če je prišel v konkurz. Uredba pozna dve vrsti odstranitve od službe (suspen¬ zije); odstranitev (čl. 136.) in predhodno odstranitev (čl. 137.). Odstranitev od službe odredi disciplinsko sodišče, predhodno odstranitev pa v primeru 1. odstavka čl. 137. predsednik občine ali nadzorno oblaistvo, v jprimeru 2. odstavka čl. 137. pa pred- 103 sednik občine, občinska uprava ali občinski odbor. Vsako pred¬ hodno odstranitev od službe mora disciplinsko sodišče ali po¬ trditi ali pa razveljaviti (čl. 137., odst. 3.). Namen (predhodne) odstranitve je, da se varujejo z od¬ daljitvijo uslužbenca službeni interesi oziroma ugled poklica. Glede postopka glej 51. 137., odst. 3., 139. in 140., glede pravnih posledic pa čl. 138. K odst. 1. in 2. Odstranitev po disciplinskem sodišču ni obvezna, marveč fakultativna. Zoper odločbo o odstranitvi je dopustna pritožba na disciplinsko sodišče druge stopnje pri banski upravi (čl. 139., odst. 2.). Člen 137. Če dene redno sodišče uslužbenca v preiskovalni zapor ali ga postavi zbog zločinstva ali prestopka, po¬ teklega iz nečastnih nagibov, pod kazensko postopanje, mora predsednik občine ali nadzorno oblastvo takoj odrediti njegovo predhodno odstranitev od službe. Razen v primeru, navedenem v prednjem odstavku, smejo odrediti predsednik občine, občinska uprava ali občinski odbor predhodno odstranitev od službe, kadar koli uslužbenec odkrito odreče poslušnost ali kadar je njegovo kaznivo dejanje tako, da bi bilo škodljivo ko¬ ristim in ugledu službe, če bi ostal nadalje v službi. Vsaka odločba o predhodni odstranitvi se priobči v treh dneh tudi disciplinskemu sodišču prve stopnje, ki odločbo o predhodni odstranitvi nemudoma potrdi ali razveljavi. V primerih, navedenih v odst. 1., je predhodna odstrani¬ tev od službe obvezna, v primerih, navedenih v odst. 2., pa fakultativna. 0 predhodni odstranitvi je izdati uslužbencu for¬ malno odločbo s poukom, da proti odločbi ni pritožbe (čl. 139., odst. 3.). Ne glede na to pa mora organ, ki je izdal odločbo, po službeni dolžnosti predložiti odločbo v treh dneh z vsemi spisi disciplinskemu sodišču pri sreskem načelstvu (sreski izpostavi), da jo le-ta ali potrdi ali pa razveljavi (člen 137., odst. 3.). Disciplinsko sodišče mora predhodno odstranitev po¬ trditi, če gre za kak primer iz 1. odstavka tega člena. Če pa 104 gre za predhodno odstranitev po 2. odstavku tega člena, jo sme disciplinsko sodišče potrditi, če smatra, da je upornost ali drugo disciplinsko kaznivo dejanje uslužbenca take narave, da bi trpeli interesi in ugled službe, če bi ostal še dalje v službi; v nasprotnem primeru pa jo sme razveljaviti. Člen 188. Uslužbencu, ki je z odločbo disciplinskega sodišča odstranjen od službe, bodisi da je s to odločbo potrjena odločba predsednika občine o predhodni odstranitvi, bo¬ disi da je sodišče samo odredilo odstranitev, se sine z odločbo istega sodišča počenši s prvim prihodnjim me¬ secem od dne odločbe disciplinskega sodišča ustaviti izplačevanje plače oziroma osnovne plače do največ polovice. Če ima kazenska obsodba za posledico izgubo službe ali če se uslužbenec disciplinsko kaznuje po točkah 3., 4. ali 5. čl. 102., izgubi pravico do ustavljenih prejemkov v korist občinske blagajne. Če nima kazenska obsodba za posledico izgube služ¬ be, ali če se uslužbenec disciplinsko kaznuije po točki 1. ali 2. čl. 102., odloči disciplinsko sodišče ali in koliko se mu povrnejo ustavljeni prejemki; toda vrniti se mu ne sme več nego polovica teh ustavljenih prejemkov. Če je uslužbenec z odločbo pristojnega državnega oblastva obsojen na kazen zapora, manjšo od enega leta, odloči disciplinsko sodišče s svojo razsodbo, kolikor ne izreče, da mu prestane služba, ali mu za ta čas pripadajo njegovi prejemki ali kateri del mu pripada in ali se mu ta čas šteje za napredovanje in za pokojnino. Če se je končalo disciplinsko postopanje z oprostitvijo ali če se je postavitev pod skrbstvo odklonila, se usluž¬ bencu vrnejo ustavljeni prejemki. K odst. 1 . Če je uslužbenec uradniški pripravnik, se mu sme ustaviti največ polovica plače, če je uradnik, pa največ polovica osnovne plače. Ustavitev izplačevanja dela plače oziro- 105 ma osnovne plače odredi disciplinsko sodišče z isto odločbo, s katero odredi oziroma potrdi (predhodno) odstranitev od službe, ustavitev pa izvrši predsednik občine. K odst. 2. Izguba pravice do ustavljenih prejemkov na¬ stopi po sili uredbe ter ni treba za to posebne odločbe disci¬ plinskega sodišča ali občinskega odbora. K odst. 3. 0 povrnitvi ustavljenih prejemkov odloči disci¬ plinsko sodišče v razsodbi o krivdi in kazni (glej tudi pojasnilo k čl. 124., odst. 2.). Prisojeni del ustavljenih prejemkov mora vrniti občina, ostali del pa zapade v korist občinske blagajne. K odst. 4. 0 priznanju oziroma nepriznanju prejemkov, o štetju časa zapora za napredovanje in za pokojnino odloči disci¬ plinsko sodišče v razsodbi o krivdi in kazni (glej tudi pojasnilo k čl. 124., odst. 2.). Ustavljeni prejemki zapadejo v korist občinske blagajne. Glede štetja dobe za pokojnino glej tudi čl. 59., t. 5. K odst. 5. Pravica do vrnitve ustavljenih prejemkov na¬ stopi po sili uredbe ter ni za to treba posebne odločbe disci¬ plinskega sodišča ali občinskega odbora. Ustavljene prejemke mora vrniti občina. Člen 139. Če odloča disciplinsko sodišče o odstranitvi od službe, odloča brez ustne razprave, ko je predhodno za¬ slišalo disciplinskega tožilca. V tem primeru se smeta zoper odločbo o odstra¬ nitvi pritožiti uslužbenec in disciplinski tožilec v pet¬ najstih dneh od dneva priobčitve na disciplinsko sodišče druge stopnje, ki odloča dokončno. Zoper odločbo o predhodni odstranitvi od službe (čl. 137.) ni pritožbe. K odst. 1. Disciplinsko sodišče odloči o odstranitvi v inter¬ ni seji, pri kateri ne smeta biti prisotni stranki. Predhodno zaslišanje disciplinskega tožilca ustreza načelu iz člena 113., odstavka 2. K odst. 3. Daši ni formalne pritožbe, je odločba o pred¬ hodni odstranitvi od službe vendarle podvržena pretresu disci¬ plinskega sodišča (glej čl. 137., odst. 3., in ustrezno pojasnilo). 106 Člen 140. Odstranitev od službe prestane, ko postane razsodba disciplinskega sodišča pravnomočna. Če prestanejo pred tem okolnosti, zbog katerih je bila odrejena odstranitev od službe, ukine disciplinsko sodišče odstranitev. K odst. 1. Glede pravnomočnosti razsodb glej pojasnila ■k členu 128. K odst. 2. Okolnosti, zbog katerih se odreja odstranitev od službe, so navedene v 61. 136. in 137. Disciplinsko sodišče ukine odstranitev v interni seji, vendar mora predhodno za¬ slišati disciplinskega tožilca (glej pojasnilo k 61. 139., odst. 1.). Člen 141. Uslužbenec, za katerega se odredi odstranitev od službe, ne sme oditi iz službenega kraja brez odobritve predsednika občine. Člen 142. Kolikor ni določeno kaj drugega, se ne morejo iz¬ podbijati med postopanjem samim posamezne odločbe disciplinskega sodišča ali njegovega predsednika s po¬ sebnimi pritožbami, temveč samo s pritožbo zoper glavno odločbo ali razsodbo. Pritožbe se pošiljajo predsedniku disciplinskega sodišča prve stopnje, ki jih zavrne: če se ne izvrše pravočasno, če jih je vložila nepristojna oseba ali če po teh predpisih ni pritožbe. K odst. 2. Če ni v tem odstavku navedenih nedostatkov, mora predsednik predložiti pritožbo nemudoma disciplinskemu sodišču druge stopnje pri banski upravi (glej čl. 126. i-n 139., odst. 2.). Člen 143. Upokojeni občinski uslužbenci odgovarjajo disci¬ plinsko: 107 1. za disciplinsko kazniva dejanja, storjena v času, ko so bili aktivni uslužbenci; 2. za hude oškodbe ugleda občinskih uslužbencev, storjene v pokoju, in 3. za zločinstva in onečaščujoče prestopke, ki jih store, ko so v pokoju, in katere zasledujejo tudi redna sodišča. Določbe členov 143. do 146. se nanašajo samo na upoko¬ jence, ;ki so bili pred upokojitvijo pragmatični občinski usluž¬ benci na glavnih službenih mestih in ki dobivajo svojo pokoj¬ nino od banovinskega pokojninskega sklada za občinske usluž¬ bence v Ljubljani, ne pa tudi na bivše pogodbene ali bivše pragmatične uslužbence na glavnih službenih mestih, ki dobi¬ vajo rento zbog določbe čl. 160. od Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani. To izhaja iz besede »upokojenk uslužbenci in čl. 144., odst. 1., t. 2. in 3., katere kazni pri rent- nikih Pokojninskega zavoda sploh niso izvršljive (glej tudi 2. odstavek pojasnil k čl. 105.). Upokojeni občinski uslužbenci ne odgovarjajo za dejanja oziroma opustitve, ki bi se ipri aktivnih uslužbencih kvalificirale kot nerednosti. Člen 144. Disciplinske kazni za upokojene uslužbence so: 1. pismeni ukor; 2. zmanjšba pokojnine, največ do 10 let; toda zmanjšba v posameznem mesecu ne sme biti večja od 20% mesečne pokojnine; 3. izguba pravice do osebne in rodbinske pokoj¬ nine, ki se sme izreči za določen krajši čas ali do¬ smrtno. Predpisi čl. 107. veljajo smiselno tudi za rodbine upokojenih uslužbencev. K odst. 1. Kazni izreče disciplinsko sodišče (čl. 145.). Če izreče disciplinsko sodišče kazen pod t. 2. ali 3., mora poslati razsodbo po pravnomočnosti v izvršitev banu, ker je ban na- kazovalec pokojninskega sklada (§ 88., odst. 5., z. o.). K odst. 2. Mišljene so določbe 2. in 3. odstavka čl. 107. 108 Člen 145. Za disciplinsko postopanje zoper upokojenega ob¬ činskega uslužbenca je pristojno disciplinsko sodišče, v čigar območje spada kraj njegovega stalnega prebivanja, če pa živi stalno v inozemstvu, disciplinsko sodišče v čigar območje spada občina, pri kateri ije naposled služ¬ boval. Ta člen določa krajevno pristojnost disciplinskih sodišč za postopanje zoper upokojene uslužbence, ki so storili disciplin¬ sko kaznivo dejanje v stanju pokoja. Glede pristojnosti disci¬ plinskih sodišč za postopanje zoper uslužbence, ki so izvršili disciplinsko kaznivo dejanje za časa aktivnega službovanja in ki so bili upokojeni med postopanjem, glej 61. 111., odst. 2. Člen 146. Disciplinsko postopanje zoper upokojene uslužbence je isto, kakor disciplinsko postopanje zoper aktivne uslužbence, vendar ima vlogo starešine predsednik ob¬ čine, v kateri upokojenec stalno prebiva, ali, če živi stalno v inozemstvu, v kateri je naposled aktivno služil. Za postopanje zoper upokojene uslužbence veljajo 61. 109., 110., 112. do 124., 125., odst. 1., 126., 127., 129., odst. 1. in 2., 130. do 135. in 142. do 146. Glede izvršitve kazni glej pojasnilo k 61. 144., odst. 1. Člen 147. Kazni za nerednosti, ki jih izvrše pogodbeni občin¬ ski uslužbenci, sta pismeni opomin ali denarna kazen do največ din 100'— v posameznem primeru. Izreka jih predsednik občine. Seštevek denarnih kazni,, pravnomočno naloženih uslužbencu v enem letu, ne sme presegati polovice eno¬ mesečnih službenih prejemkov. Ta člen velja (prav tako kakor 61. 148. do 150.) le za po¬ godbene uslužbence na glavnih službenih mestih. V smislu čl. 6., odst. 5., veljajo tudi za disciplinsko kazniva dejanja po- 109 godbenih uslužbencev določbe 51. 96. (razlikovanje med nerod¬ nostjo in disciplinskim prestopkom), čl. 98., odst. 2. (predhodno zaslišanje uslužbenca in izdaja pismene odločbe) in odst. 3. (izrek denarnih kazni v korist banovinskemu pokojninskemu skladu za občinske uslužbence) ter čl. 100. (zastaranje nerod¬ nosti čez leto dni). Člen 148. Zoper odločbo o kazni za nerodnost se sme pogod¬ beni občinski uslužbenec pritožiti v osmih dneh od dne priobčitve na občinski odbor, ki odloči dokončno. Pritožbo je vložiti pismeno pri predsedniku občine, ki je izrekel kazen. Člen 149. Disciplinske kazni za pogodbene občinske usluž¬ bence so: 1. pismeni ukor; 2. zmanjšba službenih prejemkov do 25%, naijveč za tri mesece; 3. odpust iz službe (prestanek službe brez odpovedi). Ta člen velja (kakor tudi 51. 150.) le za pogodbene usluž¬ bence na glavnih službenih mestih. Ker navaja , čl. 6., odst. 5., med določbami, ki veljajo za pogodbene uslužbence, tudi 51.101., pomeni to, da je pojem disciplinskega prestopka enak pri pragmatičnih in pogodbenih uslužbencih na glavnih službenih mestih. Člen 150. Pogodbenim občinskim uslužbencem izreka disci¬ plinske kazni občinska uprava. Zoper odločbo občinske uprave ima uslužbenec v petnajstih dneh po prejemu odločbe pravico pritožbe na občinski odbor, ki odloča dokončno. Iz okolnosti, da čl. 6., odst. 5., ne navaja poleg 51. 101. tudi ostalih členov, ki urejajo disciplinsko postopanje zoper pragmatične uslužbence na glavnih službenih mestih, izhaja, 110 da ne veljajo določbe o disciplinskem postopanju zoper prag¬ matične uslužbence na glavnih službenih mestih tudi za disci¬ plinsko postopanje zoper pogodbene uslužbence na glavnih službenih mestih, marveč da je to postopanje ob nedostajanju posehnih določb kratko in sumarično v tem smislu, da mora občinska uprava, preden izreče kazen, samo (ustno ali pismeno) zaslišati obdolženega uslužbenca. Tu odpadejo torej vse for¬ malnosti, ki so predpisane za disciplinsko postopanje zoper pragmatične uslužbence na glavnih službenih mestih (postavi tev pod disciplinsko postopanje, vložitev obtožnice po disciplin¬ skem tožilcu, morebitna odstranitev od službe z ustavitvijo dela službenih prejemkov, ustna razprava itd.). Pritožbo je vložiti pismeno pri občinski upravi, ki jo predloži občinskemu odboru. Občinski odbor naj -sklepa o pritožbi v tajni seji. XII. POGLAVJE. Prehodne in zaključne določbe. Člen 151. Določbe te uredbe veljajo za občinske uslužbence, ki se zatečejo v aktivni občinski službi na dan, ko stopi ta uredba v veljavo, ali ki stopijo po tem dnevu v ob¬ činsko službo, bodisi da stopajo v službo prvič, bodisi da so že bili v službi. U. o. u. velja za uslužbence občin, ki spadajo pod zakon o občinah, ne pa tudi za uslužbence občin, M spadajo pod zakon o mestnih občinah. Uredba pa ne velja samo za nave¬ dene uslužbence, marveč ustanavlja pravice in dolžnosti tudi za razna upravna in druga oblaistva in ustanove (bana, nadzor¬ na in občinska oblastva, disciplinska sodišča, banovinski pokoj¬ ninski sklad za občinske uslužbence itd.), za katere so določbe uredbe prav tako obvezne kakor za občinske uslužbence, dasi to v tem členu ni izrečno navedeno. Ta uredba ne velja za vse uslužbence občin, ki spadajo pod zakon o občinah, marveč samo za one, 1. ki so bili na dan 29. julija 1936, ko je stopila ta uredba v veljavo, v aktivni občinski službi, in 2. za one, ki bodo stopili v občinsko službo po 29. juliju 1936, ne glede na to, ali so bili že kdaj prej v 111 občinski službi ali ne. Ta uredba ne velja 1. za bivše občinske uslužbence, ki na dan 29. julija 1936 niso bili v aktivni občin¬ ski službi in ki tudi po tem dnevu ne bodo stopili v službo, in 2. za bivše občinske uslužbence, ki so bili na dan 29. juli¬ ja 1936 že upokojeni (primerjaj 51. 165.). Zadnji dve vrsti občin¬ skih uslužbencev torej ne moreta izvajati iz uredbe nobenih pravic, kakor jim uredba tudi ne nalaga nobenih dolžnosti. Glej tudi člen 168. Člen 152. Ban sme v dobi petih let po uveljavljenju te uredbe dovoliti, da se sprejmejo v občinsko službo na glavna upravna službena mesta tudi osebe, ki nimajo predpi¬ sane kvalifikacije. Spregled kvalifikacije je možen samo za sprejem na upravna, ne pa tudi na strokovna glavna službena mesta (glej čl. 10.). Ban more spregledati kvalifikacijo popolne srednje ali njej enake strokovne šole z zaključnim izpitom ali pa kvali¬ fikacijo štirih razredov srednje ali njej enake strokovne šole ne glede na šolsko izobrazbo, ki jo ima prosilec. Kvalifikacija se more spregledati osebam, ki bodo sprejete na glavna uprav¬ na službena mesta po dnevu uveljavljenja te uredbe. Pri usluž¬ bencih, ki so bili na dan 29. julija 1936, ko je stopila ta uredba v veljavo, že na glavnih upravnih službenih mestih in ki se prevedejo po določbah čl. 155. in 157., spregled kvalifikacije po banu ni možen niti ne bi bil potreben, ker nadomešča akt prevedbe morebiti manjkajočo kvalifikacijo. Spregled kvalifikacije po banu je možen samo do vštetega dne 28. julija 1941, podeljeni spregled pa velja tudi še po tem dnevu. Člen 153. Vsaka občina mora v šestih mesecih po uveljavljenju te uredbe izdati nov statut po § 90. zakona o občinah, s katerim se ustanovijo in sistemizirajo občinska služ¬ bena mesta ter uredijo ostali službeni odnosi, kolikor niso urejeni s to uredbo. Novi statut stopi v veljavo, ko ga odobri ban, Do odobritve novega statuta velja stari statut. 112 Pričujoča u. o. u. se razlikuje od u. o. u. z dne 12. marca 1934 v marsikaterem pogledu (glej uvod stran 6 i. sl.). Občinski statuti po § 90. z. o., ki so bili izdani v smislu določb prejšnje uredbe, ustrezajo pač prejšnji, ne pa povsem novi uredbi. Da se spravi stvar v sklad z novim stanjem, določa čl. 153., da mora izdati vsaka občina nov občinski statut. Statut mora skleniti občinski odbor v roku šestih mesecev po uveljav¬ ljenju nove u. o. u., t. j. do dne 29. januarja 1937. Novi statut stopi v veljavo, ko ga odobri ban. Dotlej velja po izrečni določbi zadnjega odstavka tega člena prejšnji statut, in sicer tudi kolikor njegove odredbe niso v skladu s priču¬ jočo u. o. u. Člen 154. V treh mesecih po odobritvi novega statuta po § 90. zakona o občinah naj sklepajo občinski odbori o prevedbi občinskih uslužbencev. Glede sklenitve novih občinskih statutov glej člen 153. Iz stilizacije: »V treh mesecih... naj sklepajo...« (a ne: »... morajo sklepati...«) izhaja, da se občinski odbori na prekludirajo, če ne izdajo odločbe o prevedbi v treh mesecih po odobritvi novega statuta. Rok treh mesecev torej ni preklu- ziven, marveč redoven rok. Besede: »... naj sklepajo občinski odbori o prevedbi...« pomenijo, da morajo občinski odbori o vsakem občinskem uslužbencu po uradni dolžnosti in brez formalne prošnje uslužbenca sklepati, ali ga prevedejo ali ne. ne pa, da ga morajo prevesti. Sklepati je tudi o prevedbi onih občinskih uslužbencev, ki so bili že prevedeni po določbah u. o. u. z dne 12. marca 1934. Prevedba je akt občinskega odbora, s katerim se zadrži Občinski uslužbenec v službi in pretvori njegovo dotedanje službeno razmerje v pragmatično, službeno razmerje po tej uredbi in po ustreznih določbah novega občinskega statuta. O prevedbi oziroma odklonitvi prevedbe je izdati uslužbencu dekret (čl. 4.). Izvršena prevedba nadomešča morebiti maujka- jočo kvalifikacijo (glej pojasnila k členu 152.) ter daje spo¬ sobnost za eventualni poznejši nastop službenega mesta iste vrste pri kaki drugi občini. 113 Prevedba ni vezana na določeno starost uslužbenca. Tu ne veljajo starostne omejitve iz čl. 8., t. 1. in 6., ker prevedbe ni istiti z novim sprejemom v službo. V pogledu prevajanja deli uredba občinske uslužbence v tri skupine: 1. v stalne uslužbence. Le-ti se morajo prevesti (čl. 155.); 2. v nestalne pragmatične (čl. 156.) in 3. v nestalne pogodbene uslužbence (čl. 157.). Poslednji dve vrsti občinskih uslužbencev nimajo pravice do prevedbe ter se smejo prevesti samo, če so podani izvestni pogoji. Člen 155. Občinski odbori ne morejo odkloniti prevedbe na¬ slednjih občinskih uslužbencev na glavnih oziroma po¬ možnih službenih mestih: 1. katerim je občinski odbor pred 17. marcem 1934 s pravnoveljavnim sklepom priznal stalnost ne glede na kvalifikacijo; 2. ki so pravnoveljavno postali stalni pragmatični uslužbenci po 17. marcu 1934. Prevedba se mora izvršiti na službena mesta, ki ustrezajo dosedanjemu službenemu položaju prevedenega uslužbenca in ki morajo biti v občinskem statutu (čl. 153.) sistemizirana kol pragmatična. Glej pojasnila :k čl. 154. Člen 155. ščiti v smislu § 146., odst. 1., z. o. po doseda¬ njih predpisih pridobljeno pravico stalnosti. Stalnost se je mogla pridobiti do vštetega dne 16. marca 1934 samo s formal¬ nim sklepom občinskega odbora, ki mora biti zabeležen v sejnem zapisniku, od dne 17. marca 1934 (t. j. od dneva uve¬ ljavljenja prejšnje u. o. u.) dalje pa le po predpisih u. o. u. in občinskega statuta. Na drug način »pridobljena« stalnost se ne more priznati kot pridobljena pravica. Občinski usluž¬ benci na glavnih in pomožnih službenih mestih, ki so si pri¬ dobili stalnost na pravnoveljaven način, se morajo prevesti, in sicer na službena mesta, ki ustrezajo njihovemu dotedanjemu službenemu položaju. Ta mesta mora občinski odbor v občin¬ skem statutu ustanoviti In jih sistemizirati kot pragmatična službena mesta. 8 114 Uslužbenci pod t. 1. se morajo prevesti na ustrezna prag¬ matična službena mesta ne glede na njih kvalifikacijo in ne glede na to, ali so pogodbeni ali pragmatični. Pod t. 2. spadajo med drugim tudi uslužbenci, ki jih je ban Dravske banovine prevedel na osnovi čl. 151. u. o. u. z dne 12. marca 1934 na položaj stalnega pragmatičnega uslužbenca, ne pa tudi oni, ki jih je prevedel zaradi nedostajahja pogojev iz čl. 151., odst. 3., navedene uredbe za začasne pragmatične uslužbence. Glede teh uslužbencev veljajo določbe čl. 156. Člen 156. Pragmatični občinski uslužbenci na glavnih in po¬ možnih službenih mestih, ki so bili postavljeni na svoj položaj na osnovi uredbe o občinskih uslužbencih z dne 12. marca 1934, II. No. 5040/2, ali na osnovi odobrenih občinskih statutov po § 90. zakona o občinah, pa do dneva uveljavljenja te uredbe še niso pridobili stalnosti, se smejo po sklepu občinskega odbora ali prevesti, če je v občinskem statutu (čl. 153.) sistemizirano ustrezno pragmatično mesto, ali postaviti na kako sistemizirano pogodbeno mesto, ali pa odpustiti iz službe s predpisa¬ nim odpovednim rokom. Glej pojasnila k čl. 154. Člen 156. ureja vprašanje prevajanja začasnih pragmatič¬ nih uslužbencev na glavnih in pomožnih službenih mestih. Ti uslužbenci nimajo- pravice do prevedbe, kakor jo imajo stalni pragmatični in pogodbeni uslužbenci po čl. 155. Odklonitev njih prevedbe ni kršitev predpisa § 146., odst. 1., z. o., ker si ti uslužbenci s svojo postavitvijo oziroma po prejšnji u. o. u. izvr¬ šeno prevedbo za začasnega pragmatičnega uslužbenca niso pridobili pravice do stalnega službenega razmerja in tudi ne do nadaljnjega začasnega pragmatičnega službovanja, ker je njih služba po čl. 17. prejšnje (in čl. 11., odst. 2., nove) uredbe vsak čas odipovedljiva z enomesečnim odpovednim rokom. Občinski odbor more 1. začasnega pragmatičnega uslužbenca prevesti. Prevedba se sme izvršiti samo na (dotedanjemu položaju) ustrezno, v občinskem statutu sistemizirano pragmatično službeno mesto. Če ni takega mesta, se prevedba ne more izvršiti; ali 115 2. prevedbo začasnega pragmatičnega uslužbenca odkloniti ter ga postaviti (ne prevesti!) na kako sistemizirano pogod¬ beno službeno mesto, in to tudi, če je sistemizirano v občin¬ skem statutu ustrezno pragmatično službeno mesto in ima uslužbenec predpisano kvalifikacijo ali po prejšnji u. o. u. dovo¬ ljeni spregled kvalifikacije. Uredba pravi, da se sme uslužbenec postaviti na »kako« (in ne na »ustrezno«) sistemizirano pogodbeno mesto. To po¬ meni, da sime občinski odbor postaviti dotedanjega začasnega pragmatičnega uslužbenca tudi na od dotedanjega službenega mesta nižje pogodbeno službeno mesto (n. pr. od gl-avnega na pomožno ali od pomožnega višje vrste na pomožno nižje vrste). V primeru postavitve dotedanjega začasnega pragmatičnega uslužbenca na kako sistemizirano pogodbeno mesto je skleniti z uslužbencem ob analogni uporabi čl. 157., odst. 2., službeno pogodbo, upoštevaje določbe nove u. o. u. ter novega občinske¬ ga statuta; ali 3. prevedbo začasnega pragmatičnega uslužbenca odklo¬ niti in ga odpustiti iz službe, in sicer tudi če je sistemizirano v občinskem statutu »ustrezno« pragmatično ali »kako« pogod¬ beno službeno mesto in ima uslužbenec predpisano kvalifika¬ cijo ali po prejšnji u. o. u. dovoljeni spregled kvalifikacije. Odpust se mora izvršiti s predpisanim odpovednim rokom po u. o. u. oziroma po občinskem statutu. Člen 157. Pogodbene občinske uslužbence, ki so na dan uve¬ ljavljenja te uredbe na glavnih ali pomožnih službenih mestih in do tega dne niso pridobili stalnosti, sinejo občinski odbori le tedaj prevesti, če so sistemizirana v občinskem statutu ustrezna pragmatična mesta. Če se ti uslužbenci ne prevedejo, se presaja njih službeno raz¬ merje po tedaj veljavnih službenih pogodbah. S pogodbenimi uslužbenci, ki se nadalje pridrle v službi, naj sklenejo občinski odbori v roku enega meseca po sklepanju o prevedbi nove službene pogodbe, upoštevaje predpise te uredbe in občinskih statutov (čl. 153.). 8 * 116 Glej pojasnila k el. 154. Člen 157. obravnava vprašanje prevajanja nestalnih po¬ godbenih uslužbencev na glavnih in pomožnih službenih me¬ stih. Glede stalnih pogodbenih uslužbencev glej 51. 155. Tudi nestalni pogodbeni uslužbenci nimajo pravice do prevedbe. Če se ne prevedejo, se presoja njih službeno raz¬ merje po tedaj veljavnih službenih pogodbah, t. j. njih službeno razmerje je odpovedljivo v smislu sklenjenih službenih pogodb oziroma ob nedostajanju posebej dogovorjenega odpovednega roka v smislu §§ 1159., 1159. a in 1159. b občnega državljan skega zakonika. Občinski odbor more tedaj 1. pogodbenega začasnega uslužbenca prevesti. To je sa¬ mo tedaj mogoče, če je v občinskem statutu sistemizirano dotedanjemu položaju pogodbenega uslužbenca ustrezno prag¬ matično službeno mesto; ali 2. prevedbo začasnega pogodbenega uslužbenca odkloniti in ga postaviti (ne prevesti!) na dotedanjemu položaju ustrezno ali (s pristankom uslužbenca) tudi na kako drugo (morebiti ■nižje) v občinskem statutu sistemizirano pogodbeno službeno mesto, in sicer tudi, če je ■sistemizirano v občinskem statutu ustrezno pragmatično službeno mesto in ima uslužbenec pred¬ pisano kvalifikacijo ali po prejšnji u. o. u. dovoljeni spregled kvalifikacije. V primeru postavitve na dotedanjemu položaju ustrezno ali kako nižje pogodbeno mesto je skleniti z občin¬ skim uslužbencem novo službeno pogodbo, upoštevaje določbe nove u. o. u. in novega občinskega statuta (odst. 2.); ali 3. prevedbo .začasnega pogodbenega uslužbenca odkloniti in ga odpustiti iz službe, in sicer tudi če je sistemizirano v občinskem statutu ustrezno pragmatično ali kako pogodbeno službeno mesto in ima uslužbenec predpisano kvalifikacijo ali po prejšnji u. o. u. dovoljeni spregled kvalifikacije. Odpust se imora izvršiti s svojčas pogojenim oziroma z zakonitim odpoved¬ nim rokom. Člen 158. Občinskim uslužbencem, ki so na dan, ko stopi ta uredba v veljavo, v aktivni občinski službi in se po predhodnih členili prevedejo, pripadajo službeni pre¬ jemki po določbah občinskega statuta (čl. 158.) od dne, ko stopi statut v veljavo. 117 Službeni prejemki po novem občinskem statutu (čl. 153.) pripadajo samo onimi občinskim uslužbencem, ki se prevedejo po določbah čl. 155. do 157. na pragmatična službena mesta, ne pa tudi onim, ki se postavijo na pogodbena mesta. Novi prejemki pripadajo od dneva odobritve statuta po banu (čl. 153., odst. 2.), ne pa od dneva sklenitve statuta ali pre¬ vedbe uslužbenca po občinskem odboru. Uporaba določbe čl. 52., odst. 2., v tem primeru ni dopustna. Člen 159. Če bi dobil uslužbenec ob prevedbi po čl. 158. nižje službene prejemke od dotedanjih, dobiva tudi razliko med prejemki vse dotlej, dokler ne dosežejo prejemki po občinskem statutu z napredovanjem višino dotedanjih prejemkov. Ta člen ima svojo osnovo v § 146., odst. 1., z. o., ki varuje pridobljene pravice ter se nanaša prav tako kakor čl. 158. samo na uslužbence, ki se prevedejo po določbah čl. 155. do 157. na pragmatična službena mesta, ne pa tudi na uslužbence, ki se postavijo na pogodbena službena mesta. Člen 160. Občinski uslužbenci, ki jih je zatekel zakon o ob¬ činah na mestih, ki ustrezajo sedanjim glavnim službe¬ nim mestom, in ki so zavarovani na dan, ko stopi ta uredba v veljavo, pri Pokojninskem zavodu za name¬ ščence v Ljubljani ter še nimajo ta dan deset let vštevne službene dobe, imajo v primeru prevedbe pravico- na¬ daljevati po lastni izbiri pokojninsko zavarovanje ali pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani ali pa prenesti svoje pokojninsko zavarovanje na banovinski pokojninski sklad za občinske uslužbence v Ljubljani. Pragmatični občinski uslužbenci, ki imajo ta dan deset ali več let vštevne službene dobe, kakor tudi po¬ godbeni občinski uslužbenci ne glede na službeno dobo, ki se ne prevedejo po prehodnih določbah te uredbe, 118 po določbah 61. 155. do 157. Za osebe, ki so ostale oziroma postale pogodbeni občinski uslužbenci, veljajo določbe 2. od¬ stavka tega člena. Navedeno pravico pa imajo samo oni prag¬ matični uslužbenci na glavnih službenih mestih, ki so imeli na dan 29. julija 1936, ko je stopila u. o. u. v veljavo, manj ko deset let vštevne službene dobe. Za štetje dobe niso odločilna leta, zavarovana pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, marveč leta, vštevna za odmero količine osebne po kojnine po čl. 55. in 56. uredbe. 0 priznanju dobe za pokojnino izda ban posebno odločbo (čl. 161.). — Uslužbenci morajo svojo odločitev, ali nadaljujejo svoje pokojninsko zavarovanje pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani ali pa ga prenesejo na banovinski pokojninski sklad za občinske usluž¬ bence v Ljubljani, pismeno sporočiti temu skladu. K odst. 2. Uslužbenci, navedeni v tem odstavku, svojega pokojninskega zavarovanja tudi prostovoljno ne morejo prene¬ sti na banovinski pokojninski sklad za občinske uslužbence, marveč morajo isto obvezno nadaljevati pri Pokojninskem za¬ vodu za nameščence v Ljubljani. Glede štetja dobe v pokojnino glej pojasnila k odst. 1. K odst. 3. Z uslužbenci, ki nadaljujejo svoje pokojninsko zavarovanje pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljub¬ ljani, so mišljeni uslužbenci po 1. odstavku tega člena, ki store to prostovoljno, in uslužbenci po 2. odstavku tega člena, ki store to obvezno. — Obveza občine, da bo plačevala pokojnin¬ ske prejemke iz občinskih sredstev oziroma iz sredstev občin¬ skih zavodov in ustanov, velja samo, če obstoji ustrezni sklep občinskega odbora, ki je zabeležen v sejnem zapisniku in ki je uslužbencu primerno posvedočen. Glej tudi čl. 165. K odst. 4. Občina ne plača prispevka po čl. 89., t. 1., za posameznega uslužbenca, marveč za sistemizirano mesto, na katerem je uslužbenec. Ta odstavek tedaj pomeni, da občina toliko časa ni dolžna plačati prispevka po čl. 89., t. 1., za ustrezno sistemizirano mesto, dokler ga zavzema uslužbenec, naveden v 3. odstavku tega člena. Čim pa ta uslužbenec odpa¬ de, odpade tudi izjemno stanje, ustanovljeno s tem odstavkom, ter se spet uveljavlja načelo iz čl. 89., t. L, da je plačati za vsako sistemizirano mesto, vezano s pravico do pokojnine iz banovinskega pokojninskega sklada za občinske uslužbence, ustrezni prispevek, ki ga mora občina tedaj naknadno odvesti v ta sklad. 119 nadaljujejo pokojninsko zavarovanje pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani. Občinski uslužbenci, ki nadaljujejo svoje pokojnin¬ sko zavarovanje pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, kakor tudi občinski uslužbenci, glede katerih se je občina pred 17 marcem 1934 pravnoveljavno zave¬ zala, da jim bo plačevala pokojninske prejemke iz ob¬ činskih sredstev (občinskih proračunov) oziroma iz sred¬ stev občinskih zavodov in ustanov, ne plačujejo v pokoj¬ ninski sklad prispevkov po čl. 89. Za občinske uslužbence po prednjem odstavku občine ne plačajo prispevka po čl. 89., t. 1. Občinski uslužbenci, ki so bili po določbah uredbe o občinskih uslužbencih z dne 12. marca 1934, II. No. 5040/2, zavezani plačevati svoje prispevke v banovinski pokojninski sklad za občinske uslužbence, a teh pri¬ spevkov temu skladu niso odvedli, ne plačajo teh pri¬ spevkov, če se ne prevedejo po prehodnih določbah te uredbe na ustrezna pragmatična službena mesta. V na¬ sprotnem primeru pa morajo zapadle prispevke odvesti navedenemu skladu. Za uslužbence, ki se sprejmejo na pragmatična glavna službena mesta po objavi te uredbe, ne veljajo glede plačevanja prispevkov v banovinski pokojninski sklad za občinske usluž¬ bence določbe tega člena, marveč določbe čl. 89., t. 2. in 3. K odst. 1. Isto pravico so imeli občinski uslužbenci že po 51. 158., odst. 1., u. o. u. z dne 12. marca 1934. To pravico daje tudi nova uredba, vendar jo časovno utesnjuje na uslužbence, ki so bili na dan uveljavljenja nove uredbe zavarovani pri Pokoj¬ ninskem zavodu za nameščence v Ljubljani. Omejitev, da so morale biti te osebe na dan objave z. o. (15. aprila 1933) že v službi, ni primerna, ker ni razloga, da bi se uslužbencem, ki so vstopili v občinsko službo sicer po 15. aprilu 1933, a pred 17. marcem 1934, ko je bila objavljena prejšnja u. o. u., ne priznala pravica izbire pokojninskega zavarovanja po tem od¬ stavku. Pravico izbire po tem odstavku imajo samo pragmatični uslužbenci na glavnih službenih mestih, ki so bili prevedeni 120 K odst. 5. Tu so mišljeni uslužbenci, ki so bili od dne 17. marca 1934 dalje sprejeti na glavno pragmatično službeno mesto. Ti uslužbenci svojih prispevkov dejanski niso mogli od¬ vajati banovinskemu pokojninskemu skladu za občinske usluž¬ bence, dasi je to prejšnja u. o. u. predpisovala, ker sklad še ni bil organiziran. Če se prevedejo ti uslužbenci na ustrezna pragmatična službena mesta, morajo plačati poleg tekočih tudi vse zapadle prispevke. Če se pa ne prevedejo, marveč posta¬ vijo na kako pogodbeno službeno mesto ali odpuste, ne bi imelo plačilo zapadlih prispevkov pravega smisla, ker prene hajo ti uslužbenci zbog odklonitve prevedbe biti zavarovani pri pokojninskem skladu. Člen 161. O priznanju dobe za pokojnino izda ban uslužbencem posebne odločbe po zaslišanju uprave pokojninskega sklada Glej drugi odstavek pojasnil k el. 160., odst. 1. Posebno odločbo o priznanju dobe za pokojnino prejmejo samo usluž¬ benci, ki so bili na dan uveljavljenja te uredbe v službi in ki se zavarujejo pri banovinskem pokojninskem skladu za občin¬ ske uslužbence po določbah čl. 160. Uslužbenci, ki navedeni dan niso bili v službi, marveč ki stopijo v službo šele po objavi te uredbe, ne prejmejo posebne odločbe o priznanju dobe za pokojnino, marveč se jim prizna doba v odločbi o upokojitvi (čl. 62.) oziroma v odločbi o odmeri pokojnine (čl. 95.). — Glej tudi čl. 162. Člen 162. Občinski uslužbenci, katerim se prizna za pokojnino določeno število let, so dolžni vplačati v banovinski po¬ kojninski sklad za občinske uslužbence prispevke po čl. 89., t. 3., za vso priznano dobo. Osnova za vplačevanje je plača oziroma osnovna plača, ki ijo imajo na dan, ko izda ban odločbo glede priznanja dobe. Ban more po zaslišanju uprave pokojninskega sklada dovoliti uslužbencem, da plačajo svoje prispevke po gor¬ njem odstavku v mesečnih obrokih in to najkasneje v roku petih let. 121 Ta člen velja le za uslužbence, katerim se prizna s poseb¬ no odločbo po čl. 161. izvestno število let za pokojnino, torej le za uslužbence, ki so bili na dan uveljavljenja nove uredbe v službi. Če je uslužbenec uradniški pripravnik, je vzeti za osno¬ vo vplačevanja prispevkov njegovo plačo, če je uradnik, pa osnovno plačo. Glede uslužbencev, ki stopijo v občinsko službo po objavi te uredbe, glej čl. 93. Člen 163. Občinski uslužbenci, ki so na dan, ko stopi ta uredba v veljavo, na glavnih službenih mestih, ter se prevedejo na svojih mestih po predpisih tega poglavja, se ne sma¬ trajo za novo sprejete v službo ter tudi ne plačajo pri¬ spevka od razlike po čl. 89., t. 2., ki nastane zbog pre¬ vedbe v smislu predpisov tega poglavja med dotedanjimi in novimi prejemki. Prevedbe po čl. 155. do 157. ni istiti z novim sprejemom v službo (primerjaj tudi 3. odstavek pojasnil k čl. 154.). Pre¬ vedeni uslužbenci torej redoma ne plačajo prispevka po čl. 89., t. 2. Če pa uslužbenec na dan uveljavljenja nove uredbe še ni imel enega leta občinske službe, plača do dovršitve tega prvega službenega leta 10% svoje plače kot prispevek po prvem stavku 61. 89., t. 2. Če pa prejme zbog prevedbe višjo od dote¬ danje plače, mu od nastale razlike ni treba plačati 10%nega prispevka po drugem stavku čl. 89., t. 2., ker prevedbe, tudi če je združena z zvišanjem prejemkov, ni smatrati za napredovanje. Člen 164. Občinskim uslužbencem, ki jim je bila prestala ob¬ činska služba zbog podane ostavke, ki pa po dnevu, ko stopi ta uredba v veljavo, vnovič vstopijo v občinsko službo na glavnih službenih mestih, se šteje prejšnja služba pred ostavko v celoti za pokojnino, če plačajo za vso priznano dobo prispevke v banovinski pokojninski sklad za občinske uslužbence po predpisu čl. 89., t. 3. Osnova za vplačevanje je plača oziroma osnovna plača, 122 ki se jim prizna ob ponovnem sprejemu v občinsko službo. Ban more na predlog uprave pokojninskega sklada dovoliti uslužbencem, da plačajo svoje prispevke po gor¬ njem odstavku v mesečnih obrokih, in to najkasneje v petih letih po ponovnem sprejemu v službo. Ta člen velja za osebe, ki so podale ostavko pred objavo uredbe, za časa objave uredbe niso bile v občinski službi, a se vrnejo po objavi uredbe v službo. Če je tak uslužbenec urad¬ niški pripravnik, je vzeti kot osnovo vplačevanja prispevkov njegovo plačo, če je uradnik, pa njegovo osnovno plačo, ki jo ima ob ponovnem sprejemu v službo. — Glej tudi čl. 41. in 57. Člen 165. Občinski upokojenci ter rodbine po umrlih občin¬ skih uslužbencih, ki prejemajo na dan, ko stopi ta ured¬ ba v veljavo, pokojnino iz občinskih sredstev (občinskih proračunov) ali iz sredstev javnih zavodov in ustanov, ki se ne morejo smatrati za oočiuske pokojninske sklade, prejemajo pokojnino tudi po uveljavljenju te uredbe iz dosedanjih sredstev. Glej drugi odstavek pojasnil k čl. 151. Primerjaj tudi el. 160., odst. 3. Člen 166. Določbe te uredbe tolmači ban. Za izvrševanje te uredbe je pristojen ban, ki izda za to potrebne podrobne odredbe. Tolmačenje določb uredbe po banu ne izključuje v kon¬ kretnem primeru uporabe pravnih sredstev. Člen 167. Po prevedbi občinskih uslužbencev v smislu pre¬ hodnih določb te uredbe razpiše ban volitve v banovin¬ ski pokojninski sklad za občinske uslužbence v Ljub¬ ljani. 123 Volitve vodi volilni odbor treh oseb, ki jih odredi ban. Stroške volitev nosi pokojninski sklad. Ta člen ne določa točneje, kdaj se morajo razpisati vo¬ litve v banovinski pokojninski sklad, marveč določa le splošno, da se morajo razpisati po prevedbi občinskih uslužbencev. Prve volitve po tej uredbi vodi volilni odbor treh oseb, ki jih odredi ban, vse naslednje volitve pa volilni odbor oziro¬ ma komisar po čl. 79. Člen 168, Ta uredba velja za uslužbence občin na območju Dravske banovine, za katere velja zakon o občinah z dne 14. marca 1933, »Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine« z dne 29. aprila 1933, št. 229/35, ter stopi v veljavo, ko se objavi v »Službenem listu kraljev¬ ske banske uprave Dravske banovine«, razen V. poglavja, ki stopi v veljavo dne 1. januarja 1937. Ko stopi ta uredba v veljavo, prestane veljati ured¬ ba o občinskih uslužbencih z dne 12. marca 1934, II. No. 5040/2, razen VI. poglavja te uredbe, ki prestane veljati dne 31. decembra 1936. II. No. 8407/1. Na osnovi § 85. zakona o občinah odobrujem in ob¬ javljam gornjo uredbo o občinskih uslužbencih. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 12. marca 1936. Ban: dr. Natlačen s. r. Glede oseb, za katere velja ta uredba, glej pojasnila k čl. 151. Uredba je bila objavljena v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine« v Ljubljani z dne 29. juli¬ ja 1936, št. 477/61 ter je stopila ta dan v veljavo, z izjemo V. poglavja (čl. 12. do 15.), ki stopi v veljavo dne 1. januar¬ ja 1937. Čl. 13., 14. in 15. iz V. poglavja te uredbe so istovetni 124 s čl. 20., 21. in 22. iz VI. poglavja u. o. u. z dne 12. marca 1934, katero poglavje prestane po 2. odstavku tega člena veljati dne 31. decembra 1936. Določbe členov 13., 14. in 15. te uredbe veljajo po svoji vsebini že z dnem njene objave, le da je do 31. decembra 1936 mesto njih citirati člene 20., 21. in 22. u. o. u. z dne 12. marca 1934. čl. 12. iz V. poglavja nove uredbe pa ni istoveten s čl. 19. iz VI. poglavja uredbe z dne 12. marca 1934. Zaradi tega stopi ta člen v smislu 2. odstavka čl. 168. vsebinsko in formalno v veljavo šele dne 1. januarja 1937, dočim velja dotlej čl. 19. uredbe z dne 12. marca 1934. — Glej tudi pojasnila k navedenim členom. Zbog določbe 3. odst. čl. 153. veljajo v posameznih občinah eventualno tudi še po 1. januarju 1937 one določbe u. o. u. z dne 12. marca 1934, ki so prevzete v posamezne občinske statu¬ te, in sicer vse dotlej, dokler se ne zamenjajo ti statuti z novi¬ mi in dokler teh ne odobri ban (čl. 153., odst. 2.). Dodatek. Na osnovi § 7., odstavka 2., zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931 in § 8. zakona o državnem prometnem osebju z dne 22. junija 1931 in po dobljeni soglasnosti ministrskega sveta predpisujem uredbo o činu strokovnih šol nasproti srednji šoli in fakul tetam.* Člen 1. Izobrazbi dveh razredov srednje šole ustrezajo in dajo šolsko kvalifikacijo za zvaničniško službo po § 10. zakona o uradnikih in § 11. zakona o državnem promet¬ nem osebju tele šole, tečaji in izpiti: * »Službeni list kraljevske banske uprave Dravske ba¬ novine « z dne 24. junija 1933, št. 326151 — »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 10. maja 1933, št. 104/XXX\290. Pripomba: Upoštevati je tudi § 61., t. 3., zakona o pro¬ računskih dvanajstinah za mesece avgust, september, oktober, november in december 1935 ter januar, februar in marec 1936 in o naknadnih in izrednih kreditih k proračunskim dvanaj¬ stinam za mesece april, maj, junij in julij 1935 in k proračunu državnih razhodkov in dohodkov za leto 1934.11935. (»Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine« z dne 24. avgusta 1935, št. 453/68 — »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 30. julija 1935, št. 174lXXXIX/398), po katerem se ustanovi za domače šole, ki niso obsežene z uredbo o činu strokovnih šol nasproti srednji šoli in fakultetam, začasno do izdaje nove naknadne uredbe čin z odločbo mini¬ stra za prosveto po zaslišanju glavnega prosvetnega sveta, če gre za srednjo ali nižjo strokovno šolo, oziroma po zasli¬ šanju fakultetnega sveta, če gre za višjo strokovno šolo. 126 1. Podčastniške šole (dveletne in osemmajstmesečne) vseh vrst orožja vojske in mornarice. 2. Bolničarska podčastniška šola. 3. Po in ors k o-po d častniška zrakoplovna šola. 4. Vojaška podkovska šola. 5. Specialna mehaniška šola ministrstva za pošte in telegraf. 6. Triletna občeobrtna šola, dokler ostanejo osebe s to dovršeno šolo v svoji stroki. 7. Triletna obrtno-trgo-vinska šola, dokler ostanejo osebe s to dovršeno šolo v svoji stroki. 8. Babiška šola z završnim izpitom. 9. Nereforcnirana medresa. 10. Vse medrese na prejšnjem ozemlju Bosne in Hercegovine. 11. Prejšnji izpit za pomožnega poštno-telegrafskega uradnika v Črni gori. 12. Dveletne: nižje kmetijske šole, praktične kme¬ tijske šole, specialne kmetijske šole, ratarske šole, vinar¬ ske ratarske šole, vinarske in kmetijske šole, vinarsko- sadjarske šole in kmetijske šole. 13. Cours superieur: Mission la'ique frangaise v Bit olju. 14. Trirazredna nižja trgovinska šola v Prizrenu. 15. Dveletni tečaj za žensko ročno delo pri srednji tehniški šoli v Ljubljani. 16. Dvorazredna državna risarska šola v Ljubljani. 17. Triletna cerkvena glasbena šola v Celju. 18. Dveletna strojna šola v Škofji Loki. 19. Darul-mualimin v Sarajevu. 20. Dveletna državna obrtna šola v Sarajevu. 21. Dveletna šumarska šola v Sarajevu. 22. Višji tečaj šuimarske šole v Aleksincu. 23. Trirazredna Tatarska šola pri šumarski šoli v Križevcih. 127 Člen 2. Izobrazbi nepopolne srednje šole ustrezajo in dajo šolsko kvalifikacijo za zvanja, ki se razporejajo od X. do vštete VII. položajne skupine po § 45., odst. 1., zakona o uradnikih, tele šole, tečaji in izpiti: 1. Višja gradbeno-obrtna šola z usposobljenostnim izpitom za gradbeni poklic. 2. Železniško-obrtna (štiriletni tečaj). 3. Triletna strokovna mehaniško-tehn iška obrtna šola. 4. Dveletna industrijska šola. 5. Državni tečaj za prvega strojnika pri rečnem brodarstvu. 6. Državni tečaj za prvega motorista pri rečnem brodarstvu. 7. S t r oj n o- podč ast n i š k a šola mornarice. 8. Vojaška-sanitetna šola. 9. V oj a.š ko-v e t e r i n a r s k a šola. 10. Vojaško-glasbena šola (od 1. 1923. do vštetega 1. 1928.). 11. Vojaško-glasbena šola z osnovnim tečajem in te¬ čajem za izpopolnitev od dne 1. januarja 1929. 12. Trgovinska strokovna šola z odhodnim izpriče¬ val om. 13. Dvorazredna trgovinska šola z završnim izpitom. 14. Štiriletne: nižje kmetijske šole, vinogradniško- sadjarske šole in ratarske šole z završnim izpitom. 15. Dveletna teoretska šola za sestre v državnih za¬ vodih za zdravstveno 1 zaščito mater in otrok. 16. Opravljen izpit za kvalificirano bolničarko. 17. Prejšnja osemrazredna višja ljudska šola. 18. Trirazredna ruždija z završnim izpitom. 19. Dovršeni tečaj »Nautike«, strokovne navtične šole pred 1. 1916. 20. Trirazredna meščanska šola v Dravski in Pri¬ morski banovini do vštetega dne 31. oktobra 1925. 128 21. Nižji tečaj vojaško-ob r In iške šole v Kragujevcu in Obiličevu. 22. Višjii tečaj vojaškoobrtniške šote brez izpričevala »za mojstra« v Kragujevcu in Obiličevu. 23. Nižja strokovna rudarska šola v Knjaževcu, Ze¬ nici in Celju. 24. Štiriletni nižji tečaj ženske strokovne šole. 25. Triletna gradbeno-obrtniška šola z završnim iz¬ pitom v Beogradu. 26. Specialna mehaniška šola ministrstva za pošte in telegraf v Beogradu (bivša) s predhodno izobrazbo dveh razredov gimnazije ali meščanske šole ali trirazredne obrtniške šole. 27. Rezbarska šola v Beogradu (bivša). 28. Gradbena in geodetska akademija prof. Andono- viča v Beogradu — dveletna — z izpričevalom za teh¬ niškega risarja ali za pomočnika geodeta, geometra in gradbenika, a s predhodno izobrazbo dveh razredov srednje šole. 29. Dveletna trgovinska šola Todoroviča in Borde- viča v Beogradu. 80. Osemrazredna meščanska šola evangeljske cer¬ kvene občine v Beogradu. 31. Ženski vzgojevalni zavod A. Cermanke v Beo¬ gradu (bivši). 32. Ženski vzgojevalni zavod M. Marinkovičke v Beogradu (bivši). 33. Nižji tečaj ženske delavske šole v Beogradu (bivši). 34. Dveletna šola za sestre pomočnice Rdečega križa v Beogradu. 35. Šola »Mektebi Edebija« v Skoplju. 36. Nižji tečaj »Mektebi Sultanije« (turška gimnazi¬ ja) v Skoplju. 37. Petletna eksarhijska pedagoška šola v Skoplju (bivša). 38. Dveletna bolgarska svečeniška šola v Skoplju (bivša). 129 39. Trirazredna mizarsko-mojstrska šola pri srednji tehniški šoli v Ljubljani. 40. Dnevna šola za obdelovanje lesa, oddelek pri umetno-obrtni strokovni šoli, v Ljubljani. 41. Štirirazredna meščanska šola pri Uršulinkah v Ljubljani. 42. Štiriletna državna železniška šola pri železniški delavnici v Sarajevu. 43. Dovršeni tečaj za strojne poslovodje v Sarajevu. 44. Tehniška strokovna šola v Sarajevu. 45. Triletna državna obrtniška šola v Sarajevu. 46. Stirirazredni k. k. Militarknabenpensionat (gim¬ nazija) v Sarajevu (bivši). 47. Štirirazredna družbena madžarska srednja šola v Sarajevu. 48. Okrožna medresa v Sarajevu. 49. Nižji tečaj Husrev-begove medrese v Sarajevu. 50. Višja dekliška šola pri Nemškem šolskem zavo¬ du sv. Avguština v Sarajevu (meščanska šola). 51. Meniška šola v samostanu Rakovici. 52. Šola za konjarstvo državne žrebčarne v Ljubi- čevu. 53. Triletna strokovna obrtniška šola na Cetinju. 54. Kadetski korpus na Cetinju (bivši). 55. Štirirazredna seminarija na Cetinju (bivša). 56. Nižji tečaj bivšega Dekliškega zavoda carice Ma¬ rije na Cetinju. 57. Triletna zemljedelska šola v Podgorici. 58. Strojnla in brzojavna šola vojne mornarice v Kumboru (Boka kotorska). 59. Trirazredna kamenoseška šola v Korčuli. 60. Nižji tečaj (štirje razredi) Meščanske idadije z završnim izpitom v Plevlju. 61. Trirazredna delavska šola v Plevlju. 62. Višji tečaj gimnazijskega oddelka Netovičkinega zavoda v Nišu (bivši). 63. Štirirazredna delavska šola v Kraševcu. 9 130 64. Šola za živinorejo in planinsko gospodarstvo v Kraljevu. 65. Ženska strojna šola pri srednji tehniški šoli v Splitu. 66. Trirazredna obrtna šola v Splitu. 67. Dveletna trgovinska šola v Splitu. 68. Osemletna Koški Mehmed-pašine medrese z za- vršnim izpitom v Mostarju. 69. Višja dekliška šola v Mostarju (meščanska šola). 70. Osemrazredna rimsko-katoiliška višja dekliška šola usmiljenih sester v Travniku (meščanska šola). 71. Strojna šola v Bakru. 72. Deželna obrtna šola v Zagrebu (po zakonu z dne 10. decembra 1889). 73. Štirirazredna obrtna državna šola v Zagrebu. 74. Vojaška veterinarska šola v Zagrebu. 75. Triletna ženska strokovna šola v Zagrebu. 76. Višja ljudska šola realne smeri v Djakovu (me¬ ščanska šola). 77. Dveletni tečaj za izobrazbo učiteljic gospodinj¬ stva v Gospiču. 78. Dovršeni trije tečaji začasne zidarske šole v Crikvenici. 79. Strojna šola v Pulju (bivša). 80. Strojna šola vojne mornarice v Pulju (bivša). 81. Zasebna dvorazredna slovenska trgovinska šola s pravico javnosti v Trstu. Člen 3. Izobrazbi popolne srednje šole ustrezajo in dajo šol¬ sko kvalifikacijo za zvanja, ki se razporejajo od IX. do vštete V. položajne skupine po § 45., odst. 2., zakona o uradnikih, tele šole, tečaji in izpiti: 1. Učiteljska šola z završnim zrelostnim izpitom. 2. Bogoslovja z završnim zrelostnim izpitom. 3. Državna trgovinska akademija z završnim izpitom. 131 4. Srednja kmetijska šola z završnim izpitom. 5. Srednja tehniška šola z završnim izpitom. 6. Državna železniška prometna šola. 7. Pomorska zrakop lovna častniška šola. 8. Kadetna šola avstro-ogrske vojske (nekdanja). 9. Vojaško-glasbena šola z završnim dirigentskim tečajem od dne 1. januarja 1929. 10. Brodarska šola z završnim izpitom za kapitana. 11. Štiriletna šola za sestre pomočnice. 12. Štirirazredna državna višja trgovinska šola z završnim izpitom v Novem Sadu, Somboru, Velikem Beč- kereku in Pančevu. 13. Pomorska akademija in pomorsko-trgovinska akademija v Bakru, Dubrovniku in Kotom. 14. Navtična šola v Bakru, Dubrovniku in Kotoru. 15. Višji tečaj vojaško-obrtne šole z izpričevalom »za mojstra« v Kragujevcu in Obiličevu. 16. Vojni I. prometno-komercialni tečaj 1919 v Beo¬ gradu, Zagrebu in Ljubljani. 17. Vojni II. prometno-komercialni tečaj 1920 v Beo¬ gradu, Zagrebu in Ljubljani. 18. Nižja šola vojaške akademije v Beogradu. 19. Državna trgovinska šola v Beogradu. 20. Poštno-telegrafska šola v Beogradu. 21. Državna železniška šola v Beogradu. 22. Državna davkarska šola v Beogradu. 23. Državna dveletna zemljemerska šola v Beogradu. 24. Gradbena in geodetska akademija profesorja Andonovica v Beogradu — dveletna — z diplomo za gradbenika ali geodeta ali geometra in s predhodno iz¬ obrazbo šestih razredov srednje šole. 25. Višja ženska delavska šola z završnim izpitom v Beogradu. 26. Višja ženska obrtna šola z završnim izpitom v Beogradu. 27. Velika medresa kralja Aleksandra I. z zrelost¬ nim izpitom v Skoplju. 9 * 132 28. Darul-miualimin z izpričevalom »mualin mektebi ibtidaija« v Skopi ju. 29. Bogoslovno učilišče v Prizrenu. 30. Sedemrazredna idadija z završnim izpitom (nek¬ danja v Bitolju). 31. Državna strokovna tekstilna šola v Leskovcu. 32. Šestrazredna višja dekliška šola z završnim izpi¬ tom zrelosti v Ljubljani (nekdanja). 33. Privatna gimnazija v Zavodu sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano. 34. Srednja kmetijska šola v Mariboru do vštetega leta 1926. 35. Srednja strokovna šola v Mariboru izza L 1927. 36. Popolni tečaj konjeniške nižje akademije v Sa¬ rajevu. 37. Osemrazredni ruski kadetski korpus z zrelost¬ nim izpitom v Sarajevu. 38. Državna šerijatsko-sodniška šola v Sarajevu. 39. Državna šerijatska gimnazija v Sarajevu. 40. Učiteljski tečaj z učiteljskim izpitom 1920./23. v Sarajevu. 41. Trirazredna medresa Kuršumljija (učiteljska šola) v Sarajevu. 42. Sedemletna hebrejska nižja bogoslovnica »Degel- Ator« z završnim izpitom v Sarajevu. 43. Hebrejski srednji teološki zavod v Sarajevu. 44. Frančiškanska gimnazija v Visokem. 45. Štirirazredna državna trgovinska akademija v Brčkem. 46. Trirazredna madžarska trgovinska akademija z zrelostnim izpitom v Novem Sadu. 47. Višja gospodinjska šola v Novem Futogu. 48. Artiljerijska oficirska šola v Cetinju (nekdanja). 49. Štirirazredna bogoslovno-učiteljska šola na Ce¬ tinju (nekdanja). 50. Sedemletni dekliški institut carice Marije na Cetinju (nekdanja). 51. Triletna ženska obrtna šola v Splitu. 133 52. Štiriletna državna ženska strokovna šola v Za¬ grebu. 53. Štiriletna ženska učiteljska šola z završnim izpi¬ tom v samostanu usmiljenih sester v Zagrebu. 54. Graditeljska šola v Zagrebu (nekdanja). 55. Šumarsko učilišče v Križevcih. 56. Triletni tečaj za izobražanje učiteljic gospodinj¬ stva z završnim izpitom v Gospiču. 57. Srbska poštno-telegrafska šola na Krfu in v Solunu. 58. Vojni tečaj za prometne uradnike 1917 na Krfu in v Solunu. 59. Srbska višja trgovinska šola v Aix-en-Provence v Franciji (nekdanja). 60. Državna učiteljska šola (nekdanja) v Zadru. 61. Štiriletna pomorska strojna šola na Reki (nek¬ danja). Člen 4. Fakultetni izobrazbi ustrezajo in dajo šolsko kvalifi¬ kacijo za zvanja, razporejena od VIII. položajne skupine navzgor po § 45., odst. 3., zakona o uradnikih, tele šole: 1. Šumarska akademija v Zagrebu (nekdanja) s predhodno opravljenim zrelostnim izpitom na srednji šoli. 2. Triletna visoka šola za trgovino in promet v Za¬ grebu (nekdanja) s predhodno opravljenim zrelostnim izpitom na srednji šoli. 3. Pravoslavno srbsko-bogoslovno učilišče v Srem¬ skih Karlovcih (nekdanje) s predhodno opravljenim zre¬ lostnim izpitom na srednji šoli. 4. Pravoslavni bogoslovni zavod v Zadru (nekdanji) s predhodno opravljenim zrelostnim izpitom na srednji šoli. Člen 5. Katere tuje šole ustrezajo popolni ali nepopolni srednješolski izobrazbi ali izobrazbi dveh razredov sred- 134 nje šole, določi z odločbo minister za prosveto po pred¬ hodnem zaslišanju glavnega prosvetnega sveta. Člen 6. Za določitev, katere tuje šole ustrezajo fakultetni iz¬ obrazbi, veljajo povsem predpisi zakona o nostrificiranju diplom s tujih univerz in visokih šol z dne 6. julija 1930. Člen 7. Za domače šole, ki niso obsežene s to uredbo, se predpišejo po postopanju, določenem v § 7., odst. ( 2 ), zakona o uradnikih, naknadne uredbe — občasne po potrebi. Člen 8. Če se ne more priznati izvestni šoli čin, ki se za¬ hteva, se to ugotovi z rešitvijo ministrstva za prosveto za vsako takšno šolo posebej, ko se predhodno pribavi mnenje glavnega prosvetnega sveta za nižje in srednje šole, pristojnega fakultetnega sveta pa za visoke šole. Člen 9. Ob nejasnosti pri uporabljanju te uredbe je pristojen za avtentično razlago minister za prosveto. Člen 10. Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službe¬ nih novinah«. V Beogradu, dne 1. maja 1933; P. br. 13.767. Minister za presveto R. Stankovič s. r. Stvarno kazalo. (Številke pomenijo člene uredbe o občinskih »službencih oziro¬ ma k členom spadajoča pojasnila.) Agronom, občinski 6 Aktivna vojaška služba, pre¬ jemki 36. Babice, občinske 6 Ban, dovolitev plačevanja pri¬ spevkov v banov. pok. sklad v obrokih 89, 93, 162, 164 — — uživanja pokojnine v inozemstvu 74 — dovoljenje postavitve po¬ godbenega uslužbenca na glavno upravno službeno mesto 6 — imenovanje uprave banov. pok. sklada 77 — — volilnega odbora za vo¬ litve v banov. pok. sklad 167 — izda predpise glede zaključ¬ nega računa in upravljanja imovine banov. pok. sklada 86 — nadzor nad poslovanjem uprave banov. pok. sklada 87 — odločba o odmeri količine rodbinske pokojnine 69 Ban, odločba o odmeri osebne pokojnine 95 — — pritožbi proti zavrnitvi kandidatne liste 81 — — priznanju dobe za po¬ kojnino 161 — — razdelitvi rodbinske po¬ kojnine med uživalce 70 — — reklamacijah glede vo¬ lilnih seznamov 80 — — upokojitvi 62 — odobritev občinskega statu¬ ta 153 — — zaključnega računa ba¬ nov. pok. sklada 86 — odredba o izplačevanju vzdrževalnine 72 — — kritju primanjkljaja ba¬ nov. pok. sklada 90 — podelitev spregleda kvali¬ fikacije 152 — postavitev disciplinskega to¬ žilca in namestnika 113 — pristojnost za tolmačenje in izvrševanje uredbe 166 — pritožba nanj (proti Volit¬ vam v banov. poik. sklad 83 — razpisuje volitve v banov, pok. sklad 78, 167 136 Ban, tolmačenje uredbe 166 — zmanjševanje rodbinske po¬ kojnine 66 Banovinska služba, štetje za po¬ kojnino 56 Banovinski pokojninski sklad za obe. uslužbence 15, 57, 75 nasl. — — dohodki (prispevki) 89 — — glavnica 89, 90 — — izguba pravice vplače¬ vanja 91 — — izplačevanje osebne in rodbinske pokojnine 76, 90 — — komisar 79, 84 — — kritje primanjkljaja 90 — — namestniki predsednika in članov uprave 77 — — pobiranje prispevkov od občinskih uslužbencev 94 — — prispevki 89, 93, 160, 162, 164 — — pravica voliti in biti iz¬ voljen v upravo 77 — — preizkus stanja po zava¬ rovalnem matematiku 88 — — razpis volitev 78, 167 — — reklamacije glede volil¬ nih seznamov 80 — — skupine volilnih upravi¬ čencev 80, 81 -uprava 77, 84 — — uslužbenci sklada 85 — — volilni odbor 80, 82, 83, 167 — — volilni seznam 80, 81 — — volitve 78. nasl., 167 — — vrnitev vplačanih pri¬ spevkov 91, 92 — — zaključni račun in letno poročilo 86 Banovinski pok. sklad, zapisnik o izvršenih volitvah 83 Blagajnik, občinski 6, 19, 25 — — pomožni 6 Bolezen 30 Bolovanje, prejemanje prejem¬ kov 30 Branilec, disciplinski 114 — — stroški 124. Cestarji, občinski 6. Čas, nevšteven za osebno pokoj¬ nino 59 — za odmero količine osebne pokojnine 63 Častnik (občinski uslužbenec), prejemki 36 Čin strokovnih šol, uredba 10 Člani volilnega odbora za ba¬ nov. pok. sklad 79, 167 Čuvanje tajnosti v discipl. stva¬ reh 108, 114 — uradne tajnosti 21. Dajatve (prejemki) v naravi 51 Dekreti, službeni 4 Dejanja, kazniva, odgovornost zanje 24 Dela, občinska 23 Delo, službeno, razdelitev 19 Denarna kazen 89, 97, 98, 147 — — odtegnitev od prejem¬ kov 98 — — se steka v banov. pok. sklad 89, 98 Diplome s tujih univerz in vi¬ sokih šal, nostrifikacija 10 Disciplinska obtožnica 116 — odgovornost obč. uslužben¬ cev 96, 143 — razprava, potek 121 137 Disciplinska razsodba 124 — — neupravičena, povrnitev prejemkov (pokojnine) 135 — — pravnomočnost 128 — — pritožba 126 — — razglasitev 124 — sodišča, izrek disciplinske kazni 102, 145 — — krajevna pristojnost 111, 145 — — postopanje 109 — — 1. in 2. stopnje, sestava 108 — — smiselna uporaba zako¬ nika o sodnem kazen¬ skem postopanju 109 — tajnost 108 Disciplinske kazni pogodbenih uslužbencev 149 — — pragmatičnih uslužben¬ cev 102 nasl. — — upokojenih uslužbencev 144 — — ustavitev izvršitve 133 Disciplinski branilec 114 — prekrški 96 — prestopki 96, 101 — — zastaranje 129 — tožilec 113 — — vložitev obtožnice 116 — zapisnikar 110, 123 Disciplinsko postopanje 107 nasl. — — obnova 130 nasl. — — odložitev do konca sod¬ nega kazenskega posto¬ panja 117 — — odreditev ustne razpra¬ ve 118 — — odstranitev od službe 136 nasl. Disciplinsko postopanje, odstra¬ nitev, zmanjšanje pre¬ jemkov 138 — — postavitev pod 115 — — predhodne poizvedbe 115 — — prekinitev 125 — — pritožbe med postopa¬ njem 142 — — ustavitev 125 — — zoper pogodbene obč. uslužbence 147—150 — — zoper upokojence 143 do 146 Doba, nevštevna za pokojnino 59 — za pokojnino, odločba bana o priznanju 161 Dohodki banov. pok. sklada 89 — — namen 75, 76 Dokazi, novi, obnova discipl. postopanja 130 nasl. Doklade, osebne uradnikov 47 Določbe uredbe, veljavnost 151, 168 Določitev višine službenih pre¬ jemkov 50 Dolžnosti, službene 17 nasl. Dopisovanje z drugimi oblastvi 22 Dosedanji obč. upokojenci, iz¬ plačevanje pokojnine 165 Dovoljenje za vršenje postran¬ skih poslov 23 Državljanstvo obč. uslužbencev 7 Državna služba, štetje za pokoj¬ nino 56, 93 Duševna nesposobnost, presta- nek službe 37. Efektivna občinska služba 55, 56. Funkcijska doba uprave banov, pok. sklada 84. 138 Glasovanje pri volitvah uprave banov. pok. sklada 82, 83 Glasovnice za volitve uprave banov. poik. sklada 82 Glavna službena mesta 5, 6, 8, 93 — — popolnjevanje 12 Glavnica banov. pok. sklada 89, 90 Gozdni čuvaji 5. Hranilnica Dravske banovine v Ljubljani, nalaganje banov, pok. sklada 77, 94. Inozemstvo, uživanje pokojnine 74 Interne seje diseipl. sodišč, za¬ pisniki 119 Inženir, občinski 6 Izguba državljanstva, učinek na obč. službo 37 — pravice do osebne pokojni¬ ne 38, 64, 107, 144 — — rodbinske pokojnine 71, 72, 107, 144 — — vplačevanja v banov. pok. sklad 91 — službe zaradi nenastopa 27 Izločitev diseipl. spisov od vpo¬ gleda 119 Izostanek obtoženca od diseipl. razprave 121 — iz službe, opravičilo 29 Izplačevanje pokojnin doseda¬ njim obč. upokojencem 165 — pokojninskih prejemkov 73 — vzdrževalnih po banovi od¬ redbi 72 — — po razsodbi diseipl. so¬ dišča 107 Izpremembe osebnih in rodbin¬ skih razmer, prijava 34 Izvrševanje obrta, prepoved 23 — službenih dolžnosti 17 nasl. — — nalogov 20 — uredbe, pristojnost bana 166 Izvršitev diseipl. kazni, ustavi¬ tev 133 — — razsodbe 128. Javni pravni zastopniki kot dis- cipl. branilci 114 Jugoslovansko državljanstvo, pogoj za sprejem v obč. službo 7 — — izguba, učinek na obč. . službo 37 Jugoslovanska narodnost, pogoj za sprejem v obč. službo 7. Kadrski rok, službeni prejemki 36 Kandidatne liste za volitve uprave banov. pok. skla¬ da 81, 82 — — potrditev ozir. zavrnitev 81 Kavcija 25 Kazen, disciplinska, za aktivne pragmatične uslužbence 102 — — za pogodbene uslužben¬ ce 149 — — za upokojene uslužbence 144 — za nerednost pogodb, usluž¬ bencev 147 — — pragmatičnih uslužben¬ cev 97 — — izrek pri pogodb, usluž¬ bencih 147 — — izrek pri pragmatičnih uslužbencih 98 — — pritožba 99, 148 139 Kazen zaporna, vpliv na pre¬ jemke, napredovanje in po¬ kojnino 138 Knjigovodja, občinski 6 Količina osebne in rodbinske pokojnine 61, 66 — odločba 95 Komisar banov. pok. sklada 79, 84 Kompetenčni konflikti med dis- cipl. sodišči 112 Konjači, občinski 6 Konstituiranje uprave banov, pok. sklada 84 Krajevna pristojnost discipl. so¬ dišč 111, 145 ' Krajevni razredi 49 Kritje primanjkljaja banov. pok. sklada 90 Kvalifikacija občinskih usluž¬ bencev, minimalna 10 — pogoj za sprejem v obč. službo 8 — spregled 152 — strokovnih uslužbencev 10. Letni odmor 31, 32 — — ukoriščanje 32 Letno poročilo in zaključni ra¬ čun banov. pok. sklada 86. Materialne potrebe discipl. so¬ dišč 110 Mesogledi, občinski 6 Mestne občine 10 Minimalna -kvalifikacija 10 Ministrstvo za notranje posle rešuje kompetenčne spore med discipl. sodišči 112 Mobilizacija, službeni prejemki .36. Nabave, občinske 23 Način glasovanja pri volitvah uprave banov. pok. sklada 82 — popolnjevanja glavnih služ¬ benih mest 12 — — pomožnih službenih mest 13 — volitev v banov. pok. sklad 82 Nadomeščanje obč. uslužbencev 32 Nadzor nad poslovanjem uprave banov. pok. sklada 87 Nakazovanje osebne in rodbin¬ ske pokojnine 95 — prejemkov 52 — razlike na prejemkih zbog prevedbe 159 Naknadno vplačilo prispevkov v banov. pok. sklad 15, 93, 162, 164 Nalogi, službeni 19, 20 Namen banov. pok. sklada 75, 76 Namestniki predsednika in čla¬ nov uprave banov. pok. skla¬ da 77 Napredovanje, ustavitev, disci¬ plinska kazen 102, 104 Nastop službe 27 — — nakazilo prejemkov 52 Naturalne dajatve 51 Nekriva rodbina, priznanje vz- drževalnine 107 Nerednosti, kazni za 97, 98, 147 — pritožba zoper odločbo 99, 148 — zastaranje 100 Neopravičen izostanek iz služ¬ be, prestanek službe 37 140 Neupravičena discipl. razsodba, povračilo prejemkov (pokoj¬ nine) 135 Nezakonitost službenih nalogov 20 Nostrifikacija diplom s tujih univerz in visokih šol 10 Nove činjenice in dokazi, obno¬ va discipl. postopanja 130, 131 Nravstveno spričevalo 8. Občine, plačevanje prispevkov v banov. pok. sklad 89, 160 — mestne 10 — podeželske (vaške) 10 — trške 10 — zdraviliške 10 Občinska dela in nabave 23 — služba, javnopravna 2 — — vrnitev vanjo 14, 57, 91, 93, 164 — — stalna 11 — — začasna 11 — uprava, izrek discipl. kazni pogodbenim obč. uslužben¬ cem 150 Občinski odbor, obnova službe¬ nih pogodb 157 — — pristojnost za sklepanje o službenih razmerjih 3 — — odločba o prestanku službe 39 — — odločbe o službenih raz¬ merjih 3 — — postavitev občinskega tajnika 12 — — sklenitev pravilnika o povračilu stroškov za službena potovanja 35 — — sklepanja o prevedbi obč. uslužbencev 154 do 157 Občinski uslužbenec, definicija 1 — — pogodbeni, obnova služ¬ bene pogodbe 157 — — prevedba 154 — 157 — — razrešitev 43 — — upokojeni s pokojnino iz obč. sredstev, ne preje¬ ma pokojnine iz banov, pok. sklada 165 — — ureditev pokojninskega zavarovanja po prehod¬ nih določbah 160 Občevanje s strankami, uradno 33 — z drugimi oblastvi 22 Občinski statuti po § 90. z. o. 6, 13, 16, 31, 50, 51, 153, 158, 159 Objava razpisa glavnih službe¬ nih mest 12 Oblast, starešinska 18 Obnova disciplinskega postopa¬ nja 130 nasl. — — nove činjenice in doka¬ zi 130, 131 — službenih pogodb 157 Obrestna mera pri ponovnem vplačilu pokojninskih pri¬ spevkov 57 Obroki, plačevanje prispevkov v banov. pok. sklad 89, 93, 162, 164 Obrt, prepoved izvrševanja 23 Obtožnica, disciplinska 116 Odgovornost, kazenska in disci¬ plinska 24, 96, 143 Odločba bana o upokojitvi 62 — odmeri pokojnine 62, 95 — — količine rodbinske po¬ kojnine 69 — pritožbah proti volitvam v banov. pok. sklad 83 141 Odločba bana o reklamacijah glede volilnih seznamov 80 — zavrnitvi kandidatnih 'list 81 Odločba disciplinskega sodišča 2. stopnje 127 — o odstranitvi od službe 136 nasl. — — prevedbi obč. uslužben¬ cev 154 — 157 Odločbe o službenih razmerjih 3 Odložitev discipl. postopanja do konca sodnega kazenskega postopanja 117 Odmor, letni 31, 32 Odobritev zaključnega računa banov. pok. sklada po banu 86 Odpoved službe 11 Odpravnina zbog ukinitve služ¬ benega mesta 38 Odpust iz službe 3, 11, 38 — discipl. kazen 102, 107, 149 Odredba bana o izplačevanju vzdrževalnine 72 Odreditev disciplinskega posto¬ panja 115 — ustne razprave 118 Odstotek za odmero osebne po¬ kojnine 61 — rodbinske pokojnine 66 Odstranitev od službe 136 — 141 — oddaljitev iz službenega kraja 141 — ukinitev 140 — zmanjšanje prejemkov 138 Odveza od uradne tajnosti 21 Opravičilo izostanka od službe 29 Osebna pokojnina, odločba o od¬ meri 95 — — pravica do 55 — — izguba pravice 64 Osebne doklade uradnikov 47 Osnova za odmero osebne po¬ kojnine 60 — rodbinske pokojnine 66 Osnovna plača uradnikov 46 Ostavka na službo 3, 37, 40, 41, 57, 164 Otroci, izguba pravice do rod¬ binske pokojnine 72. Pisarniški pomočniki 5 Pismeni ukor 97, 144 Plačevanje prispevkov v banov, pok. sklad v obrokih 89, 93, 162, 164 Podaljšanje roka za nastop služ¬ be 27 Podčastnik (obč. uslužbenec), prejemki 36 Podčastniške šole vojske in mornarice 10 Podeželske občine 10 Podpora ženi in otrokom po smrti uslužbenca 53 Pogodba, službena 4, 157 Pogodbeni obč. uslužbenci 6 — discipl. kazni 149 — discipl. postopanje 147 nasl. — izrek discipl. kazni in pri¬ tožba 150 — kazni za nerodnost 147 — na glavnih upravnih služ¬ benih mestih 6 — pojem 2 — pritožba zoper kazen za nerednost 148 — veljavnost uredbe 6 Pogoji za sprejem v obč. službo 7, 8, 9 Pogrebnina 53 Pokojnina, osebna 54 — — pravica do nje 55 142 Pokojnina rodbinska 54 — — pravica do nje 65, 68 — uslužbencev na glavnih službenih mestih 54 — uživanje v inozemstvu 74 — vrnitev zbog neupravičene (liscipl. razsodbe ustavljene 135 — zmanjšbia, discipi. kazen 102, 105, 144 Pokojninski sklad, banovinski 75 masi. — dohodki 89 — izguba pravice do vplače¬ vanja 91 — izplačevanje osebnih, rod¬ binskih pokojnin in vzdr¬ ževalnim 76 — komisar 79, 84 — namen 75, 76 — osnova vplačevanja 89, 93, 162, 164 — plačevanje prispevkov v obrokih 89, 93, 162, 164 — pobiranje prispevkov od obč. uslužbencev 94 — primanjkljaj, kritje 90 — uprava 77, 84 — — poslovna doba 84 — — pravica voliti in biti iz¬ voljen v 77 — — pravilnik za poslovanje 84, 86 — — poverilnice za izvoljene člane 83 Pokojninski, zavod za nameščen¬ ce v Ljubljani 54, 160 Pokojninsko zavarovanje občin¬ skih uslužbencev, ureditev 54, 160 Poljski čuvaji 5 Pomožna službena mesta 5, 6 — popoln j e vanje 13 Pomožni uslužbenci 5, 6 — blagajnik 6 — tajnik 6 Ponovni vstop v obč. službo 14, 57, 91, 93, 164 Popolnjevanje glavnih službenih mest 12 — pomožnih službenih mest 13 Postavitev pod skrbstvo, pre- stanek službe 37 Postranski posli 23 Poškodba v službi 58 — — smrt zaradi nje 67 Povišanje prejemkov 46 Povračilo stroškov discipi. po¬ stopanja 124 — — za službena potovanja 35 — v banov. pok. sklad vpla¬ čanih prispevkov 91, 92 Pragmatični uslužbenci 6 Pravica do nadaljnjega vplače¬ vanja v banov. pok. sklad 91 — — osebne pokojnine 54, 55 — — rodbinske pokojnine 65, 68 — — upokojitve 42 Pravilnik o povračilu potnih stroškov za službena potova¬ nja 35 Pravne posledice preetanka službe 38 — — ostavke 41 Pravnomočnost razsodb v die- cipl. postopanju 128 Pravno razmerje obč. uslužben¬ cev nasproti občini 2 Predhodne poizvedbe v discipi. postopanju 115. 143 Predsednik Občine, starešinska oblast 18 Prehodne in zaključne določbe 151 nasl. Prejemki, aktivni, minimalni, uradnikov 46, 47 — — uradniških pripravnikov 48 — nakazilo 52 — povišanje 46 — ustavitev 44 — vrnitev zbog neupravičene discipl. razsodbe 135 — v naravi 51 — vnete 45 — za časa bolovanja 30 — — vojaške službe 36 — zmanjšba po disciplinski razsodbi (odločbi) 102, 103 (149) Prekinitev discipl. postopanja 125 Prekrški, disciplinski 96 Prestanek službe 26, 37, 38, 39, 42, 43 — — odločba občinskega od¬ bora 3, 39 — odstranitve od službe 140 Prestop iz pomožnega na glav¬ no službeno mesto 15, 93 Prestopki, disciplinski 96, 101, 143 Prevedba dosedanjih obč. usluž¬ bencev 154—157 — prejemki 158, 159 Pridobitev pravice do osebne pokojnine 55 — — rodbinske pokojnine 65 Pridobljene pravice 155, 156, 157, 159 Primanjkljaj banov. pok. skla¬ da, kritje 90 Prisega, službena 16 Prispevki v banov. pok. sklad 89, 162, 164 — izguba pravice do vplače¬ vanja 91 — osnova vplačevanja 89, 93, 160, 162, 164 — plačevanje v obrokih 89, 93, 162, 164 — pobiranje od obč. uslužben¬ cev 94 — vrnitev vplačanih prispev¬ kov 91, 92 Pripravljalna služba 11, 15 — — vštevma v dobo za dose¬ go pravice osebne pokoj¬ nine 55 Pristojnost bana za tolmačenje uredbe 166 — discipl. sodišč, krajevna 111 -za upokojene obč. usluž¬ bence 145 Pritožba zoper kazen za nered- nost 99. 148 — — odločbo o odstranitvi od službe 139 — — posamezne odločbe dis- cdpl. sodišča 142 — — razsodbo disc. sodišča 126 Pritožbe med discipl. postopa¬ njem 142 Priznanje dosedanje službene dobe za pokojnino 161 Procent za odmero osebne po¬ kojnine 61 -rodbinske pokojnine 66 Prošnja za sprejem v službo 12 -upokojitev 42. Razdelitev dela pri občini 19 Razglasitev discipl. razsodbe 124 144 Razlika med prejemki' zavoljo prevedbe 159 Razmerje med občino in usluž¬ bencem, službeno 2 Razpis glavnih službenih mest 12 — volitev v banov. pok. sklad 78, 167 Razprava disciplinska, potek 121 Razredi, krajevni 49 Razrešitev službene dolžnosti 43 Razsodba discipl. sodišča 124 — neupravičena, povrnitev prejemkov (pokojnine) 135 Referent, vojaški' 6 Reklamacije glede volilnih se¬ znamov 80 Rodbine umrlih obč. uslužben¬ cev, ki prejemajo pokojnino iz Obč. sredstev, ne prejema¬ jo pokojnine iz banov. pok. sklada 165 > Rodbinska pokojnina 54 — izguba pravice do 71, 72 — — zavoljo discipl. kazni od¬ pusta 107, 144 — odločba o odmeri 69, 95 — odstotek 66 — pravica do nje 65, 68 — razdelitev po banu 70 Rodbinske razmere, spremembe 34, 66 Rok za nastop službe 27 — — razpis volitev v upravo banov. pok. sklada 78, 167. Sestava discipl. sodišč 1. in 2. stopnje 108 — uprave banov. pok. sklada 77, 84 Služba discipl. sodnikov in na¬ mestnikov je častna 108 — vštevna za odmero količine osebne pokojnine 15, 55, 56, 57, 93, 162, 164 Službena dolžnost, izvrševanje 17 n asi. — mesta, vrste 5 — pogodba, 4, 157 — pot 22 — potovanja, povračilo stroš¬ kov 35 Službeni dekreti 4 — kraj, oddaljitev za časa od¬ stranitve od službe 141 — nalogi 19, 20 — prejemki, najnižji, uradni¬ kov 46, 47 — — nakazilo 52 — — po novem občinskem sta¬ tutu 158, 159 — — prevedenih obč. usluž¬ bencev 158, 159 — — uradniških pripravnikov 48 — — ustavitev 44 — — višina 50 — — v naravi 51 — — vrste 45, 48, 51 Smrt v ali zavoljo službe 67 Sodni kazenski postopnik, smi¬ selna uporaba pri discipl. postopanju 109 Sorodstvo in svastvo 26 Splošni pogoji za sprejem v obč. službo 7, 8, 9 Spori iz službenega razmerja 2 — o pristojnosti med discipl. 'sodišči 112 Spregled' kvalifikacije 152 Stalnost 11, 155, 156 145 Stalnost, ukinitev, disciplinska kazen 102, 106 Starešinska oblast 17, 18, 20, 101 Starost, pogoj za sprejem v obč. službo 8 — povod za upokojitev 42 Statuti, občinski po § 90. z. o. 6, 13, 16, 31, 50, 51, 153, 158, 159 Strokovna uslužbenci 6 — — kvalifikacija 10 — — vršenje službene . dolž¬ nosti 17 nasl. Stroški diseipl. branilca 124 — diseipl. postopanja 124 Stvarne potrebe diseipl. sodišč 110 Štetje časa za odmero osebne pokojnine 15, 55, 56, 57, 93, 162, 164. Tajnik, občinski 6, 19 — pomožni 6 Tajnost, čuvanje po ddscipl. sod¬ nikih in namestnikih 108 — — branilcu 114 — uradna 21, 101 Tehnik, občinski 6 Telesna nesposobnost, prestanek službe 37 Tolmačenje določb uredbe po banu 166 Tožilec, disciplinski 113 Trške občine 10 Ukinitev odstranitve od službe 140 — službenega mesta 37 — — odpravnina 38 — stalnosti, disciplinska kazen 102, 106 Ukoriščanje letnega odmora 32 Upokojenci, dosedanji, izplače¬ vanje pokojnin 165 — se ne morejo postaviti na glavna službena mesta 8 Upokojeni obč. uslužbenci, disci¬ plinska odgovornost 143— 146 — pristojnost diseipl. sodišč 145 Upokojitev, diseipl. kazen 102 — na zahtevo uslužbenca 42 — odločba o 62 — odmera pokojnine 95 — pravica do 42 Uprava banov. pok. sklada 77, 84 — nadzorstvo bana nad poslo¬ vanjem 87 — pravica voliti in biti izvo¬ ljen v 77 — volitve v 78 nasl. Upravni uslužbenci 6 Uradna tajnost 21, 101 Uradne ure 28 Uradniki, oborinski 5, 6 Uradniški pripravniki 5, 6 Uradno občevanje s strankami 33 — — z drugimi oblastvi 22 Uredba o činu strokovnih šol 10 Uslužbenci banov. pok. sklada 85 — državljanstvo 7 — občinski, definicija 1 — pogodbeni 6 — — dovoljenje za postavitev na glavno službeno me¬ sto 6 — pomožni 5, 6 — pragmatični 6 — prevedba 154—157 10 146 Uslužbenci, razrešitev službene dolžnosti 43 — strokovni 6 — upravni 6 — vedenje 33 Ustavitev discipl. postopanja 125 — izvršitve discipl. kazni 133 — napredovanja, discipl. kazen 102, 104 — službenih prejemkov 44 — — zbog odstranitve od služ¬ be 138 Ustna razprava, disciplinska 116 118, 119, 120 nasl. Uživalci rodbinske pokojnine, razdelitev pokojnine mednje 70 — — zmanjšanje pokojnine 66 Uživanje pokojnine v inozem¬ stvu 74. Varščina 25 Vdova, izguba pravice do rod¬ binske pokojnine 71 Vedenje uslužbenca 33 Veljavnost uredbe o obč. usluž¬ bencih 6, 151, 168 Višina službenih prejemkov 50 Vojaški referent 6 — rok, pogoj za sprejem v občinsko službo 8 Vojna služba, prejemki 36 Vojne vežbe, prejemki 36 Valitve uprave banov. pok. skla¬ da 78 nasl., 167 Volilni odbor za volitve uprave banov. pok. sklada 80, 82, 83, 167 — seznam 80, 81 — upravičenci 77, 80, 81 Vpogled v discipl. spise, njih iz¬ ločitev 119 Vplačevanje v banovinski pok. sklad 89, 160 — izguba pravice do 91 — pobiranje prispevkov od ob¬ činskih uslužbencev 94 — vrnitev vplačanih prispev¬ kov 91, 92 Vrnitev v obč. službo 14, 57, 91, 93, 164 — zbog neupravičene ddsc. raz¬ sodbe ustavljene pokojnine 135 — — neupr. disc. razsodbe ustavljenih prejemkov 135 Vrste discipl. kazni 102, 144, 149 — službenih mest 5, 6 Vstop upokojenca na glavno službeno mesto, prepoved 8 -v drugo javno službo, izguba pokojnine 64 Vzdrževalnina za nekrivo rodbi¬ no 76, 107 — — otroke, nesposobne z.a pridobivanje 72, 76. Začasna služba 11 Zaključne in prehodne določbe 151 nasl. Zaključni račun banov., pokoj¬ ninskega sklada 86 Zapisnik internih sej discipl. so¬ dišča 119 — o izvršenih volitvah v upr. banov. pok. sklada 83 — — opravljeni službeni pri¬ segi 16 — — ustni discipl. razpravi 123 Zapisnikar, disciplinski 110, 123 147 Zaporna kazen, vpliv na pre¬ jemke, napredovanje in po¬ kojnino 138 Zaslišanje uslužbenca pred iz¬ rekom kazni za nerednost 98 Zastaranje disciplinskih prestop¬ kov 128 — nerednostd 100 Zastopnik, javnopravni, kot di¬ sciplinski branilec ,114 Zaupni spisi v discdpl. postopa¬ nju, njih izločitev 119 Zavarovalni matematik, preiz¬ kus stanja pok. sklada 88 Zavarovanje, pokojninsko, pri ban. pok. skladu 54, 160 — — Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani 54, 160 Zavrnitev kandidatne liste za volitve v upravo banovinske¬ ga pok. sklada 81 Zdraviliške občine 10 Zdravnik, občinski 6 Zdravniško spričevalo 8, 30 Zmanjšba pokojnine, disciplin¬ ska kazen 102, 105, 144 — prejemkov, diseipl. kazen 102, 103, 149 — rodbinske pokojnine po 6topnjah 66 Zvaničniki, občinski 5. Žena, sodno ločena po lastni krivdi, nima pravice do rod¬ binske pokojnine 68 Živinozdravnik, občinski 6. tlflRODMB IH UMIUERZITETHfl KNJI2NICR ;8. zv.: Zakon o občinah. Druga, z izpr. in dop. izpopolnjena izdaja. Bros. Din 8'—, vez. Din 15'—. !9. zv.: »Cestni promet«, broš. Din 18—, vez. Din 24—. SO. zv.: Učbenik zakona o državnem računovodstvu, broširan Din 8—. ! 1. zv.: Uredba o spojitvi občin v Dravski banovini. — Uredba o sestavi kandidatnih list, o sestavi in o poslovanju volilnih odborov in o glasovalnem postopku pri volitvah občinskih odborov v Dravski banovini, broš. Din 10-—. 2. zv.: Gasilstvo in požarna obramba, broš. Din 24—, vez. 32—. 13. zv.: Zakon o obrtih. Druga, pregledana, s pripombami in stvarnim kazalom opremljena izdaja, broš. Din 40—, vez. Din 48'—. Razprodano. 14. zv.: Državni svet in upravna sodišča. Druga, pregledana iz¬ daja. Broš. Din 16'—, vez. Din 24'—. 15. zv.: Zakon o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine, z izvršilno uredbo in žigovinsko tarifo, broš. Din IG—. 'G. zv.: Uredba o občinskih uslužbencih. Glej 50. zvezek. 17. zv.: Naredba o mrliško-preglednem redu. — Navodila za mrliškega preglednika, broš. Din 5—. 38. zv.: Uredba o banovinski trošarini na vino in žganje, broš. Din 6—. 39. zv.: Zakon o mestnih občinah, broš. Din 8—. 10. zv.: Gradivo, norme in predpisi, vez. Din GO'—. 11. zv.: Naredba o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrt¬ nih obratovalnic v Dravski banovini, broš. Din 3-—. Raz¬ prodano. 42. zv.: Zakon o nepravdnem postopku z uvodnim zakonom in zakon o zasilnih poteh, broš. Din 24—, vezan Din 32—. 43. zv.: Zakon o volilnih imenikih in zakon o volitvah narod¬ nih poslancev, predelana izdaja, broš. Din 10—. 44. zv.: Uredba o volitvi svetnikov trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornic, broš. Din 5—. 45. zv.: Uredba o osebni in rodbinski dokladi državnih usluž¬ bencev. — Uredba o osebni in rodbinski dokladi državnih upokojencev, broš. Din 6-—. 46. zv.: Pravilnik o višini nagrad za odvetniške posle, broš. Din 8 —. 47. zv.: Pravilnik o nadrobni prodaji tobačnih izdelkov itd., broš. Din 8'—. 48. zv.: Pravilnik o pokojninskem skladu stalnih monopolskih delavcev, broš. Din 4"—. 49. zv.: Pravilnik o finančnem poslovanju v občinah, broširan Din 16—. 50. zv.: Uredba o obč. uslužbencih s komentarjem in dodano uredbo o činu strokovnih šol nasproti srednji šoli in fakul¬ tetam, broš. Din 24'—, vez. Din 36'—. Sledijo nadaljnji zvezki. V založbi tiskarne Merkur v Ljubljani so izšle naslednje leposlovne knjige: Mala knjižnica: zbirka 10 zvezkov, broš. Din 80'— . posamezni zvezki broš. Din 15'—, vez. Din 20'— Dr. Ivo Šorli: Izbrani spisi, 6 zv., broš. Din 230'—, vez. Din 320'— posamezni zvezki broš. Din 45'—, vez. Din 60'— Emil Vachek: Kri ne kliče po maščevanju. Roman, broš. Din 48'—, vez. Din 54'— Conan Doyie - Mulaček: Pozna osveta. Detektivski roman broš. Din 25'—, vez. Din 30'— Krefft: V oklopnjaku okoli sveta. V dveh delih; vsak del broš. Din 20'—, vez. Din 26'— oba dela skupaj broš. Din 40'—, vez. Din 46'— Ouida: Farnmor. Roman, broš. Din 28'—, vez. Din 35'— J. Špicar: Martin Napuhek. Pravljična igra za mla¬ dino v petih slikah broš. Din 10'— Radivoj Rehar: Popotovanje po zvezdi Večernici, broš. Din 12'— Radivoj Rehar: Pesmi o kraljeviču Marku, kart. Din 36'— Razno: Razne tiskovine po obrtnem zakonu. Ob naročilu je poslati denar vnaprej in za odpravo in poštnino še po 1 Din za izvod.