m

T)r. !Bogdar> T)erč

Slovenska mati, dojil

'V

(

.

' v

' I



\

1  /, ,



J

?

r

c

SLOVENSKA MATI,

DOJI!




Slovenska mati,

PRISPEVEK

K PROPAGANDI  ZZ DOJENCE

S ES TA VIL

DR. BOGDAN DERČ

VERLAG »KNJIGARNA TISKOVNE ZADRUGE« IN'LAIBACH
ZALOŽILA KNJIGARNA TISKOVNE ZADRUGE V LJUBLJANI

'OiODoyig§

Gedruckt — Natisnila Narodna tiskarna, d. d. v
Verantwortlich — Odgovoren F. Jeran

Ljubljani

Predgovor  r

Tiskovna zadruga v Ljubljani je izdala in založila leta 1919. knjižico
dr ja. Bogdana Derča: »Dojenček, njega negovanje in pre¬
hran  a«, prvo slovensko zdravniško delo te vrste. V predgovoru, spisa¬
nem »na bojnem polju meseca prosinca 1918«, pravi pisatelj, »da stori
samomor vsak narod, ki pušča brezobzirno umirati svoje člane«. Ta naš
prvi in vodilni otroški zdravnik ni nehal  vse do dandanes poudarjati
neumorno in prepričevalno pri vsaki priložnosti, da »v nobeni dobi člo¬
veškega življenja ni mogoče z manjšimi sredstvi rešiti več ljudi pogina
kakor  v dobi dojenčkov«. In po svojem najboljšem spoznanju, z  vso
razumsko silo in čustveno zavzetnostjo svoje izrazite osebnosti je ostal
zvest veliki in lepi nalogi zdravstvenega reševanja našega rodu pri
koreninah  — ob materi z otrokom.

Prepričani smo, da bo uverilo širši bralski krog tudi pričujoče nje¬
govo delo, katero temelji na prvotni obliki poljudno-znanstvenih pre¬
davanj, namenjenih obiskovalkam strokovnega bolničarskega tečaja pri
Zavodu za socialno zavarovanje  v Ljubljani, kako vztrajno in vneto si
je dr. Derč zmeraj prizadeval in se trudil za vse, kar koli je moglo biti
v prid materam ter utegnilo čimbolj koristiti otrokom, a predvsem
novorojenčkom.

Želimo, naj bi vzbudila v naši javnosti ne le vsebina celotnega spisa,
marveč tudi polemično napisana končna beseda, nanašajoča se na
glavno torišče avtorjevega delovanja odnosno nedostatno otroško bol¬
nišnico in na zadovoljivo preureditev ustanov, namenjenih zdravstveni
-zaščiti otrok v Ljubljani, prav kmalu živahen, ustvarjalen odmev.

Tako upamo prispevati k najboljši rešitvi perečega vprašanja, ki že
zastavljeno daje dragoceno priznanje dr ju. Bogdanu Derču, očetu slo¬
venske pediatrije.

V Ljubljani mesecu avgusta leta 1943.

KNJIGARNA TISKOVNE ZADRUGE.

I. Fiziologija presnove

Presnova — prehrana — prebava
resorbcija — asimilacija — (lisiinilaeija

Ko smo opravljali pred skoraj petdesetimi leti na gimnaziji zrelostni
izpit, smo dobili nalog, naj pišemo o grškem izreku: »Panta rei« — »Vse
teče«. Za mladega neskušenega človeka brez življenjskega doživetja pač
veliko pretežavna naloga!

Naravoslovje nas uči spoznavati življenje živalstva in rastlinstva s
tem, da ga opisuje. Mineralogija, znanost o rudninah in kameninah, t. j.
o »mrtvi naravi«, nas ‘pa poučuje, da se tudi ta vedno presnavlja, da
tudi kamenine žive.

že star latinski pregovor pravi: Gutta cavat lapidem non vi sed saepe
cadendo. (»Reka obrusi oblo prod.«) Istotako pričajo eksplozije v pre¬
mogovnikih, da se tudi v njih snujejo in porajajo plini, ki povzročajo
smrt in strahotno razdejanje.- Sonce, veter, dež, sneg, voda, mraz, led idr.
razkrajajo skale ter narejajo v njih razpoke, a sčasoma jih razženo.
Uranova rudnina izžareva, kakor je znano, radijske žarke. Najti pa je
moči še prav veliko drugih primerov, ki dokazujejo, da tudi »mrtva
narava« živi in se presnavlja.

Torej zares: »Pantai rei« — »Vse živi«!

Izvor vsega življenja na našem planetu je sonce. S pomočjo njegovih
žarkov stvarja rastlina iz mineralnih snovi zemlje, ogljikove kisline in
vode ter s pomočjo fermentov (kvasov, kvasin) zelenilo, škrob in les
— snovi, katere zopet prehranjujejo živalstvo.

Rastline pridelujejo kisik, ga pa tudi vdihujejo in izdihujejo ogljikovo
kislino.

Slavni Rimljan, mislec in učenjak Galenos (doma v Pergamonu v
severozahodni Mali Aziji), je okrog leta 200. po Kr. že razmišljal o
življenju in o tem T  kaj je bolezen. Menil je, da 1  je življenje pravilna zmes
štirih prvin, ki so: kri, sluz, rumeni in črni žolč, a bolezen nepravilna
zmes pravkar navedenih štirih snovi.

Okoli 1600. leta je kot prvi sprevidel Sartorio, da se hrana v žival¬
skem telesu razkraja in da prehaja glede teže v izgubo. Človek izgublja
med prebavo na teži, ker tehta izločena »žlindra« — seč in blato —
manj, kakor tehtajo použita živila.

Učenjaki so iskali nekako krog leta 1800. to »izgubo« ter jo imenovali
»flogiston«, prepričani, da »zgoreva«.

Takrat so že izsledili v 'zraku pline: vodik, kisik, dušik.

Prvi, ki je izjavil, da je živalska toplota posledica razkroja tvarin
(t. j. zgorevanja ali okisanja), je bil učenjak La Voisier.

5

Do teh izsledkov sega prva doba spoznavanja, kakšna je presnova
živalskega telesa.

Leta 1850. je prvi načel kemijo prehrane Justus von Liebig, kemik
velikan. Preiskaval je človeško hrano ter ugotovil, da sestoji iz belja¬
kovine, katero je označil za gradbeno snov, iz sladkorja (ali ogljikovih
hidratov) in tolšče, ki ju je nazval kurivo, iz soli in vode.

Do tu je segala druga doba spoznavanja kemičnih procesov (razvit-
kov), tičočih se presnove.

Tretja faza ali stopnja teh razvitkov pa' se začenja z izsledki učenja¬
kov Petenkoferja, Voita in Rubnerja, ki so že izračunih energijo, t. j.
gorilno vrednost posameznih sestavin hrane po toplotnih enotah. — To¬
plotna enota, imenovana kalorija, je množina toplote, ki segreje liter
vode za 1°C, to pa od 14'5 na 15'5°C spričo zunanjega fizikalnega
vplivanja.

In ta tretja doba prehaja v dandanašnjo četrto fazo raziskava, n ja
presnove. V le-tej se preiskujejo procesi presnavljanja ne le v zdravem
telesu, ampak tudi njih potek in razlike med bolezenskim stanjem telesa.

Kdo pa laže govori ter razpravlja o presnovi in prehrani človeškega
telesa kakor pediater!

Prehrana otrok se da laže pregledati kakor prehrana odraslih oseb,
ker se hrani pač otrok, posebno dojenček, samo z enim relativno prepro¬
stim hranilom, ki je mleko.

Obenem se ne očitujejo prav nikjer pri človeški prehrani zli vplivi
nepravilnosti, glede na vzrok in posledice, ta t ko zelo kakor baš pri otroku.

Otrok zaradi teh nepravilnosti ‘zboli ter — ako se ga v pravem času
ne začne hraniti pravilno, t. j. če ne dobiva »zdravilne« hrane — tudi
umre za »prebavno sušico«.

Že starejši slavni pediatri so rekali: otroci zbole »ex alimentatione« in
umro »ex infectione«. To se pravi: 'otrok, oslabljen zavoljo nepravilne
prehrane, se ne more ubraniti infekcijskih ali kužnih bolezni, katere ga
umore.

Fiziologija ali nauk o življenjskih pojavih bitij nas uči, da je pre^
snova celokupni postopek sprejema in predelave hranil, ki so za sestavo,
vzdrževanje, rast in razvitek telesa neogibno potrebna. Njih razkroj,
uporaba in odprava ostankov »žlindre« iz telesa je postopek, ki omogoča
torej življenje. Vse to poteka kar naravnost čudežno s sodelovanjem
številnih organskih sistemov in organov do najmanjše celice tkiv.

Presnova je fizikalno-kemijski proces, ki ga povzročajo: delovanje kva¬
sov, električnih sil, površinska napetost, napojenost tvarin s tekočinami
in koloidno stanje stopitve.

Kemijski procesi so: cepitve, spojitve, okisanje, razkisanje, razvodi-
čenje idr. Rezultat teh procesov so posamezne snovi gradiva in kuriva
iz človeške hrane, tako imenovani »zidaki«, ki se porabljajo za presnovo.
In ti so: aminske kisline, monosaharidi, tolščne kisline, glicerin, mono-
nukleotidi, voda in različne soli.

Vrnimo se h kemiku Liebigu in oglejmo si nekoliko njegove izsledke!

• On je prvi ugotovil osnovno pravilo, da sta rast in razvitek telesa
odvisna od sestave hrane. Prvi je tedaj spoznal za osnovno resnico, da
mora vsebovali človeška hrana vsaj najmanjšo množino (minimum)

6

izvestnih snovi, če naj za življenje sploh zadostuje. Sprva je pripisoval
heljakovini v hrani še preveliko važnost.

Pozneje, v začetku tekočega stoletja, pa se je zopet preveč cenilo
kurivo v hrani, zanemarjaje soli in vodo, ki so za prehrano prav tako
važne kakor ostale njene sestavne snovi. Zato so v tem času tudi pre¬
zirali v hrani zelenjavo, sadje idr., ker še niso poznali važnosti ozrnoze.

Izkazalo pa se je, da z navedenimi sestavinami človeške hrane še ni
izčrpana vsa dolga vrsta snovi, neogibno potrebnih za prehrano.

Še mene študenta je učila fiziologija, da velja Liebigov aksiom (osnov¬
no načelo) minima edinole za beljakovino in. ogljikove hidrale, ne pa za
tolšče, ki jih v hrani popolnoma lahko nadomeščajo ogljikovi hidrati.
Preračuniti je bilo treba zato samo njihov gdrilni učinek (efekt) po
kalorijah.

Gorilna vrednost beljakovin in ogljikovih hidratov je 4'1, a tolšč 9'4.
Potemtakem bi se nadomestila ena količina tolšče z dvojno količino slad¬
korjev in vse bi bilo prav. Iz teh števil sledi, da so tolšče najboljše go¬
rivo. Resnično so tolšče po svojem kemijskem ustroju »razvodičeni« oglji¬
kovi hidrati. Zato pa »zgore« šele takrat, kadar gore (se razkrajajo)
obenem ogljikovi hidrati.

Gospodinje dobro vedo, da morajo podkuriti z laže gorljivo snovjo,
če hočejo, da se vname bolj nerado gorljivo kurivo, odnosno z mehkim
lesom, ako naj zagore trda drva in premog.

Številni poskusi na< živalih so pokazali, da potrebuje živalsko telo za
obstoj, razvitek in rast še neke druge snovi posebne vrste, čeprav le
najmanjšo njihovo količino. Te snovi imenujemo vitamine (usmerjevalce).
Za presnovo telesa jih zadostuje že nekoliko milijontink grama.

Najvažnejši vitamini A, D, E, K so topljivi le v tolšči, ne pa v vodi.
A ker živalsko telo samo vitaminov pridelovati ne more, jih mora spre¬
jemati iz rastlinstva, v katerem se naravno nahajajo. Spričo njihove
topljivosti edinole v tolščah, velja posredno tedaj tudi za tolšče aksiom
minima.

Popolno nedostajanje vitaminov onemogoča vsako rast in pa vsak
razvitek, t. j. vsako izpremembo tkiva, organov v posebne delovne svrhe.

Govoreč o prehrani, pravimo: Žival je, da živi, da raste, da se razvija,
ter vprašamo: Zakaj pa je? Odgovori se nam: Ker je lačna Nadalje
radovedno vprašamo: Kaj pa je prav za prav lakota? Zakaj pa je žival
lačnai? Te dve vprašanji naj skuša pojasniti nastopno.

Lakota in tek sta najmočnejši in najmogočnejši sili, ki priganjata
žival, da išče hrano, dokler je zadosti ne najde.

Lakota  je čut potrebe po gosti hrani. Njen sedež je želodec. La¬
kota se stopnjuje do bolečin in celo krčev v želodcu. Alkohol in umetna,
predvsem grenka zdravila stvarjajo podobne bolečine v želodcu in povzro¬
čajo lažilakoto.

Tek pa je poželenje ali lakota po nekaterih posebnih hranilih.

Lakota in tek sta odvisna od osebnega okusa, kulture, tradicije ali
navade in podnebja. Ritem ali časovna urejenost obrokov prehranjevanja
je pa priučena navada.

T

Vzrok lakoti je prav za prav še neznan. Lakote ne povzročajo niti.
praznota želodca niti želodčni šoki, izločeni ob gotovih časih. To izloča¬
nje, povzročeno po hormonih (pobudnikih) in živcih, se pojavlja zmerom
takrat, kadar napoči čas navajenih obrokov hrane. Vzrok lakoti tiči po
vsej priliki v izrabi življenjskih snovi, ki se kaže v znižani raveni (zni¬
žanem nivoju) krvnega sladkorja. O znižbi raveni sladkorja v krvi obvesti
živec vagus osrednje možgane, od katerih zaplove v želodec ukaz, naj se
krči. S tem se pojavi občutek lakote.

Zmanjšanje množine sladkorja v krvi, ki je (kakor se ve) sladka,
t. j. hipoglikemija, povzroča tedaj lakoto.

Zgoraj je omenjeno, da povzročajo lakoto in tek alkohol in nekatera
zdravila, še bolj pa ju povzroča insulin. Injekcija tega hormona, vbrizg
tega pobudnika, povzroča večje zgorevanje krvnega sladkorja, torej znižbo
množine sladkorja v krvi, za čemer sledi posredno občutek lakote.

Čim dlje časa potrebujejo posamezne snovi hrane, da jih prebavi želo¬
dec, tem bolj je človek sit. Najbolj ga nasitijo potemtakem beljakovine.

Sitost se deli v popolno in delno.

Ker je odvisen tek od raveni človekove kulture in civilizacije, zato je
tedaj tudi sitost odvisna od tega nivoja. Sodobni človek mora jesti torej
iz več »skled« tako, da se nasiti iz vsake le deloma-, iz vseh pa popolnoma.
Drugače izraženo: on zauživaj več različnih jedi v manjših količinah.

Lakoti podobna je žeja. Pojavlja se sicer z občutkom suše v grlu in
ustih, vendar pa je to samo dokaz, da so se telesna tkiva usušila ali
znebila vode. Ko sprejmo zopet osrednji možgani vest, to pot pa iz ustne
sluznice, vest, da so se usušila tkiva, se porodi želja po tekočini, pijači.

Eden najvažnejših pojavov v otroškem zdravstvu je nedostajanje teka.
Nedonošenček ali slaboten novorojenček še ne občuti lakote. Zategadelj
ne sesa in ne pije. Če ga umetno ne hranimo, umre. Razvojna zaostalost
možgan ali njihova okvara — prva prirojena, druga pa- pridobljena med
porodom — povzroča nedostajanje teka. In prav to se pojavlja pri vseh
vročičnih boleznih, duševnih motnjah itd., saj je sploh znano, da človek,
duševno potrt in žalosten, nima teka.

Na čezmerno povečan tek naletimo pogosto pri okrevanju po boleznih.
Opozarjam samo na okrevajoče ljudi, ki so prestali legar (tifus). Bo¬
lestno povečan tek, t. j. poželenje po posebnih hranilih, je prav često po¬
sledica duševnih motenj in motenj notranje sekrecije (izločanja), kakor
včasi pri golši (Basedowovi bolezni).

Takšen tek se poraja- pogosto med nosečnostjo, a tudi takrat, kadar
potrebuje telo nadomestila za porabljene rudninske snovi in soli. Otroci,
ki so nepravilno hranjeni, bolniki in tudi živali jedo pogosto zemljo,
omet, pesek idr. Spominjam se, da je imel moj oče — lovec psa, ki je
jedel vedno spomladi resasto travo posebne vrste. Kure zobljejo pesek
in celo jajčne lupine, kadar potrebujejo apna.

Žival je, da živi, raste in se razvija!

Rast prestane, če nedostaja kakršne koli spred omenjenih sestavin
hrane, najsi bo že beljakovin, tolšč, sladkorjev, soli, vitaminov ali vode.
Brž ko nedostajanje preneha, začne žival zopet rasti in se rediti.

Toda na rast vpliva tudi okolica, kakor sonce — tudi »višinsko«, zima,
zrak, podnebje, šport, telovadba, hormonski razvoj itd. Dokaz za to nudi

8

ng primer dejstvo, da odebele na jesen ljudje in živali, ker jim je na
uporabo obilica vitaminov in drugih bioloških diniteljev.

Resorbcija je posrkanje prebavljenih snovi »zidakov« in njihov pre¬
stop v krvni in mezgovni obtok. Te snovi prestopajo skozi črevesno sluzni¬
co v kri in mezgo ter se odplavljajo do organov, tkiv in posameznih celic
telesa, kjer jih celice sprejmo. Pri tem sodeluje samolastno vsaka celica
zase.

Resorbira ali posrka se toliko, kolikor je ponudbe; telo nič ne razli¬
kuje med dobrimi in slabimi snovmi in njihovo množino. Preobilico shra¬
ni. Posrkanje uravnavata torej posredno samo lakota in žeja.

Morda to dejstvo ne velja popolnoma za zalivančka. Zalivanček je
dete, ki ne sesa ob ženskih prsih, ampak ga zalivajo iz stekleničice, tedaj
hranijo umetno z mlekom tujevrstne živali ali pa. celo z umetnimi hra¬
nili, najsi tudi pije v redkih primerih žensko mleko iz stekleničice ali ga
celo pitajo z žličko. Ugotovljeno je, da dobi zalivanček drisko tako ob
preobilni hrani kakor v lakotnem stanju, kar je odvisno pač od njegove
prebavne tolerance (strpijivosti).

Za nas veljajo tele ugotovitve:

1. V ustih se ne posrka (razen kokaina, ‘morfija, hormonov) nič.

2. V grlu in požiralniku tudi nič.

Ti trije deli prebavnega trakta imajo namreč sluznico, ki jo pokriva
debela plast epitelnega (staničnega) tlaka, skozi katerega je snovem
prehod zelo otežkočen.

3. Želodčna sluznica posrkala samo sladkor, alkohol in ogljikovo ki¬
slino, ne pa niti beljakovine niti tolšče. (Lažitek vzbujata; ker dražita
sluznico, šampanjec, ki vsebuje sladkor, alkohol in ogljikovo kislino,
in pa poper.)

4. V tankem črevesu se posrkajo skoraj vse snovi.

Posebno zgrajeni izrastki črevesne sluznice, imenovani resice, imajo
nalogo, da sprejemajo prebavljene snovi hrane. Kadar mirujejo, so pa-
krožnega (eliptičnega) prereza, a kadar se jih dotaknejo voda, soli ali
kadar jih dražijo druge kemične snovi, se skrčijo, in sicer s pomočjo
svojih kontraktivnih gladkih mišičnih vlaken ,na pobudo živčne mreže,
ki se nahaja pod sluznico, in tedaj postane njihov prerez okrogel. Pri
vsaki skrčitvi poženo rečena mišična, vlakna iz mešička, ki je sredi resice,
njegovo vsebino v krvni ali mezgovni obtok.

Resični odejni epitel posrkava sam, t. j. .deluje samolastno.

Resorbira se po fizikalno-kemijskih pravilih filtracije, ozmoze, difu¬
zije, hidrotopije in električne ozmoze.

Glede za posrkanje pripravljenih snovi »zidakov«, iz katerih se gradi
človeško telo, naj bo povedano tole:

1. Sladkorji (monosaharidi) difundirajo  (prehajajo) v krvni
obtok, se z njim odvajajo v jetra in se tam kopičijo kot živalski sladkor
—glikogen.

Škrob se razkraja s pomočjo kvasa »amilaze« v dekstrine, le-ti se
razkrajajo s pomočjo »maltaze« v maltozo in ta se razkraja v dekstrozo

9

(grozdni sladkor, imenovan tudi glukoza), ki difundira v krvni obtok in
se Izpremeni v glikogen v jetrih.

2. Tolšče se razkrajajo najpoprej z delovanjem kvasa- »lipaze« in
žolčnih kislin v tolščne kisline in glicerin. Po koleinkislinskem načelu
se koleinske kisline adsorbirajo, t. j. priležejo ali prisrkajo k epitelu re¬
sic, ter odvajajo od tod v vodi raztopljene tolščne kisline skozi epitel.
Na tem potu že sestavljajo celice epitela v svoji notranjščini iz tolščnih
kislin in glicerina zopet tolšče ter jih odvajajo po kapljicah v resični
mešiček. Iz njega jih odvajajo resice v krvna in mezgovna pota. Temu
je dokaz dejstvo, da se pojavljajo maščoba in.fosfatidi v krvi ob vsakem
prebavljanju kot prebavna (alimentarna) lipemija (mastnokrvnost).

Epitel resic sestavlja  torej nevtralno tolščo iz glicerina in tolščnih
kislin.

3. Beljakovine se izpreminjajo s pomočjo različnih kvasov v peptone,
le-ti v polipeptide in ti v aminske kisline, ki prehajajo v krvni obtok
kot »zidaki«.

Ugotovljeno je tudip da sprejema otroško telo vase iz črevesa, mimo
tega razkroja, še neposredno, tujevrstno (heterološko) naravno belja¬
kovino, ki tedaj ni bila prebavljena (baje zaradi nedostajanja vitamina
Be). Ekcem (vnetljivi lišaj) in anafilaksija (preobčutljivost telesa) sta
posledica in pojav tega menda bolestnega vsrkanja in dovajanja tuje-
vrstne beljakovine v kri.

4. Med »zidake« prištevamo tudi nukleoproteine, ki se izpreminjajo
s pomočjo kvasov v polinukleotide, potem pa v mononukleotide in se kot
taki posrkajo.

5. Voda prehaja neposredno v osrednji resični mešiček, a iz njega
v kri. Največ jo posrka debelo črevo v prvi tretjini svoje dolžine .

6. Soli difundirajo  po električnem razkrojnem zakonu: anioni
hitreje, kationi počasneje.

7. Lipoidi (lecitin, kolesterin), snovi, sorodne tolščam, se vsrkavajo
enako kakor le-te, samo da je potreben za njihovo prebavo še sok pan-
kreaza — sok trebušne slinavke.

8. Žolčne kisline se vsrkavajo v črevesu kakor voda in plovejo nazaj
v jetra.

9. Nekateri strupeni produkti prebave, po domače povedano vrenja
in gnitja, in razpadle snovi bakterij se posrkavajo skozi steno v tankem
črevesu. Ker so strupeni, se razstrupljajo že v njej, posebno 1  pa še v krvi,
jetrih in ledvicah.

10. Kvasi se ne posrkavajo, ker so del prebavnih sokov.

11. Plini, ki nastajajo ob prebavi, kakor kisik, vodik, ogljikova kislina,
acetilen idr., se vsrkavajo v vsem črevesju neposredno skozi njegovo
steno.

12. Bakterije prodirajo iz lastne sile ne le skozi bolan, ampak tudi
zdrav epitel (vrhnjo kožno in sluznično, celično plast) - in prehajajo v
mezgovne kepice in mezenterialne bezgavke.

Čudežen je način presnove, kajti telo sprejema kot hrano na videz
mrtvo tvarino (mirujočo kopičeno energijo), a celice in tkiva jo izpre¬
minjajo v živo (sproščeno) energijo, tedaj v življenje!


Žive celice telesa presnavljajo hranila, prebavljaje jih v »zidake«, ki
jih potrebuje telo za življenje, rast, sestavo tkiv in nadomestek porab¬
ljenih snovi.

Asimilacija ali osvojitev je pretvarjanje hranilnih snovi, včrpanih v
tkiva, v posamezne sestavine celic, tedaj prevzem teh snovi v same celice.

Disimilacija je razkroj lastnih celičnih snovi in njihova izločitev.

* * *

Največje važnosti je vprašanje, koliko da je treba energije otroku.

Izračunano je, da potrebuje otrok za življenje relativno več energije
ko odrasel človek, ker je otroška presnova spričo rasti in razvitka dosti
hitrejša nego odraščenčeva presnova.

Na kilogram žive teže potrebuje dojenček več kalorij kakor odrasel
človek, a 1  vzeto glede na telesno površino med njima ni razlike; pač pa
ima otrok relativno  veliko večjo površino kakor odrasel človek in
oddaja zaradi tega tudi več toplote. Zatorej navidezna razlika!

Za dojenčka računamo na kilogram teže sto potrebnih kalorij. Od njih
porabi polovico za vzdrževanje telesne toplote v miru, četrtino za. gibanje,
torej delo mišičja, desetinko za prebavo in petnajst odstotkov za rast
in razvitek.

Iz tega se vidi, da delimo presnovo v osnovno, obratno in rezervno, vso
pa imenujemo celokupno.

Za odraslega človeka je izračunano, da znaša potrebna mu energija
za osnovno presnovo, t. j. za štiri in dvajset ur v miru in ob lakoti pri
srednji toplini, za 70 kg teže 1700 kalorij (sto kalorij na kvadratni me¬
ter telesne površine, na kilogram 24 kalorij).

Za osnovno in proizvajalno presnovo ob lahkem delu, ki. ga opravlja
na primer uradnik, je potrebnih na dan tri tisoč kalorij (na kilogram 43
kalorij).

Po razmerju beljakovine, sladkorja in masti kakor 4’1 : 4'1 : 9'4 go¬
rilne vrednosti bi bilo potrebnih na dan 180 g beljakovine, 56 g masti in
500 g ogljikovih hidratov.

Zanima nas zlasti vprašanje: Koliko potrebuje doječa ali pa noseča
mati več ko navaden delavec?

Glede tega vprašanja so mnenja zelo različna in si nasprotujoča.

Nemška šola trdi v novejšem času, da» dojilja ne potrebuje več energije,
a stara šola priznava veljavo še staremu naziranju, da mora jesti dojilja
za  štirideset odstotkov več ko- navaden delavec.

Brez dvoma je, da odtegne otrok materi na dan z litrom mleka 680
kalorij, kakor tudi ni dvoma, da velja mater odvečno delo za otrokovo
nego najmanj prav toliko, da potrebuje torej dojilja 4500 do 5000 kalorij
na dan, oziroma toliko, kolikor na primer težak ali pa gozdni delavec.

Nadaljnje ugotovitve, bistveno važne za presnovo, so:

Vsa beljakovina, sprejeta v telo, se porablja za presnovo, čeprav
luksusno (potratno). Sladkorji se sežgo ali se izpremene v tolščo in se
kopičijo v podkožni tkanini ali drugem organskem tkivu.

11

Telo pa tudi predeluje, če se mu nudi sladkorja prepičlo, beljakovino
v sladkor. A tudi iz maščob ga izdeluje, kar dokazujeta hujšanje živali
med zimskim spanjem in njihova omršavelost, ko se prebude.

Masti zgorevajo v ognju ogljikovih hidratov ali pa se kopičijo v pod¬
kožni tkanini za čase lakote. (Umljiveje: Samo takrat, kadar zgorevajo
ogljikovi hidrati, se morejo razkrajati tudi tolšče.)

II. Kemija hranil in njihovih sestavin

Človek spada med vretenčarje, sesalce. Mladiči te vrste živali potrebu¬
jejo, kakor hitro so skoieni, za daljši ali krajši čas podobnega razvitka,
kakor je bil razvitek v materinem telesu, preden dosežejo tolikšno zrelost,
da morejo živeti sami zase.

Dojenček se hrani z mlekom, pri čemer uspeva. Zaradi tega mora vsebo¬
vati mleko vse snovi, ki so za njegovo življenje neogibno potrebne.

Mleko je najboljše in najeenejše, živo, sterilno (docela neokuženo)
hranilo za mladiča, prirejeno ne’ le za njegove potrebe glede na živalsko
vrsto, kateri pripada, temveč prav osebno zanj.

Dokaz za idealno ali vzorno sestavo mleka je dejstvo, da je pepel otro¬
kovega telesa povsem enako sestavljen kakor pepel ženskega mleka, samo
da v njem ni železa.

Če se vrnemo k ugotovitvi kemika Liebiga, da sestoji človeška hrana
iz beljakovine (gradiva);- ogljikovih hidratov in tolšče (kuriva;), vode in
soli, smo navedli vse »kemične« sestavine naše hrane.

Oglejmo si jih!

1. Voda

Presnova otroka je dosti živahnejša od presnove odraslega človeka.
Rast in oddaja toplote sta pri otroku veliko večja. Zato potrebuje otrok
za svoj kemični obrat v telesu trikrat toliko tekočine, kolikor odrasel člo¬
vek, in sicer 150 do 200 g na kilogram teže.

Vsa ta voda kroži v telesnih sokovih, po tkivu, po organih. Samo dva
odstotka vode si prihrani otroško telo za čase žeje v podkožni tkanini, t. j.
v masti, v mišičju, jetrih, krvi in celicah vseh tkiv, tedaj v sokovih, izven
celic in v celicah samih.

Osnovna zapoved za telesni obrat je:

1. kri mora ostati vse življenje enako vodena ,'

2. organizem potrebuje popolno ravnovesje solne raveni, t. j. vedno
enako gostoto solnih raztopin;

3. celotna koncentracija ali sosredba soli v telesu tvori tlak ozmoze;

4. razmerje med krvno tekočino in intracelularno (Celično) vodo mora.
biti vedno enako in stalno.

12

Največ zalivančkov (otrok, hranjenih s kravjim in ne z ženskim mle¬
kom) pomre v poletni vročini. Zakaj? Ker je takrat čas žeje in pregretja!
Vzroki usušitvi v tem času in smrti so:

a) visoka poletna temperatura, ki zaradi nasičenosti ozračja z vodo
onemogoča otroku oddajo toplote na okolico, t. j. ohlajevati se;

b) bolezni, pri katerih se pojavljata bruhanje in driska, so posebno

poleti pogostne; ■ 1

c) globoko dihanje, ker. oddaja telo mnogo vode skozi pljuča.

Od kod prihaja, 1  voda v otroško telo?

Iz pijač, iz hrane (sadja, sočivja, mleka idr.) in iz telesa samega, ki
prideluje z okisanjem, razkrajaje hrano, predvsem kurivo, razen drugih
snovi, tudi vodo.

Pri tej priliki je dobro opozarjati na to, da na primer žuželke sploh
ne pijo, ker si gase žejo z vodo, ki jo same s presnovo pridelujejo v svojem
telesu.

Kako pa oddaja otrok vodo?

Polovico s sečjo, tretjino z dihanjem skozi pljuča in potenjem prek
kože, desetino pa z blatom.

Otroško telo vsebuje povprečno 72 odstotkov vode. Od skupne tekočine
odpada na celično vodo 70 odstotkov, ekstracelularna voda v sokovih pa
znaša 30 odstotkov.

2. Prvine — soli — ozmoza

Obrat v človeškem telesu sloni na ozmozi, t. j. na izravnavanju različne
sosredbe solnih raztopin, katerih stalna raven je železna zapoved.

Tu naj bo naveden sledeči fizikalni poskus.

V večjo posodo, napolnjeno z vodo iz Vodovoda, se vtakne cev, v kateri
je močna solna raztopina .kuhinjske soli. Cev je zavezana spodaj s svinj¬
skim mehurjem. Sčasoma se jame pojavljati sol tudi v poprej neslani vodi
v večji posodi. Sol prodira torej skozi mehur. Nazadnje, če poskus dovolj
dolgo časa traja, sta voda v posodi in voda v cevi enako slani. Tekočina,
nasičena s to ali ono snovjo, prehaja z ene na drugo stran mehurja, koli¬
kor le-ta to dopušča. In to izravnanje solne koncentracije v obeh vodah
je ozmoza.

Če je mehur za nekatere snovi prehoden samo v eni smeri, in to celo
bolj ali manj, moremo pač upravičeno trditi, da je ta fizikalni pojav prav¬
cata zamotanost ali kompliciranost.

Navedimo primer: Vsaka celica živalskega telesa, obdana s haljino
(pri zgornjem poskusu svinjski mehur), more črpati tedaj iz sokov, ki jo
obdajajo, vse potrebne ji snovi za; življenje, delovanje, rast in razvoj ter
oddajati porabljene snovi — »žlindre« —■ zopet v obdajajoče jo sokove. Ti
splovejo »žlindro« naprej v organe, kjer se razstruplja, potem pa izloča
iz telesa.

Vsaka izprememba stalne raveni solnih raztopin je bolezen. Brž ko se
zniža množina vode in je sosredba soli v sokovih prevelika, kakor v stanju
žeje, je smrt neogibna. Ozmoza ni več mogoča.

13

Telo se izsuši že ob vsakem večjem telesnem in celo duševnem naporu,
pri vsaki večji toplini, pri vsakem napadu driske, bruhanja ali pa pre¬
gretja. Posledici temu sta huda obolelost in gotova smrt.

Med soli v našem smislu, spojene v živalskem telesu organski ali pa
neorganski, spadajo tele prvine:

Klor  prištevamo glede prebave med najvažnejše snovi, ker sestavlja
prebavljajočo solno kislino v želodcu. V kirurgiji ali ranocelstvu deluje
fiziološka solna raztopina, ko jo vbrizgne (injicira) zdravnik izkrvavlje-
nemu bolniku, kar čudovito. Isto stori zdravnik, ako naj pomaga dojenčku,
ki sta ga usušila bruhanje in driska.

Jod tiči v žlezi ščitnici. Kaj’ je golša, ve pač vsakdo, kdor pozna du¬
ševno in telesno zaostale golšavce ali pa siromake, ki jim sploh manjka
ščitnice. Če nedostaja telesu joda, se izpremeni navadna, zdrava ščitnica
v golšo, in sicer tako, da epitel ščitnice bolestno raste, se razbohoti in iz¬
deluje preveliko količino slabšega, koloida, ki je tako rekoč ubožal glede
joda. Golšo zdravimo torej tako, da nudimo pacientu hranila, ki vsebujejo
jod (kakor grah, fižol, paradižnike, ribje olje, korenje), ter jim dodajamo
še jod v substanci (podsta.tu), v obliki jodirane kuhinjske soli.

Brom.  Ta prvina se najde v možganskem podvesku. Njeno nedosta-
janje povzroča baje duševno depresijo (potrtost.), t. j. melanholijo (otož¬
nost), a prevelika količina manijo (razburljivost).

Na.trij  se nahaja kot klorid (kuhinjska sol) v želodcu, kot karbdnat
(ogljikovokisla sol) v žolču, kot fosfat (fosforovokisla sol) v vseh teles¬
nih sokovih. Dojenček potrebuje malo natrija, zalivanček pa veliko več za¬
radi trojne svoje potrebe po prebavilnih šokih. Celice črpajo natrij iz krvi.
Žensko mleko vsebuje samo tretjino množine natrija kravjega mleka.

Kalij  je sestavina vseh telesnih celic. Kalij in natrij sta si v pogledu
delovanja nasprotnika.

Kalcij  (apno) premorejo srce, kosti, kri. .0 njegovem nedostajanju
priča; krčevitost zalivančkov. V ženskem mleku je samo četrtina te snovi
v primeri z njeno množino v kravjem mleku. In vendar krčevitost! Četudi
pa je pravkar rečeno razmerje tako, boleha zalivanček vendar spričo ne-
aostajanja kalcija, saj ostane le-ta zaradi nepravilne prebave, t. j. gnitja
in zaprtja, v črevesu neizrabljen. Ker pa nedostaja zalivančku tudi vita¬
mina D, se stvar jata tako s nedostajanjem fosforja rahitis in tetanija (kr¬
čevitost).

Magnezij  nahajamo v klorofilu (zelenilu), hemoglobinu (krvnem
rdečilu), otrobih. V ženskem mleku se nahaja nasproti kravjemu mleku,
v razmerju 1 : 2.

Železo  je važna sestavna snov hemoglobina. Ker železa, v ženskem
mleku ni, nastaja vprašanje: Od kod ga dobiva dojenček? Ta prejme od
matere s seboj v življenje zalogo železa v jetrih, vranici, možganih, da mu
je moči prebiti z njim, dokler ne uživa mešane hrane. Železo je v zelenjavi,

. leči, posebno pa v jajčnem rumenjaku. Važnega pomena je pri oskrbi dojen¬
čka z železom tudi novorojenčkova zlatenica;; ob njej razpadajo rdeča
krvna telesca, železo pa, ki ga vsebujejo, se kopiči kot zaloga v organih
otroškega telesca, predvsem v vranici.

14

Baker je važen sestavni del hemoglobina, krvne plazme, jeter ter
ima kaj pomembno nalogo kot mešetar (katalizator) pri notranjem diha¬
nju tkiv. Žensko mleko ga premore za polovico manj ko kravje.

Mangan  je v jetrih, plazmi, mlezivu, otroški smoli, zlasti pa v tre¬
bušni slinavki, kjer sodeluje z insulinom. Posebno veliko ga ima ržena
moka.

Fosfor,  spojen deloma organski (živo), deloma anorganski (neživo),
se nahaja v kosteh, možganih, mozgu, živcih in vseh celicah. Nedostajanje
fosforja se razodeva pri krčevitosti, zaihtenju in rahitisu, teh boleznih
zalivančkov. V ženskem mleku je komaj osminka fosforja, ki ga ima kravje
mleko. Fosfor je važna sestavina nukleoproteinov, sirnine in fosfatidov
(posebne transportne oblike nevtralne masti), katere bomo še pri raz¬
pravljanju o mleku srečali. Fosfor se imenuje tudi »anorganski vitamin
za rast«, ker brez njega rasti ni.

Kalcij  je pri ustavljanju krvi in njeni zgostitvi zelo pomemben me¬
šetar. Silo važno nalogo pa mora opravljati ta snov, ako naj zavapne, za-
trde mehke kosti pri rahitisu. V želodcu se prideluje iz solne kisline kal¬
cijev klorid, ki se ob mešetarjenju vitamina D in parathormona (hormona
žleze predsapnice) useda v kosti.

Železo  se v črevesu vsesava kot feroklorat posebno ob prehrani s
kislim mlekom.

Potreba kuhinjske soli je za telo tem večja, čim več kalija je v hrani,
ker sta kalij in natrij antagonista ali tekmeca. Nasprotno pa sta kalij in
železo sinergista ali sotrudnika, ker si pomagata pri delu. In prav tako-
sta sinergista fosfor in baker.

Spredaj je povedano, kako prehaja sol skozi svinjski mehur. Toda za
sleherno sol to ne velja enakomerno, kajti soli morejo prehajati skozi ce¬
lične membrane (haljine) v večjih ali manjših množinah s te na ono stran
ali so pa ti obodi celic celo neprehodni za: nekatere snovi v tej ali oni smeri.

Kakor potrebuje telo uravnovešeno stalno sosredbo soli za ozmozo.
tako mora imeti tudi vstaljeno lužnokislo ravnotežje svojih sokov. Tele¬
sni sokovi, posebno kri, namreč reagirajo (vzvratno delujejo) na lakmu¬
sov -papir stalno enako. Ker pa prehajajo soli, katere vsebuje hrana, po¬
srkane v kri, kjer motijo rečeno ravnotežje vsaka po svoje, si mora telo
na vse načine (čudežno, celo z dihanjem, t. j. oddajanjem ogljikove kisline
skozi pljuča), pomagati, da obdrži svojo lužnokislo stalno raven.

V hrani se nahajajoči natrij, magnezij, kalij, železo, baker (tedaj pre¬
hrana z mlekom, sadjem in zelenjavo) stvarjajo luge — klor, jod, fosfor
(ki naletimo nanje v jajcu, moki, masti) pa kisline.

Čudežna, koma j razumljiva sta potemtakem zapleteno ali komplicirano
prebavno delovanje in potek presnove!

3. Beljakovine

Beljakovine, ki so dobile ime po jajčnem beljaku, so glede sestave naj¬
bolj komplicirane hranilne snovi.

V kemičnem jeziku označuje vodo formula HsO, ogljikovo kislino pa
COs. Iz teh »računskih« pravil, označenih s črkami, razberemo tole: sle-

15

herni molekul (delček) obedveh spojin, ki ima še vse lastnosti njihovih
teles, obstaja iz dveh atomov (pradelčkov) vode in enega atoma kisika,
oziroma enega atoma, ogljika in dveh atomov kisika.

Podobno, pač pa iz dva tisoč atomov, je sestavljen molekul beljakovin.
V tem številu je zastopana dolga vrsta; prvin, kakor ogljik, vodik, kisik,
žveplo, dušik, fosfor, železo, kalcij, klor in jod.

Beljakovine so specifične (svojske), in sicer ne le za živalsko vrsto,
marveč tudi za vsakega posameznika,. Delimo jih v proteine in proteide.
Več o obeh spodaj — a) in b)!

Spred je bilo že rečeno, da je presnova fizikalno-kemijski proces, ki se
naslanja na delovanje fermentov, površinsko napetost, nasičenost s teko¬
činami in koloidno topljivost. Pri tem procesu so beljakovine najvažnej¬
šega pomena, posebno za lužnokislo telesno ravnovesje, ker so dvospojne,
odnosno ker se lahko spoje bodisi z Jugi ali pa tudi s kislinami.

Razlikujemo polnovredne in manjvredne beljakovine. Popolne so tiste,
ki vsebujejo najmanj osemnajst do dvajset aminskih kislin, a nepopolne,
ki v njih nekaterih teh kislin sploh ni. Beljakovine so, če jim nedostaja
aminskih kislin, ki se v telesu sestaviti ne dajo, okrnjene, torej za presnovo
manjvredne.

Beljakovine se .razkrajajo v telesu s fermenti. Iz beljakovin kompli¬
cirano sestavljenih molekulov nastajajo beljakovine preprosteje sestav¬
ljenih molekulov. Te imenujemo polipeptide. Iz njih se porajajo aminske
kisline — »zidaki« za gradbo celic in tkiv.

a) Proteini so globulini (tireoglobulin, fibrinogen, laktglobulin) in al¬
bumini (hemoglobin, ricin idr.).

b) Proteidi so nukleoproteidi (sestavni deli notranjih telesnih organov,
ki vsebujejo zelezo, mangan in baker), kromoproteidi (rdeči hemoglobin,
klorofil, rumeni dihalni kvas).

Klorofil —.zelenilo je dvojno: rumeno in višnjevo.

Med beljakovine spadajo tudi virus-proteini (kužila), ki povzročajo
različne infekcijske bolezni, precipitini, aglutinini in za nas važna mlečna
sirnina.

Tudi vlečec, za peko kruha potrebna sestavina krušne moke, spada
med beljakovine.

Spomnimo se vira vsega življenja — sončnih žarkov, s katerih po¬
močjo rastlina stvarja iz zemeljskih sestavin, vode, ogljikove kisline, ze¬
lenilo in les, ki omogočata posredno vsem bitjem življenje na zemlji!

Otrok potrebuje na dan najmanj poldrug gram beljakovine na kilogram
svoje teže, a najbolje je, če je dobi dva in pol grama.

Glede odraslega človeka trde učenjaki, da mu je treba na dan samo
gram beljakovine na; kilogram njegove teže, češ da se on več ne razvija
in več ne raste; baje pa zadostuje zanj tudi le pol grama na dan in kilo¬
gram žive teže, t. j. okoli 45 gramov.

Ako dobiva živalsko telo premalo beljakovin, zastane v rasti in raz-
vitku ali pa celo ne more nadomeščati zgube in obrabe tkiva in organov.
Posledice stradanja so hujšanje (omršavljenje), malokrvnost in vodenica,
skratka hiranje. A temu, če dobiva otroško telo preveč beljakovin, slede
vročica, eksikacija (usušenje) telesa in notranje zastrupljenje.

16

Prevelika množina beljakovin, kakor jih dobiva, zalivanček, zahteva
preveč lužnatih prebavnih sokov. Lugi za tvorbo teh sokov se odvzamejo
krvi, ki postane manj lužnata, tedaj bolj kisla. Zategadelj nastane kislin¬
sko stanje telesa. Lužnokislo ravnovesje, prepotrebno za življenje, se
razdre ali vsaj nevarno ogroža,.

•

4. Tolšče

Tolšče sestajajo iz istih prvin kakor sladkorji, samo da imajo v mole-
kulu manj vodika in kisika (v istem razmerju kakor sta oba v vodi). So
tedaj »razvodičeni« sladkorji! Oni tvorijo težavneje vnetljivo in gorljivo
kurivo ter morejo goreti, t. j. oddajati sproščeno energijo, samo v »ognju«
ogljikovih hidratov. Zgorevanje je spoj snovi z zračnim' kisikom.

Rečeno je že bilo, da je gorilna vrednost beljakovin in ogljikovih hi¬
dratov enaka (41), tolšč pa dvojna (9'4).

V ženskem mleku sta obe gorilni snovi v povsem pravilnem razmerju
glede na možnost zgorevanja — ;  tolšče 1: sladkorji 2.

Teoretično bi bilo mogoče, v hrani nadomestiti vso tolščo z dvojno
množino sladkorja. Toda prehranjevalni poskusi na živalih in človeku so
pokazali, kakor je bilo že povedano, da pri takšni hrani živalsko telo ne
more prebiti. V tolščah so namreč stopljeni najvažnejši vitamini A, L), E in
K, ki so za življenje, zdravje in vid neogibno potrebni. Največ teh snovi
vsebujejo ribje olje, rumenjak in- presno maslo.

Posredno velja tedaj t^udi za tolšče Liebigov aksiom o minimu, ki gre
človeku na dan, 4 g, a najbolje 10 g n,a, kilogram njegove teže.

V živalskem telesu so raznotere tolšče. Ena njihovih vrst — nevtralna
— je nakopičena v različnih organih, posebno v podkožni tkanini, jetrih
in še drugje, ter je sestavljena iz glicerina in raznih tolščnih kislin, ena
vrsta pa so zopet 'organske tolšče, ki so za vsako- živalsko vrsto in celo
za vsak organ specifične in. sestavi jene iz glicerina in aminskih kislin.

Maščobe so trigliceridi mnogoterih tolščnih kislin.

Tolšče raznih živalskih vrst se sestavljajo iz raznovrstnih kislin, po¬
mešanih v različnem razmerju, kar se kaže najpoprej v raznoteri strdlji-
vosti maščob. Loj se strdi na primer že na krožniku,, a svinjska, konjska,
ovčja mast in presno maslo se strde pri različnih stopinjah topline, po¬
sebno v nasprotju z oljem, ki se sploh ne strdi ali kvečjemu pri jako
nizki toplini.

Razlika med maščobo raznovrstnega mleka je velika. Razmerje med
maščobama, kravjega mleka in ženskega mleka, obstaja v tem, da je v
kravjem mleku več maslene kisline, palmitinove in stearinove, a v žen¬
skem več oleinove. Kozje mleko vsebuje veliko kaprilske in kapronske
kisline. Najlaže prebavljiva je, oleinova kislina, vse druge, zlasti obe,
ki ju ima kozje mleko, dražijo zalivančkovo črevesje.

Dojke pridelujejo mlečno maščobo iz fosfatidov, ki se nahajajo v krvi
in so transportna oblika nevtralne masti.

Kako se razkraja slabo shranjena mast? Atmosferilije — zrak in
svetloba — razkrajajo mast v kisline, glicerin in aldehide. To povzroči,
da postane mast žarka ali žaltava. Bakterije (glive cepljivke) in kvasovi

Zal. št. 22

17

pa razkrajajo mast, shranjeno v toplem in temnem prostoru, v ketone.
V tem primeru pravimo, da mast smrdi.

Med masti-spadajo tudi lipoidi (vosek, lanolin), dasi je v njih manj
nenasičenih tolščnih kislin kakor v pravih maščobah.

Mastem sorodne snovi so žolčne kisline. One pomagajo razkrajati, od¬
nosno prebavljati maščobe. Toda tudi kolešterin ih ergosterin, važni se¬
stavini živcev, kože in nadobisti, sta sorodna mastem. Onadva sodelujeta
v telesu čudežno z vitaminom D in parathormonom ter sta tako most med
tolščami, vitamini in hormoni.

5. Ogljikovi hidrati ali sladkorji

Sladkorji so različni in se nahajajo v sadju, vinu, repi, sladkornem
trsu, sladkorni pesi, medu, mleku, zelenjavi, moki, škrobu itd. Vse slad¬
korne vrste so preprosteje ali pa zamotaneje sestavljene v svojem mole-
kulu, a njihovi atomi so sestavljeni vendar zmeraj po količniku formule
CxH»xOx.

Prebavni fermenti razkrajajo sladkorje v enojne (monosaharide), ki
prehajajo skozi resice v kri. Razkroje se, t. j. zgore, v tkivu živalskega
telesa ali pa jih telo nakopiči in shrani za čase lakote v jetrih kot gliko¬
gen, v podkožni tkanini kot maščobo, v mišičju kot inulin (mišični
sladkor).

Sladkor povzroča tonus muskulature (napetost mišičja). Ta je pri za-
livančkih, ki so pretežno hranjeni z močnatimi jedili, preveč močan.

Sladkor se razkraja v živalskem telesu: 1. aeftibno — ob dostopu zraka
-— v vodo in ogljikovo kislino; 2. anaerobno — brezzračno — v alkohol
in mlečno kislino. — Ta drugi proces se vrši v mišičju 1  posebno pri težav¬
nejših naporih.

Sladkor vre, t. j. spaja se s pomočjo kvasa, s kisikom iz zraka ter se
izpreminja v alkohol in ogljikovo kislino. — 'Ta proces velja tudi za
mlečni sladkor.

Minimum sladkorja, ki ga potrebuje zalivanček, je 3 g na dan in kilo¬
gram njegove teže. Najbolje pa je 10 g na kilogram teže in dan kot
optimum.

Kri je sladka in mastna. Sladkorja vsebuje po navadi 80 mg odstotka.
Če presega ta odstotek 160 mg, jamejo ledvice prepuščati sladkor, ki ga
najdemo v seči.

Žensko mleko vsebuje dvakrat več sladkorja ko kravje mleko.

Sladkorji se dele v monosaharide, disaharide in polisahairide.

Monosaharidi — »zidaki« . so dekstroza, galaktoza in levuloza.

Disaharidi so spojine dveh vrst monosahatridov. Ob spojitvi se združita
dva molekula enojnih sladkorjev, izpade pa en molekul vode. Ti sladkorji
so maltoza (v pivu), laktoza (v mleku), saharoza (v trsu) in celobioza
(v lesu). — Strd .ali med obstaja iz levuloze in dekstroze ter vsebuje
vitamin C.

Polisaharidi so škrob (moka), dekstrini, glikogen, celuloza, gumi in
inozit.

Škrob vsebuje v zunanji plasti amilopektin, a v jedru amilozo. Amilo-
pektin, istoveten z glikogenom, se nahaja v živalskih jetrih. Z jodom

18

daje: glikogen rjavo barvo in lepilo, ki ga rabijo knjigovezi, amiloza
pa višnjevo barvo.

Dekstrini se razlikujejo od škroba v tem, da imajo manjšo moleku¬
larno težo.

Če razkrojimo celulozo (les), dobimo celoibiozo in glukozo. V sedanji
vojni porabljajo tudi za klajo živali neprežvekovalcev les, ko ga poprej
umetno razkroje. Samo prežvekovalci morejo prebavljati celulozo (slamo),
a vsem drugim živalim ni moči od nje, t. j. od kemično nepredelanega
lesa, živeti. ’

Inozit je v ikrah pasje trakulje, ki je posebno razširjena v Liki in
Bosni.

V ženskem mleku je razmerje beljakovin proti sladkorju proti tolšči
kakor 3:5:4  ali kalorij 120 : 200 : 360, torej za liter 680 kalorij. Raz¬
merje je idealno ali vzorno za hranilo.

III. Činitelji ali biokatalizatorji

Kakor je bilo že povedano: prebavni sokovi razkrajajo mrtvo hrano,
ki jo telo sprejema, ter njeno nakopičeno energijo izpreminjajo v spro¬
ščeno moč.

Ta postopek se da umetno ponoviti v epruveti (preskušalni cevi) tako,
da se prebavi košček mesa, velik kakor grah. Taka prebavai traja mesec
dni. Jako dolgo traja tudi prebava maščob. in sladkorja izven živalskega
telesa.

Znano je, da prebavi želodec hrano, prejeto ob navajenem obroku,
že v šestih urah in da je po tem času že prazen. Dojenček prebavi mleko
že v treh urah. Po tem kratkem času je posrkavanje v črevesu že v
polnem teku. Kako to, da je ta hitrica možna?

Hitrico presnove moramo pripisovati posebnim snovem, ki jim
izcela lahko rečemo činitelji.  Delimo jih v tri skupine ali vrste:
usmerj(ev)alce  a;li vitamine, pobudnike ali hormone,
k v a š o v e ali fermente.

Činitelji imajo nastopne naloge:

Vitamini s svojim delovanjem, usmerjenim na celice, usposobljajo
le-te za to, da morejo opravljati redno svoj posel, zlasti tistega, ki
povzroča imuniteto ali nesprejemljivost za bolezni.

Hormoni se uveljavljajo pri razvitku in rasti organov in tkiv ter po¬
vezujejo vse organe človeškega telešai v celoto tako, kakor jih povezujeta
tudi kri in živčevje. *-

Fermenti delujejo ponajveč v poteku prebave, katero poganjajo v
veliko hitrost.

z*

19

Činitelji se sami v človeškem telesu ne spajajo z drugimi snovmi pri
kemičnih procesih, marveč pri teh tako rekoč edinole mešetarijo sli po¬
sredujejo. Zategadelj so dobili ime »m e š e t a r j i presnove«  ali
s tujo besedo »b i o k a t a 1 i za t o r j i«.

Po prvi svetovni vojni je nastala: naenkrat nova moda sloke ženske
lepote. Posledica tega je bila, da so hotele vse obilnejše žene shujšati.
V doseg tega so jim predpisovali.zdravniki, razen stroge shujševalne diete,
zaržnosti v jedi, predvsem surovo hrano, telovadbo, odvajalna sredstva
in različna zdravila, med njimi posebno preparate iz žleze ščitnice in
jajčnikov, in sicer na eni strani z velikimi uspehi glede shujšanja, na eni
strani pa na veliko škodo zdravega živčevja, občnega zdravstvenega sta¬
nja in delozmožnosti. In te snovi, ki priganjajo in pospešujejo presnovo,
spadajo med činitelje — pobudniki so.

Če omenjam tu še citrone kot sredstvo za odpornost proti Skorbutu
in jetrno dieto kot zdravilo za kurjo slepoto, sem navedel že nekoliko
dejstev, ki spričujejo intenzivnost ali jakost delovanja 1  teh snovi, spa¬
dajočih v činiteljsko skupino usmerjevalcev.

* * *

Preden začnemo podrobneje razpravljati o činiteljih, je dobro in po¬
trebno, da spregovorimo o nekaterih otroških boleznih ter o tem in onem,
kolikor se vobče tiče činiteljev.

Že zdavnaj pred Kristusom je poznal grški učenjak, filozof in naravo¬
slovec Hippokrates z otočka Kosa (zdaj Costanzo) v Egejskem morju,
bolezen, domala vsakomur znano — tako imenovano kurjo slepoto. Ta
bolezen se je pojavljala ob času vojn in lakote. Pravkar omenjeni uče¬
njak jo je zdravil že takrat z jetrno dieto. Bistvo te bolezni je to, da
človek ob slabši razsvetljavi, v mraku in noči, ne vidi. Zdravniki pravijo
tej bolezni hemeralopija.

Druga očesna bolezen, ki jo poznajo ljudje v Aziji in Rusiji, odkar
pametujejo, napada roženico dojenčkov ob časih splošne lakote. Tamošnji
narodi izpolnjujejo natančno predpise o dolgotrajnih postih v smislu
svojih ver ter se ravnajo strogo po njih. Ta post je vzrok, da usahne
takrat materam mleko, da dojenčki stradajo in hirajo, da se jim jame
roženica sušiti in da jim razpada. Ti otroci oslepe, če ostanejo živi. Zdrav¬
niški izraz za to bolezen je kseroftalmija — usušitev roženice.

Pediatri poznajo neko bolestno prebavno stanje zalivančkov, ki so bili
hranjeni s preveliko množino, močnatih juh, namesto z mlekom. Ta pre¬
bavna motnja se imenuje močnata okvara. Njeni spremljevalki sta malo¬
krvnost in vodenica. Tudi vzrok te bolezni je podoben vzrokoma spred¬
njih dveh.

Navedena bodi še četrta bolezen. Že leta 1650. so opisali angleški
zdravniki kot prvi posebno otroško bolezen, ki je napadala zalivančke
v Angliji, predvsem v jesenskih in zimskih mesecih, torej za časa, ko so
sončni žarki slabotni. To bolezen poznamo tudi pri nas. Imenuje se rahitis
(rahitida) — angleška kostna bolezen.

20

Leta 1905., za časa neslavnega načina zalivanja otrok s prekuhanim
mlekom po Soxlethovi metodi (navodilu), sta opisala slavna zdravnika
za otroke Moller in Barloff drugo kostno bolezen otrok in jo imenovala
otroški skorbut. Leta 1907. so jo študirali učenjaki na morskih prašičkih,
ki so jih krmili samo z ovsem in vodo, ter dokazali, da je vzrok tudi tej
bolezni kakor poprejšnji hrana, ki ji nedostaja posebne neogibno potrebne
snovi.

Angleži so poznali že 1840. leta bolezen, porajajočo se v zahodni Indiji,
ki napada kožo in živce ter se imenuje »beri-beri«. Bolezen je posledica
prehrane z likanim (poliranim) rižem, ki mu je bil odvzet z otrobi vred
tudi kal. Prehranjevalni poskusi na kokoših so pokazali, da so te vzročne
domneve povsem upravičene.

Podobna bolezen, ki napada tudi slovenski narod, se imenuje' pelagra
in je posledica škodljivega prehranjevanja s pokvarjeno koruzno moko,
kateri že tako nedostaja važne aminske kisline, imenovane tritofan.

Slavni angleški zdravnik Butt je izjavil že leta 1840.: Nič več zdravil
za te bolezni, marveč dieto iz zdravilnih hranil! Nekoliko pozneje pa je
dejal učenjak Kazimir Funk: Vse te bolezni so posledica nepravilne pre¬
hrane spričo nedostajanja posebnih snovi. O teh je mislil, da so kemične
spojine iz vrste aminov. Zato jih je nazval vitamine — »življenjske
amine«.

Leta 1887. so sestavili nemški učenjaki umetno mleko (kakor v zad¬
njem času profesor Bessau umetno žensko mleko). Sestavili so ga iz
beljakovin, tolšče, soli in sladkorja s v predpisanem razmerju ter hranili
z njim miši, ki pa so vse poginile. Leta 1912. so skušali angleški učenjaki
podobno hraniti podgane. Toda tudi te so poginile, če so uživale umetno
mleko, ki mu niso pridejali svežega mleka, ovsa in vode S kvasom.

Vsi ti biološki poskusi prehrane so tedaj nedvomno dokazali, da mo¬
rajo biti v maslu, ribjem olju, rumenjaku, otrobih riža in žitaric, žitnem
zrnju, citronah, paradižnikih, zelenjavi, sadju, mleku, kvasu itd. posebne
snovi, ki so za prehrano in življenje živali neogibno potrebne. Te posebne
snovi so potrebne za rast in razvitek živali, čeprav jih vsebuje hrana le
v najmanjših količinah in milijontinkah grama. Te snovi imenujemo
vitamine.

Čuden pa je vsekakor izsledek, da vitamini ne delujejo v prebavnih
sokovih in da jih tam tudi ni. Te snovi nimajo s prebavo nobene nepo¬
sredne zveze, temveč samo vplivajo na celice, usmerjajo njihovo fiziološko
delovanje ter jih usposobljajo povrhu zlasti še za pridelovanje proti¬
strupov zoper bolezni, za ozdravljanje in imunizacijo (nesprejemljivost za
bolezen).

Dve desetletji £ta, komaj minili, odkar se je polotila pediafrija študi-
ranja omenjenih pojavov. Skladno s kemijo je dosegla za splošno medi¬
cino velikanski napredek v spoznavanju presnove, prehrane in bioloških
procesov ter dosegla čudovite uspehe glede zdravljenja bolezni, povzro¬
čenih zbog napačne prehrane. Zasluga pediatrije je v tem pogledu na¬
ravnost velikanska. Mogoče pa ji je bilo doseči znamenite uspehe samo
zategadelj, ker je študij prehrane na zalivančku pač lažji, saj ga hranimo
le z relativno preprosto sestavljenim hranilom, t. j. mlekom.

21

1. Vitamini — usmerjevalci

a) Vit amin  A.

Vrnimo se k spredaj omenjenima očesnima boleznima: kurji slepoti
in usušitvi roženice. Obedve povzroča nedostajanje posebne snovi, ki jo
imenujemo vitamin A ali tudi očesni vitamin, epitelski vitamin in celo
antiinfekcijski vitamin (v lekarni nazvan »vogan).

Vitamini so snovi, ki jih, kakor je bilo že povedano, živalsko telo nujno
potrebuje, a jih baje samo proizvajati in sestavljati ne more; zato jih
mora prejemati iz rastlinstva.

Kje pa se nahaja v rastlinstvu ta vitamin? V zelenilu; v vseh sadežih,
ki imajo višnjevo, črno, rdečo ali rumeno barvo, kakor jagodi, papriki,
pesi, korenju idr.; potem v presnem maslu, ribjem olju, rumenjaku, t. j.
v plemenitih maščobah Zaradi interesantnosti ali zanimivosti naj bo na¬
vedeno dejstvo, da uspevajo najlepše tista žrebeta in teleta, ki so storjena,
oziroma povržena spomladi. Sesajo mleko svojih mater, pasočih se
na pomladni paši, kjer je v obilju regrata in najmlaje poganjajoče tra¬
vice, ki vsebuje največ »karotina«. Ta snov je »provitamin« za očesni
vitamin. (Opozarjam na barvo tega pomladanskega mleka, ki je od zgodnje
paše, prav za prav karotina, rumena, ter naj hkrati omenim še barvo
mleziva, posebno ženskega, ki tudi vsebuje karotin.) Iz karotina —
»provitamina« — izdeluje telo vitamin A.

Karotin je »soroden« z »rodopsinom« — rdečilom očesne mrežnice,
s katerim vidimo. Rodopsin od svetlobnih žarkov obledeva, se porablja
in iz njega nastaja vitamin A.

Ta potek uporabe rdečila vida doneša tedaj izgubo in obrabo karotina.
Če se ta izguba ne nadomešča, nastane kurja slepota, t. j. nedostajanje
rodopsina in nedostajanje vitamina A. Nedostajanje te snovi se lahko
izračuni s časom, ki ga potrebuje človeško oko za prilagoditev možnosti
vida ob prehodu iz velike svetlobe v temo.

Leta 1917., med prvo svetovno vojno, so posnemali na Danskem vse
mleko zelo vsiljivo ter odpošiljali presno maslo v Nemčijo. Posledica, tega
je bila, da so morali piti danski zalivančki samo preveč posneto mleko.
Zatorej so oboleli za usušitvijo očesne roženice, potemtakem za boleznijo,

' ki se širi v Rusiji in Aziji takrat, kadar verski posti dolgo časa trajajo.

Anatomsko-patološki ižraz nedostajanja vitamina A, nahajajočega se
v presnem maslu, je takle: Zgornja plast roženice se posuši in postane
res rožena. Vnamejo se žleze solznice ter se zamaše solzovodi spričo 1  usu-
šitve in zadebelitve površnega epitela, ki pokriva njihovo sluznico. Rože-
nica se več ne namaka; bakterije, padajoče nanjo iz zraka, se več ne
splavljajo z nje, ker solz ni; veke več ne trepljejo. Te bakterije se nase¬
lijo na roženici, jo zmehčajo in stope; oko samo se vname in bolnik oslepi.

Isti proces kakor za oko in njegove sluznice velja za sluznice vseh
drugih organov, posebno organov dihalnega aparata. Sluznice se površno
posuše, zatrde in »dovolijo« naselitev bakterijam, umljiveje rečeno, in¬
fekciji z vsemi njenimi posledicami. Zato se imenuje vitamin A tudi anti¬
infekcijski vitamin. Nanj se ne naleti samo v rumenjaku in presnem
maslu, marveč tudi in zlasti v ribjem olju. Nedostajanje tega otežkoča
posebno v sedanjem času zdravljenje teh .avitaminoz.

22

Kako zajde vitamin A v ribje olje? V zgornjih morskih plasteh žive
enocelične rastline in živali, katerim pomagajo sončni žarki izdelovati v
lastnih beljakovinah vitamin A. Z omenjenimi rastlinami, imenovanimi
plankton, se hranijo majhni raki in majhne ribice. Oboje pa zopet žro
kot hrano večje ribe roparice. Med nje spada predvsem riba iz vrste
tunov, ki ji pravijo Nemci »Dorsch« (pri nas jo poznamo kot trsko ali
polenovko). Ona živi le v temnih globinah Severnega in Vzhodnega morja
ter si nabira, čeprav so ji sončni žarki docela nepoznani, vendar posredno
vitaminov iz planktona. Iz njenih jeter pridobivamo ribje olje, v katerem
sta ne le vitamin A, temveč tudi vitamin D in prvina jod. Z njim
uspešno zdravimo skrofulozo (bezgavke), rahitis, slabotnost, krčevitost
In ne samo kurjo slepoto in roženično vnetje.

b) V i t a m i n B.

Te vrste vitamini, ki jih štejemo za enkrat sedem, vplivajo na notranjo
dihalno presnovo tkiv, življenje kože in pa na rast in razvitek telesa.

Že omenjena bolezen »beri-beri« napada ljudi in živali, če se hranijo
pretežno samo z rižem, kateremu je bil pri likanju odstranjen iz zrna
kal, ki je prešel nato med riževe otrobe. A prav v kalu žitnega zrna,
grahu, fižolu, rumenjaku, jetrih, ledvicah in kvasu je vitamin, označen
z Bi in imenovan tudi »aneurin«.

Živalsko telo sicer vitaminov baje pridelovati ne more, a ta vitamin
je v tem pogledu izjema, ker ga more sestavljati dojenček v svojem
črevesju s pomočjo bacila bifida, svoje črevesne flore, bolje rečeno, sim¬
biotičnih bakterij soživk, ki otroku pomagajo prebavljati. Bakterije te
flore se barvajo gram-pozitivno — rdeče (po metodi ali navodilu Danca
Grama) ter spremljajo prebavo vrenja, t. j. prebavo ženskega mleka. Za-
livanček tega vitamina nima, ker je njegova črevesna flora drugačna,
nesposobna za pridelovanje tega vitamina. Način prebave kravjega mleka
je gnitje in ne vrenje. Zato se barva zalivančkova črevesna flora* tudi
gram-negativno.— višnjevo.

S tem vitaminom zdravimo tudi endemično ali pri nas navadno golšo;
različne kožne bolezni, ki jih povzročajo stafilokoki; beli tok pri ženskah;
nadalje ga zdravniki radi predpisujejo pri davici, upajoč, da prepreči da-
vične živčne okvare. Povedati pa je treba, da so predpisovali zdravniki
že zdavnaj pri kožnih turih kvas za zdravilo, ne vedoč, da je v njem
vitamin Bi, ki je bil takrat še nepoznan.

Vitamin B^a ali laktoflavin zavzema v zdravilstvu tudi posebno sta¬
lišče, ker je silo važnega pomena pri notranjem dihanju tkiva. Imenuje
se rumeni dihalni »ferment«, spada med kromoproteine ter je v sirotki
in jajčjem beljaku.

Ta vitamin veže glede na svojo funkcijo vitamine s fermenti in ima
zvezo tudi s hormonom skorje nadobisti, imenovanem kortin.

Dve bolezni zalivančkov imata svoj vzrok v nedostajanju tega* vita¬
mina, in sicer prebavna močnata okvara zalivančkov in ce lijak ija-. Pri
obeh teh boleznih sta presnova in prebava masti in sladkorjev nepravilni.
Zdravimo ju z bananami, ki premorejo mnogo tega vitamina ter v čre¬
vesu ne vro.

23

Vitamin Bsb ozdravlja pelagro (bolezen, k-i napade človeka, če -uživa
večidel jedila iz koruze). Kemijski je spoznan za nikotinsko kislino. Na¬
haja se v kvasu in jetrih. Nekateri učenjaki ga imenujejo tudi vitamin G
in mu prisojajo velik pomen pri malokrvnosti v zvezi z želodčno sluznico.

Malokrvnost, ki napada zalivančke, hranjene s kozjim mlekom, pa
baje ni posledica nedostajanja tega vitamina, marveč še neznanega stru¬
pa, ki ga vsebuje kozje mleko.

Vitamini B.i, Bj,  Bs, Bt,  ki še niso natančno ražiskani, so vitamini za
rast. Baje sopovzroča njihovo nedostajanje tudi hudo (perniciozno) malo¬
krvnost.

Velikega pomena je pri presnovi vitamin Bo, imenovan adermin, ki
je nujno potreben za zdravje kože. Njegovo nedostajanje povzroča baje
mastno degeneracijo (okvaro) vrhnjih plasti kože, ki se uveljavlja po¬
sebno za časa spolnega razvitka mladine. Pojavlja, se kot prišč na koži,
nosu, licih, vratu, plečih in kot prhaj v lasišču. To bolestno stanje kože
se imenuje seboreja ali lojavost. Pri dojenčkih se kaže v pordečitvi kože
v dimljah in podpazduhi, zlasti pa v temenicah. Ako traja to vnetje dlje
časa, se more razširiti na vso kožo, ki se začne luščiti ali pa preide celo
v splošni ekcem (vnetje kože).

Nedostajanje vitaminov skupine B povzroča tedaj dolgo vrsto bolezni.

c) V i t a m i n C.

Skorbut (gniloba dlesen) je bil pred prvo svetovno vojno v Evropi
vobče neznan, zakaj to bolezen so poznali samo v nekaterih težavno do¬
stopnih severnih predelih Rusije. Toda v poprejšnjih dobah razvitka člo¬
veštva je bil skorbut zelo razširjen. Učenjaki so ugotovili na kosteh
človeka iz kamene dobe, da je bolehal za njim.

Ob raznih vojnih pohodih so morali utrpeti rimski cesarji hekatombe
vojščakov, obolelih in pomrlih za skorbutom.

Tudi križarske vojske v srednjem veku so bile močno zdesetinjene
zavoljo te bolezni.

Stari Vikingi, ki so prejadrali in preveslali ves za njihovih dni znani
svet, so jedli čebulo kakor naš kmet, da so se obvarovali škorbuta.

Leta 1804. je izgubila angleška mornarnica na tisoče vojakov in mor¬
narjev zbog te bolezni.

Mnogi raziskovalci Severnega morja, ki so iskali pomorsko zvezo med
Azijo in Ameriko ali pa skušali doseči severni tečaj ter so bili prisiljeni
zimovati v ledenih predelih, preživljajo se zgolj s konservirano hrano,
kakor prepečencem in pemikanom (naimešano sestavljeno zgoščeno hra¬
no), poročajo v svojih potopisih, da so hudo bolehali za škorbutom. Ta
povzroča krvavitev v dlesnih, pokostni kožici kosti in zob kakor tudi
kožne krvavitve po vsem telesu. Podplutbe se ognoje, zobje pa začno
izpadati.

Leta 1883. stai že spredaj omenjena Moller in Barloff naletela na to
bolezen tudi pri zalivančkih, a samo v severnih evropskih predelih.

V začetku tekočega stoletja je »izumil« profesor Soxleth nov način
kuhanja kravjega mleka v posebnem loncu zaradi »boljšega« prehranje¬
vanja zalivančkov. Tako mleko, kuhano v vreli vodi, naj bi povsem ohra-

24

nilo pristno svojstvo žive tkanine ter onemogočajo skorbut in rahitis.
Pa je ravno narobe!.

Tačas je završalo med ženskim svetom. Vse matere so odstavljale
dojenčke, češ da je prehranjevanje z mlekom, kuhanim na spred pove¬
dani način, bolje od dojenja. Žal se je tudi to pot pokazalo, da se narava
ogoljufati ne da. Zalivančki so še bolj bolehali in mrli. Ugotovljeno je,
da je mleko, ki ga kuhamo po stari navadi, najsi tudi vre celih šest minut
z valom, še bolj živo in da vsebuje še več vitaminov kakor mlek-o. ki se
kuha ob nižji toplini, ai dlje časa v Soxlethovem loncu.

Leta 1907. so prikazali Norvežani na morskih prašičkih skorbut v
študijske svrhe. Hranili so živalce samo z ovsem in vodo. Za skorbutom
zbolita tudi človek in opica, nedovzetni pa so zanj psi in podgane, ker
prideluje namreč njihovo telo samo vitamin C. Nekateri učenjaki trde,
da tudi otroci v prvem poluletju življenja pridelujejo ta vitamin v svo¬
jem telesu. Zato v rečenem življenjskem času le zelo redki zbole za
škorbutom.,

Šele leta 1927. je uspelo Madžaru Szent Gyorgyju, odkriti v oranžah,
ohrovtu in nadobistih kislino, ki se je pozneje izkazala kot askorbinska
kislina, .t. j. vitamin C. V nadaljnjih letih je bilo izsledeno, da je ta
kislina v vseh rumenih, rdečih, črnih in višnjevih sadežih, potem papriki
in celo v igličevju. Šele nedavno pa se je tudi zaznalo, da je vitamin C
v žlezah notranje sekrecije ter tesno povezan s hormoni. Tako so potem¬
takem v najožjem sorodstvu drug z drugim vitamin adrenalin, kortin,
vitamin A, vitamin Bi in tireotoksin.

Jesensko odebelelost vseh živali povzroča baje velika množina vitamina
C, ki se nahaja v jesenskih sadežih.

Statistično dokazano veliko umrljivost konec zime in v začetku po¬
mladi pa povzroča bojda nedostajanje vitamina C. Zatorej ga predpisu¬
jejo zdravniki pri influenci, pomladanski pljučnici in davici.

Vsekakor je zanimivo tole: tuberkulozno obolenje nadobisti nastopa
s porjavenjem kože. To pigmentacijo, po domače barvo, povzroča baje
vitamin C v čudežni, še ne razčiščeni zvezi s pobudnikom kortinom.

č) Vitamin  D.

Leta 1650. je angleški učenjak Glisson prvi opisal v svoji knjigi, izšli
v latinščini, otroško bolezen v kosteh, katero imenujemo angleško ali
rahitis. Leta 1912. je Poljak Ručiski prvi izjavil, da povzroča to bolezen
predvsem nedostajanje sončne svetlobe, da torej sončni žarki onemogo¬
čajo rahitis.

Industrializacija mest, ki z dimom in prahom tvornic in drugih pod¬
jetij zastruplja in napolnjuje zrak, ne dopušča sončnim žarkom, posebno
njihovi ultravioletni komponenti (ultravioletnemu delu), da prodno do
zemlje.

Sončne dežele, kakor Italija, Grčija, Španija, rahitisa ne poznajo.
Istotako ne Švica, ker je v njej zrak v visokih legah čist, dostop soncu
do zemlje možen in industrializacija stoprav v povojih. A sončna Indija
pozna to bolezen žal predobro. Tam »parda-sistem«, boječ se sončnih
žarkov, onemogoča naravno in zdravo življenje in odgajanje otročadi.

25

Eskimovcem je rahitis prav tako neznan, dasi žive tri četrtine leta
v temi brez sonca, povrhu pa še v nezračnih, zatohlih, temnih, od sonca
neobsijamih šotorih in ledenih votlinah. Dokazano je, da ;  je ne poznajo,
ker se hranijo z ribjim oljem, v katerem je veliko vitaminov A in D, ki
v tem pravcu nadomeščajo sončne žarke.

Rahitis je bolezen rasti, ki jo povzroča nedostajanje sončnih žarkov.
Tako pravi laik, toda zdravnik: rahitis je avitaminoza (nedostajanje)
vitamina D, ki v zvezi z motnjami presnove kalcija in fosforja otežkoča
poapnjenje kosti. Kosti so mehke, zadebelele, ker se podaljšuje in po¬
spešuje delovanje osteoblastov, ki ob obkostnici izdelujejo kostno tkivo.
(Ta bolestni proces je ravno nasproten onemu pri škorbutu.) V že¬
lodcu nastaja iz hrane s pomočjo solne kisline kalcijev klorid, ki se
useda v kosti spričo mešetarjenja vitamina D ter stvarja trdoto kosti.
Brez vitamina D ta potek tedaj ni mogoč. Važnega, dasi še neznanega
pomena pri tem poteku je tudi hormon obgolšnice. (Kalcij — apno — je
v svojih organskih spojinah poglavitno gradivo kosti.)

Divje živali, zaprto živeče v nalašč zanje urejenih vrtovih, n. pr.
opice, levi, medvedi idr., predvsem pa drobnica in celo ptiči, zelo bole¬
hajo za rahitisom.

Ameriški učenjaki so s poskusi ugotovili in dokazali, da nepravilno
hranjene rahitične podgane ozdrave, če obseva sonce bodisi nje same ali
'pa tudi zgolj njihove prazne staje in v njih nastil, t. j. žaganje, ki ga žro.

Leta 1915. je nemški učenjak Hulčinski delal poskuse (eksperimentiral)
z Gajzlerjevimi cevmi. (Ob podobni priliki je odkril tudi Rentgen sedaj
znane X-žarke.) Pravkar omenjene cevi so brezzračne. Zaradi poskusov
jih napolnjujemo z različnimi snovmi, skozi katere pošiljamo nato elek¬
trično strujo.

Hulčinski je take brezzračne kremenčaste cevi napolnil z živosrebrnimi
hlapi, skozi katere je usmeril potem električni tok. In tedaj je cev hipno
oddajala poznano rumenozeleno luč — ultravioletne žarke. S tem je ta
mož našel nove žarke ter bistroumno uganil, da je moči z njimi naj¬
učinkoviteje zdraviti rahitis. Tako sestavljeno in opremljeno svetilko je
imenoval »višinsko sonce«.

Na rženih zrncih najdemo črno glivico, ki ji pravi preprosti narod
rogljiček. Ta glivica vsebuje ergosterin, ki je pobratim lipoida kolesterina,
nahajajočega se v živalskem telesu. Ergosterin, ki se izpreminja ob
sončnem vplivu in ultravioletnih žarkih v vitamin D, je potemtakem
provitamin za vrsto vitaminov D.

Vitaminov D je precejšnja skupina. Za nas je važen vitamin Di, v
lekarnah nazvan »vigantol«. Z vbrizgavanjem te snovi zdravimo rahitis.

Največjo protirahitično moč pa ima vitamin D::, 'ki je v živalskih
jetrih, a posebno v ribjem olju.

Neki učenjaki trde, da sestavljajo normalni dojenčki vitamin D iz
kolesterina v svojem telesu s pomočjo lastnih žarkov.

Toda tega svojstva nimajo nedonošenci in dvojčki kakor tudi ne
tisti, ki bolehajo za prirojenim rahitisom, ki je nemara dediščina) mater.
Mnenje, da si zdravi otroci sami pripravljajo vitamin D, podkreplja
dejstvo, da se razvija rahitis po navadi šele v tretjem četrtletju njihovega

26

življenja, ko začno pri njih baje ti lastni žarki ugašati spričo zmanjšajoče
se naglice rasti. ,

Morda je ta proces v svaštvu z dejstvom, da izžarevajo nekatere celice
človeškega telesa, ki se zelo hitro -dele in množe, pri tem v svojo okolico
posebne žarke, ki izsiljujejo v celicah te okolice delitve jeder, t. j. mitoze.
To se dogaja zlasti v organih pridelovalcih krvi in tudi v tkivu novotvorb,
raka in sarkoma. Ti žarki imajo namreč isto valovno dolžino kakor ultra-
violetni sončni. Kakšna čudežna podobnost! Čudovita teorija!

Po najnovejših raziskavah je postala. možnost, da so hormoni in
vitamini samo deli kvasov, verjetna.

V srednji Evropi ne najdemo za časa normalnih razmer nikjer avita¬
minoz, kvečjemu hipovitaminoze. Poslednje povzroča:, kakor je bilo že
rečeno, ali njihova premajhna količina v hrani, ali nemožnost vsrkanja
iz črevesa ali pa prevelika potreba po njih (n. pr. pri nosečnosti in
infekcijah).

Hipervitaminozo nahajamo, kakor je omenjeno pri zdravljenju rahitisa,
samo.pri vitaminih vrste D. Čudovito se ponavlja ob primeru te hiper-
vitaminoze zopet omehčanje kosti spričo izčrpanja apna iz njih. To apno
pa se vlaga v ledvice, stene žilja in na kraj injekcij tega vitamina.

Pri odraslih ljudeh je mogoče samo nedostajeinje vitaminov C in Bi,
pri otrocih, posebno dojenčkih, pa vitaminov A, C in D.

Vitamini A, D, E in K so topljivi v maščobah, vitamina B in C pa se
topita v vodi.

dmeniti je treba še štiri vitamine (od katerih sta posebno dva kaj
važna), in to vitamine H, E, K in P.

d) Vitamin  H , ki je bil še pred kratkim malo poznan, so učenjaki
v najnovejšem času razkrinkali in ugotovili, da je neogibno potreben za
rast bakterij, ki jo povzroča in podpira. (Moderno zdravljenje z zdravili
vrste sulfonamidov skuša. motiti sestav tega vitamina-fermenta s tem,
da mu skuša odtegniti njegov koferment in tako posredno onemogočati
rast bacilov.) Nedostajanje vitamina H povzroča baje bolezen hiperkera-
tozo — kserodermijo. Vrhnja, plast kože se usuši, zadebeli, oroženi, ozi¬
roma. se izpremeni v tako imenovano »ribjo kožo«. To je nekako podoben
pojav, kakor je razložen pri vitaminu A ter se nanaša na kseroftalmijo
ali usušenje roženice in očesa kakor tudi sluznic sploh.

e) Vitamin  E , imenovan ksantofil, je rodnostni vitamin. Kemično
spada med karotinoide. Njegovo nedostajanje povzroča, kakor se domneva,
pri človeku in živalih bolezen izvrženja v zgodnjih mesecih nosečnosti.
Nekateri izsledki kažejo, da. hodi ta vitamin pre.v isto pot kakor vitamin C.
Bojda je vitamin E soroden z ženskima hormonoma: progesteronom in
luteinom. Bolestnemu splavljanju ni vzrok edinole nedostajanje tega
vitamina, marveč sodeluje tukaj i lutein. Zanimiva je ugotovitev, da po¬
vzroča nedostajanje vitamina E pri ženski splavljanje, a pri moškem
pomnožitev in odebelitev, t. j. razbohotenje opornega tkiva modov ter
opešan je in degeneracijo žleznega tkiva teh organov, torej oslabitev
življenja semenskih stanic.

f) Vitamin  K ah koagulacijski vitamin prodaja jo lekarne z označbo
»karan«. Nahaja se v zelenilu rastlin. Včrpava se v človeškem črevesu

27

s pomočjo žolčnih kislin ob sožitju kolibacilov. Pri nekaterih zlatenicah,
pri katerih je dostop žolčnih kislin v črevo onemogočen, se pojavljajo
krvavitve, posebno v koži in podkožni tkanini. Povzroča jih nedostajanje
tega vitamina, katerega črevo ne more tvoriti in posrkavati zaradi od¬
sotnosti žolčnih kislin. Vitamin R je najvažnejši povzročitelj strditve
krvi in neogibno potreben za ustavljanje krvavitve. — Krvavljivost novo¬
rojenčkov je bila že omenjena. Prikazuje se v različnih krvavitvah, po¬
sebno tistih iz črevesa (melaena) in pri zlatenici. Tu nastopa naravno
(■fiziološko) nedostajanje vitamina K. Morda kot posledica še neobstoje¬
čega sožitja kolibakterij v črevesu in vnetja jeter.

g) Vitamin  P se imenuje permeabilitatni vitamin. V lekarnah se
dobiva kot »citrin«. Vsebujejo ga predvsem citrone ali limone. Ta vita¬
min je silo važnega pomena pri pravkar omenjenih dveh boleznih novo¬
rojenčkov. Te sta krvavitev v črevo »melaena« in »zlatenica novorojen¬
čkov«. Obema baje kumuje, ker njegovo nedostajanje, kakor se misli,
povzroča ali olajšuje prehod rdečih krvničk skozi endotel (notranjo ce¬
lično plast) žilic lasnic v njihovo okolje.

2. Hormoni — pobudniki

Hormoni,  druga skupina činiteljev, posebno budno spremljajo
presnavljanje v človeškem telesu ter ga delno tudi svojevoljno povzro¬
čajo. Slovenski jim rečemo pobudniki, še važnejša njihova naloga pa je,
da povezujejo vse organe in vsa tkiva človeškega telesa v eno samo
skladno enoto in celoto, kakor vežeta tkiva in organe tudi kri in živčevje.

Leta 1905. je angleški učenjak Sta.rling kot prvi doznal to vrsto.snovi
in ji nadel ime hormoni. Beseda izvira iz grščine, kajti njen glagol »hor-
mao« znači slovenski buditi. Hormoni so torej buditelji, ker bude k po¬
sebnemu pravcu presnove.

Vse celice živalskega telesa:

1. črpajo iz krvi potrebne jim snovi za življenje skozi svoje haljine
ovojnice, ki so zanje le delno prehodne, a preobilico teh snovi kopičijo in
shranjujejo;

2. oddajajo izrabljene snovi v kri, da jih odplavlja v druge organe,
kjer se, če so strupene, razstrupljajo (na primer v jetrih), če so pa ne¬
škodljive, odpravljajo iz telesa skozi ledvice;

i  3. pridelujejo posebne snovi, katere oddajajo v druge organe in tkiva,
kjer te snovi »hormoni« kot posebne pobude (mešetarji ali katalizatorji)
sprožijo posebne življenjske procese.

To tretjo nalogo opravljajo predvsem celice različnih žlez, a tudi ce¬
lice nekaterih organskih tkiv.

Razlikujemo torej hormone iz žlez in hormone iz tkiv.

Žleze izločujejo dva produkta: enega navzven, ki ga imenujemo

ekskret, enega pa navznoter kot hormon ali sekret.

Hormone oddajajo žleze v kri ali pa celo v likvor, t. j. v tekočino,,
ki obdaja možgane in mozeg.

28

Hormone pridelujejo tele žleze: ščitnica, obgolšnica, predsapnica (bela
jetra), nadobisti, trebušna slinavka, spolne žleze, epifiza (češarika) in
kot najvažnejša možganski podvesek.

Važna tkiva, izločujoča hormone, so: vranica, predstojnica, dvanaj¬
sternik, želodec, jetra, posteljica. Pobudniki, izločeni od tkiv, delujejo na
lastnem organu ali pa tudi bude druge organe in tkiva k novemu delu.

1. Ščitnica  prideluje dva hormona, ki sta glede delovanja na¬
sprotnika in se borita med seboj za prevlado. Spredaj, pri govoru o soleh,
je bila omenjena prvina jod, katere nedostajanje v pitni vodi povzroča
golšavost. Ščitnica se v tem položaju razbohoti in veča ter prideluje
preveliko množino koloida (nekovrstne žolicej, a z 'zmanjšano množino
joda. Pri takšnem bolestnem razpoloženju sta prizadeta dva hormona —
tireotoksin in tirozin. Oba se nahajata v kofloidu. Nepravilno delovanje
ščitnice povzroča: ali nedostajanje teh hormonov in z njim bebavost ali
pa njihovo preobilico in z njo živčno bolezen, tako imenovano Basadow.

Vsakdo pozna bebce. Basedowova bolezen pa se kaže v obolelosti srca,
naraščajoči golši, izbuljenih očeh, omršavelosti, zlasti pojačenju vse te¬
lesne presnove in živčevni razburljivosti.

Oba hormona sta važna* za rast, spolni razvoj, vse presnavljanje, te¬
lesno toploto, živčevje, kožo, a posebno vplivata na kroženje vode po
telesu ter spremljata vsako ledvično vnetje in njeno vodenico. Presnovo
zmanjšujeta v celem ali pa jo povečujeta.

2. Obgolšnica  prideluje parathormon, čigar nedostajanje povzro¬
ča bolestno stanje krčevitosti.

Krčevitost je najpogostnejša spremljevalka rahitisa pri zalivančkih,
cesto pa je tudi posledica ponesrečene operacije golše. Obgolšnica leži
namreč pod ščitnico. Zgodi se, da se skrita* epitelna telesca obgolšnice,
ki izdelujejo parathormon, hkrati z golšo izoperirajo (izrežejo). Posle¬
dica je krčevitost. Ta hormon vpliva na presnovo kalcija in fosforja, po¬
dobno kakor vitamin D.

Že izraženo mnenje, da je tetanija (krčevitost) samo faza zdravljenja
rahitisa, je menda pomotno, kajti povzroča jo baje tudi nedostajanje
parathormona. Če obsevamo provitamin za vitamin Ds, t. j. ergosterin,
dobimo tahisterin, ki je protitetanično zdravilo ATio. Če dajemo to zdra¬
vilo, ki je v večji količini nevarno, se dvigne že po treh dneh zdravljenja
raven* kalcija v krvi.

3. Predsapnica.  Njenih hormonov še ne poznamo.

4. Nadobisti,  ki se naslanjajo v podobi Napoleonovega klobuka
na zgornji pol ledvic, sestoje iz tenke blede skorje in debele rdeče sre¬
dice. Skorja proizvaja hormon kortin, a sredica hormon adrenalin.

Motnje v delovanju hormonov teh žlez povzročajo dve bolezni: pseudo-
hermafroditismus in Addisonovo bolezen. Prva je navidezna dvospolnost
posameznika. -Druga, tuberkulozno obolenje teh organov, se pojavlja naj-
poprej s posebno, »zagorelostjo« (bakreno barvo) kože kot posledico ne-
dostajanja kortima.

Adrenalin vpliva na živec vagus, živec simpaticus, žile telesa in srca
ter sopovzroča tudi sladkorno bolezen.

29

Kortin in adrenalin delujeta v najožji zvezi z vitaminoma Bsa in C
ter sta s kemijskega vidika sterina.

5. Trebušna slinavka  izloča: a) navzven v dvanajsternik »kva-
sove« za prebavljanje škroba,, masti, beljakovine in sladkorja, b) navzno¬
ter v kri pa insulin.

Insulin je hormon, ki ga proizvaja slinavka v »otočkih« svoje glavice.
Od tod ime! Z vbrizgi insulina zdravimo sladkorno bolezen.

Pri prebavi se verpuje sladkor v kri. Kri je sladka, ai vsebovati ne
sme več ko 160 mg odstotka sladkorja. Če je ta odstotek višji, začno
ledvice sladkor propuščati. Zdravnik najde tedaj v seči sladkor.

Nedostajanje insulingi zvišuje sladkorno raven krvi, preobilica insu¬
lina, na primer po vzbrizgih z njim, pa jo znižuje. (Opozarjam na raz-
motrivanje o vzroku lakote.) Če se vbrizgne bolniku preveč insulina, dobi
najpoprej hipoglikemični šok (živčno onemore), ker se sladkorna raven
krvi silo zniža. Zato spuste jetra takoj v kri svoj škrob — glikogen, da.
se sladkorna raven v krvi zopet izravna na zdravo raven ter ledvice nato
zopet lahko zadrže sladkor, ki ga tedaj v seči ni mogoče več najti. Daši
je pri sladkorni bolezni kri res preveč sladka, vendar vzrok za to, oziro¬
ma vzrok sladkorne bolezni še ni znan. Zvišanje sladkorne raveni v krvi
je odvisno od mnogih različnih činiteljev. Ti so: vplivi hormonov možgan¬
skega podveska in ščitnice, še malo poznani samovoljni ukrepi jeter,
vplivi možgan in hormona kortina kakor tudi še nejasna vloga mlečne
kisline. Zaradi tega ni edini vzrok sladkorne bolezni nedostajanje insulina.

Če vbrizgnemo torej bolniku, ki ima sladkorno bolezen, primerno izra¬
čunano množino insulina, mu s tem pomagamo približno tako, kakor če
amputirancu, da mu omogočimo hojo, preskrbimo berglo. Berglo namesto
zdrave noge!

6. Spolne žleze.  Sleherni individuum (vsak posameznik) je dvo¬
spolno zasnovan. Že v prvih mesecih razvitka se diferencira (loči) spol¬
nost. Pri plodu ženskega spola ostanejo tkiva, iz katerih se stvori jajčnik,
na svojem mestu ob hrbtenici v bližini ledvic, pri onem moškega spola
pa se' pomikajo moda po poti, ki jim jo kaže vodnik — gubernaculum
testis, ob hrbtenici nizdol skozi dimlje v mošnjiček. Ta pot mora biti ob
porodu že docela narejena.

Modo izločuje navzven seme, navznoter v kri pa dva hormona: testo¬
steron in androsteron.

Jajčnik izločuje navzven jajce, a navznoter v kri oba ženska spolna
hormona: folikulin in lutein.

Moški hormoni in ženski hormoni so popolnoma sorodne kemične sno¬
vi; spadajo v vrsto sterinov in so svojski za živadsko vrsto, ne pa, kar
je vsekakor kaj čudno, za ženo in rnoža. Učenjaki so prišli na to, da se
najde med nosečnostjo v seči moški hormon. Toda raziskovanje o tem
še ni zaključeno.

Oba ženska hormona sta v svaštvu s hormonom kortinom.

Če skopimo moški individuum, jame sličiti povsem ženskemu telesne¬
mu ustroju, postane bolj slok in zraste, kar je čudno, večji nego ne-
skopljen. To dejstvo porabljajo konjerejci, ki skopijo žrebčka v zgodnji
njegovi mladosti, da laže sestavijo s kobilo enak par.

30

Razlika je seveda v tem, ali skopimo moškega v zgodnji mladosti ali
pozneje.

Skorja jajčnika prideluje jajčeca, ki jih je čez trideset tisoč. Jajčece
se oplodi ali pa ga neoplojenega nabrekla sluznica maternice kot čiščo
izvrže. Če se jajčece oplodi, se sluznica maternice zadebeli in stvori po¬
steljico. Jajčece se tedaj začne razvijati, oziroma'žena postane noseča.
V ta proces posegata skladno oba hormona jajčnika.

Folikulin baje povzroča splave,, kakor jih povzroča nedostajamje vita¬
mina E, lutein pa onemogoča novo čiščo.

In zdaj naj se pomisli, kako velikansko perturbacijo (zmedo in vzne¬
mirjenost) in revolucijo (vstajo) povzroči v ženskem telesu umeten splav
in kakšno nepopravljivo škodo napravi v telesu tak nenaravni in kruti
poseg v čudovit in skladen proces nosečnosti. Razen tega je treba v ta¬
kem primeru pomisliti še na nepomirljiv duševni insult (udar) in na
moralno depravacijo (nravstveno sprijenost). Kdor splavi j a, uni¬
čuje zdravje in življenja!

Hormonski preparati jajčnikov se porabljajo za zdravljenje težkoč
ob času mene,, težkoč med čiščo in težkoč, ki nastanejo, če se operativno
skopi mlada žena.

Slabosti in bruhanje, ki pogosto napadajo žene v prvih mesecih no¬
sečnosti, so brez dvoma posledica motenj sicer skladnega delovanja hor¬
monov, in sicer posebno onih tkiva posteljice, obeh spolnih hormonov,
podveskovih spolnih hormonov in morda vnetja jeter in ledvic, ki se
najde mnogokrat v teh primerih. Kakor je bilo že omenjeno, so tudi
motnje izločanja mleka posledica neskladnega hormonskega delovanja.
Vnetje ledvic med nosečnostjo in njena pogostna posledica — božjast
žen v porodni dobi — povzroča-baje bolj zastrupljanje materinega telesa
z beljakovinami in strupi, ki jih proizvaja zarodek s svojo samolastno
presnovo. Vendar so zasledili učenjaki tudi tu vpliv hormonov možgan¬
skega podveska, ker je že brez ledvičnega vnetja ali pred njegovimi po¬
javi često krvni tlak bolnice zelo zvišan. Na najdbo teh snovi pri ženi
se naslanja zgodnja diagnoza spoznanja nosečnosti.

Oba moška hormona: testosteron in androsteron sodelujeta kar najože
s spolnima hormonoma možganskega podveska. — prolanoma A in B.
Izvor spolne sle in strasti pa je samo v hormonih možganskega podveska.

Ženska spolna hormona sta folikulin in lutein. Prvi stvarja mlečne
vode dojke, drugi pel njene žlezne mešičke.

Folikulin in prolaktin sta sovražnika. Zategadelj more prolaktin, ki
povzroča izločanje mleka,, delovati šele po porodu, ko je odstranjena iz
ženskega telesa posteljica. Ker vsebuje namreč posteljica folikulin, zato
je prolaktinova premoč šele tedaj možna.

Testosteron in lutein sta glede kemične sestave skoraj enaka. Na¬
hajata se pri obeh spolih in si (»čudežno«!) ne nasprotujeta pri svojem
biološkem delovanju.

Občeznano je, da obolevajo za rakom večinoma stari ljudje. Zdravniki
so menili, da povzroča množestveno obolenje za rakom v starih letih
nedostajanje spolnih hormonov, ki naravno nastaja v starosti. Dandanes
pa mislijo, da ti hormoni in rak niso v nobeni zvezi.

31

7. E p i f i z a je žleza v možganih, ki prideluje tudi seksualne hor¬
mone, doslej še neznane.

8. Možganski podvesek  kot najvišja instanca vsega hormon¬
skega obrata poveljuje vsem hormonskim žlezam. Ta je majhna, kakor
grah velika žleza na sedlu lobanjskega dga. Ta žlezica obstaja anato-
mično iz treh delov: sprednji in srednji del sta zgrajena podobno kakor
črevesna sluznica, torej žlezasto, ter oddajata svoje hormone neposredno
v kri; zadnji del je zgrajen podobno ' kakor možgani ter oddaja svoj
hormon v likvor cerebrospinalis, torej naravnost v možgane.

Prvi del žlezice proizvaja hormone za rast in spolni razvitek ter nad¬
zoruje ščitnico in sladkorni obrat v telesu. (Omenjen je že pri sladkorni
bolezni kot sopovzročitelj oslajenja krvi.) ■

Drugi del žlezice nadzoruje tudi rast in je odgovoren za pritlikavce,
velikane in mladostne debeluhe — po zdravniško imenovano: distrofija
adiposo genitalis.

Prvi del možganskega podveska proizvaja seksualna hormona prolan
A in prolan B. — Oba ta dva hormona »nadzorujeta« spolni razvitek in
spolno udejstvovanje človeka. Prvi deluje v ženskem telesu s folikulinom
skupno, drugi pa z luteinom. Pri možu proizvaja prolan A modovo žlezno,
a prolan B vmesno tkivo.

Drugi del možganskega podveska proizvaja seksualni hormon p ro¬
la k t i n in pa p i t u i/t r i n. Izmed osem in dvajset doslej poznanih
hormonov možganskega podveska je prolaktin za pediatrsko stroko naj¬
važnejši hormon, ker povzroča izločanje mleka. Brez prolaktina, beljsi-
kovinaste snovi, dojka mleka izločevati ne more. Ugotovilo se je, da je
treba zdraviti morebitno nesposobnost za dojenje s prolaktinom in baje
z luteinom. Žena se jjaime zavedati materinstva šele, ko začne dojiti!
Dojenje oziroma izločanje mleka ima svoj vzrok v premoči prolaktina
nad folikulinom, ki nastane stoprav po iztrebljenju posteljice po porodu.
Dojenje in zavest materinstva sta torej učinka tega hormona, ki ga
podpira dejstvo, da ljubi človek z vso dušo zgolj tisto, za kar se trudi
in muči. '— Pituitrin se deli na tri hormone: pitrezin, ki vpliva na krvni
tlak; pitocin, ki vpliva na gladko muskul&turo maternice; in tretji hor¬
mon, ki povzroča mnogosečnost ali diabetes insipidus.

Razen navedenih sta bila izsledena v možganskem podvesku š/s  hor¬
mona vasopresin, vplivajoč na krvni tlak, in orastin, vplivajoč tudi na
maternico. Te hormone uporablja porodničar v primerih slabosti po¬
padkov.

Iz srednjega dela možganskega podveska so osamili (izolirali) zani¬
mivi hormon intermedin. Vedeti je treba, da delujejo organi človeškega
telesa, zlasti jetra, v štiriindvajseturnem ali enodnevnem ritmu in da je
vse njihovo delovanje odvisno od sončne luči. In tukaj se uveljavlja
predvsem intermedin. Pri adaptaciji (prilagoditvi) očesa, vida in očes¬
nega živca na temo in svetlobo ima, razen vitamina A, še ta hormon
veliko besedo. Intermedin povzroča baje pri ptičih živobarvnost svatbe¬
nega perja!

Celice, nahajajoče se v sprednjem delu možganskega podveska, izde¬
lujejo, in sicer glavne celice nosečnostne hormone, eozinske celice hor¬
mone za rast, basofilne celice pa prolan.

32

Vsi hormoni možganskega podveska so beljakovine. '

Iz vsega doslej o hormonih povedanega se pač dovolj jasno vidi, kako
zelo zamotano, a čudovito skladno da je sodelovanje hormonov različnih
žlez pri sladkorni bolezni, ali pri splošnem raizvitku, ali še bolj pri spolnem
udejstvovanju. Vse to povrhu še prepričevalno dokazuje, da so žalostno
propadli in propasti morali vsi pomlajevalni poskusi s presajanjem spolnih
žlez, zlasti takih tujevrstnih živali. Domala vsakdo more tudi doumeti,
da so hormoni vrstno specifični ali svojski in da je potemtakem kar
otročje, popravljati s samimi implantacijami (s preprostim presajanjem)
žlez hromo žlezno in hormonsko delovanje, katerega normalnih čudežnih
pojavov niti najmanj še ne poznamo in jih ne razumemo. Prav tako je
smešno sleherno upamjb, da bi se takim hiralcem dale njihove težkoče
resnično olajševati z zdravljenjem s preparati iz enega samega- organa
spričo velikanske kompliciranosti hormonskega delovanja.

Ob tej priliki naj bodo tu omenjeni pojavi otroških krčev, vaižni za
pediatra.

Naša mati razlikuje na svojem otroku notranjo in zunanjo božjast.
Za notranjo ima vsako krčenje in zviranje otroka, zavijanje oči, stiskamje
rokic in natezanje koler.čkov. Ta notranja božjast je vselej samo znak
trebušnih bolečin ob prebavnih težkočah otrok, posebno zalivančkov.
A krce zunanje božjasti meče mati vse v en koš, najsi so že prava božjast
ali le relativno neškodljiv krč, povzročen po infekciji oziroma njihovi
posledici — vročici ali pa celo krčevitosti, ki jo povzroče činitelji.

Nadalje razlikuje mati omedlevico in zaihtenje. Le-to ima napačno
za otrokovo jeznoritost, dasi je le znamenje splošne krčevitosti, za katero
boleha nepravilno hranjen zalivanček.

Tudi ob kolcanje otrok se skrbna mati spotika. Kolcanje je krč tre¬
bušne prepone, ki ga povzroča draženje živca vagusa. Po navadi ga
povzročajo prenapolnjenost želodca, ohlajenje želodca, a kaj lahko tudi
kaka druga, malenkost.

Vidimo torej, da povzročajo krče, razen; prave božjasti, tudi najraz¬
ličnejše okolnosti,, kakor cesto hormonske motnje, bolezenski toksini
(strupene snovi), vitaminske motnje, na primer pri rahitisu, itd. Le
redkokdaj je zdravnik povsem kos težavni nalogi, ko se trudi ugotoviti
pravi vzrok tega ali onega krča. Če se ne izgovarja včasi z laiki vred
rajši kair na gliste ali pa zobe...

3. Fermenti — kvasovi

Fermenti so tretja skupina činiteljev.

Sloveči grški pesnik Homer (živeč okoli leta 700. pr. Kr.) opeva v
svoji »Odiseji«, krasnem epu ali pripovedni pesnitvi,, trpljenje »božan-
stvenega« mučenika Odiseja, kralja na otoku Itaki. To starodavno pisa¬
teljsko delo nam razodeva, da so obedovali Grki v starih časih kruh
in vino..

Ker je vino razveseljiva beseda; za slehernega Slovenca, zato se po¬
mudimo nekoliko, pri njem.

Kadar mošt vre, povzroča kvas proces vrenja. To so glivice, ki zme-
šetarijo kemijski proces vrenja ali izpremembo grozdnega sladkorja v

Zal. št. 22 3

33

moštu v alkohol in ogljikovo kislino. Potemtakem nastane vino iz mošta.
Kadar pa vino cika, je temu zopet vzrok drug kvas — »acetobakter«.
Iz alkohola nastane ocetna (jesihova) kislinai, iz vina ocet (jesih).

Tudi mlečni sladkor vre in se s pomočjo kvasa — dulcita — izpremeni
v alkohol in ogljikovo kislino.

Kisanje mleka praktično povzročajo različne bakterije.

Naše žene slove za dobre gospodinje takrat, kadar znajo zamesiti in
speči dober kruh.

In zopet naletimo pri peki kruha na kvas, postranski izdelek (produkt)
pri fabrikaciji špirita, in na droža. Obe snovi povzročata, da testo kipi
in vzhaja. Torej sodelujejo tudi pri peki sladkega in kislega kruha, kvasov!

Podobne snovi, ki jih prištevamo fermentom, se uveljavljajo tudi pri
prebavi.

Že  v ustni sli,ni  se nahajata dva kvasa, izmed katerih prebavlja
ptialin škrob, maltaza pa slad.

živali, ki se hranijo samo z mesom, teh dveh kvasov v slinah nimajo
in rabijo sline samo za izoblikovanje grižljajev. Vodne živali pa slin
sploh nimajo.

Razen omenjenih dveh kvasov se nahajajo v slini še kvasovi: lipsiza
za prebavljanje tolšče, proteinaza in peptidaza pa za prebavljanje be¬
ljakovin.

V želodcu  naletimo zopet na kvas pepsin, ki prebavlja s pomočjo
solne kisline beljakovino. Bolj nas zanima drug želodčni kvas — sirilo,
ki zgoščuje sirnino mleka iri je za vsako živalsko vrsto specifično.

Obadva procesa izpodbujia, kvas gastrin.

Trebušna slinavka  proizvaja tudi različne kvasove; ti so:
ptialin, ki prebavlja škrob v finaltozo;
maltaza, ki presnavlja maltozo v glukozo;
steapsin, ki razkraja maščobe v glicerin in kisline;
prosekretin.

Pravkar navedeni kvas se izdeluje v zgornjem delu črevesnega trakta.
Toda dokler ne pride v stik z želodčno solno kislino, ne deluje. Kakor
hitro pa se to zgodi, se stvori kvas sekretin, ki 'uresniči s pomočjo
krvnega obtoka svoj prebavni posel.

Razen tega vsebuje sok trebušne slinavke še kvas lipazo za tolšče
in amilazo za škrob.

V dvanajsterniku  srečujemo zopet druge kvasove; ti so:

maltaza,, katere svojstvo že poznamo;
invertaza, ki se uveljavlja na trsnem sladkorju;
erepsin, ki razkraja beljakovine v aminske kisline;
enterokinaza, ki prideluje iz tribpinogena tripsin in s tem ves
ta postopek aktivira ali oživlja.

Tu nahajamo, še kvas laktaizo za presnavljanje mlečnega sladkorja,
saharazo za ono trsnega sladkorja in nukleazo za prebavo tistih belja¬
kovin,, ki vsebujejo žveplo in dušik.

Sodelovanje činiteljev je skoraj neumljiv čudež. Vitaminom in hor¬
monom se čudimo spričo njihovih delovnih smernic, njihovega vplivanja

34

na celice in tkiva, njihovega vpliva na rast in. presnovo. Vsak trenutek
naletimo na dejstvo njihovega medsebojnega sodelovanja ali nasproto¬
vanja in vendar n® oboje v čudežno skladnem fiziološkem in življenjskem
ustroju.

Kako čudežne so vezi med vsemi tremi skupinami činiteljev, pričajo
naslednje, četudi še ne popolnoma ugotovljene domneve. Izredno zani¬
miv posel opravlja v presnavljanju rumeni dihalni ferment — lakto-
flavin,, ki je istoveten  z vitaminom Bas.

Ta vitamin-ferment, ki spaja torej dve skupini činiteljev, omogoča
notranje dihanje tkiv. Pod vodstvom mešetarjev fosforja in bakra po¬
maga v celičnem barvilu rdečih krvničk — hemoglobinu — spajati kisik
z vodikom in oksidacijo železa iz dvoatomskega okisanja v triatomsko.

Ta dihalni vitamin je baje tudi istoveten ali je vsaj soroden s kor-
ti.nom hormonom skorje nadobisti ter soroden z očesnim rdečilom —
rodonsinom, vitaminom A in baje tudi vitaminom C. Gotovo jpa je nje¬
govo delovanje čudno skladno z vsemi temi snovmi.

Spomniti se je treba na to, da je »karotin« provitamin za rodopsin
in za vitamin A.

Vitamin A (po lekarniško »vogan«) se rabi kot zdravilo pri puber¬
tetni golši. Ta vitamin sodeluje,, oziroma zavira, delovanje tirozina in
tireotoksina, obeh hormonov ščitnice, ki sta z drugega vidika zopet drug
drugemu nasprotna.

Vitamin B, s katerim se zdravita endemična golša in Basedowova bo¬
lezen, sodeluje zopet s spolnimi hormoni.

Vitamin D je v svaštvu s parathormomom.

Vitamin C, ki je v skorji nadobisti, sodeluje z laktoflavmom ter vpliva
na presnovo železa in fosforja, kakor je zgoraj omenjeno.

Vitamina' A in E sodelujeta s seksualnimi hormoni.

Vitamini A, Bi iin Ba so v najožji korelaciji (vzajemnosti) s hormoni
hipofize, možganskega podveska.

Silo važno je sodelovanje med črevesna floro in vitamini. Za dojenčka,
čigar vitamin Bi je odvisen od sožitja z bacilom bifidomi, vitamin C pa
od sožitja z bakteriumom koli in bacilom acidofilom, je vsaka motnja
tega sožitja življenjski nevarna.

Res zanimiva in čudežna je sinteza (sestava) vitaminov A in K v
črevesu ob sodelovanju črevesne flore in žolčnih kislin, kar se posebno
kaže pri zlatenici, jeternem vnetju in krvavljivosti (Peliosis, Werlhoff).

Več bolezni je,, ki se začno z želodčnimi težkočami. Med nje spadajo
posebno bledica, tuberkuloza, predvsem pa nevarna: malokrvnost. Povzroča
jo usihanje želodčnih prebavnih sokov. Ugotovljeno je, da izbole prej ali
pozneje za hudo nepopravljivo malokrvnostjo ljudje, ki jim je bil zaradi
drugih želodčnih bolezni (ules) operativno izrezan večji del želodca ali pa
cel. Kakor so ugotovili angleški učenjaki, je nedostajanje ožit orna
oslafcljenje želodčne sluznice krivo, da zboli in umrje tak pacient za
nevarno malokrvnostjo. Po mnenju teh učenjakov izločajo želodčne in
dvanajsternikove žleze poseben ferment (notranji faktor), ki se spaja
z vitamini vrste B (Bžb, B.-s, Bi, Bs in Br), nahajajočimi se posebno: v
meseni hrani, kvasu in še drugje kot zunanjim faktorjem, ter omogočuje
normalno izdelovanje krvničk in preprečuje malokrvnost.

3 :

35

To vse nudi nov dokaz za čudovito sodelovanje med vitamini in kva-
sovi, čeprav domnevano nedostajia-nje lenega obedveh faktorjev še ni
dokazano.

Po najnovejšem mnenju sestajajo kvasovi (celotno imenovani holo-
fermenti) iz dveh delov: iz apofermenta, in kofermenta. Prvi je beljakovina
s to lastnostjo, da napada tisti substrat (predmet), za katerega je spe¬
cifičen. Drugi je preprosto sestavljena snov, specifična za kemijski po¬
stopek. Ta uravnava postopek v smer okisamja, razkisanja, razvodičenja,
izločenjc. ogljikove kisline itd. iz objekta, t. j. iz napadene snovi. V mnogih
že znanih primerih je koferment kakšen vitamin ali pa fosforova kislina.
Tak koferment je baje vitamin Baa, imenovan laktoflavin, ki stvarja s
fosforovo kislino rumeni dihalni ferment, ki je odgovoren za razkisanje
in okisanje, t. j. notranje dihanje tkiv. Nahaja se v vsaki celici.

* * * *

Upam, da sem z navedenimi dejstvi zadostno dokazal, da niso samo
zdravstveni, marveč tudi bolezenski pojavi tako komplicirani, da zdravnik
brez dobrega preudarka ni upravičen posegati s kruto roko v te še ne¬
poznane pojave in da mu mora lebdeti zmeraj »pred očmi ukaz: Nil no-
> cere! — Ne škoduj!

Vse življenje se čudim, zakaj zahteva občinstvo od zdravnika-, da ob
postelji vsakega bolnika piše recepte in ga »zdravi«, čeprav proti svoji
volji in svojemu preudarku. »Zdravimo« namreč tudi take bolezni,
katerih potek je dobrohoten in bolnikovo ozdravljenje že vnaprej zago¬
tovljeno-

Neumljivo mi je, počemu drega zdravnik s svojimi »posegi« v naraven
proces zdravljenja, katerega niti najmanj ne pozna. On kvari s tem
rečeni potek, ga moti ter nalaga- še večjo in težavnejšo nalogo naravi,
ki mora premagati bolezen, a razen tega še prenašati zdravljenje z bi¬
stveno strupenimi zdravih, in to vse samo zato, da se ukloni zahtevi
neukega- in naivnega občinstva. Drugačno pa je stališče, kadar grozi bol¬
niku smrt. Takrat mora zdravnik poskusiti vse, kar koli le more pomoči.

IV. Mleko

1. Pojem

Živalska vrsta vretenčarjev — sesalcev potrebuje za svoje mladiče, ki
so skoteni še negodni in nesposobni za samostojno življenje, več ali manj
časa. za nadaljnji razvitek, dokler ne dosežejo potrebne sposobnosti. Ker
v tem času tudi njihova prebavila niso zmožna, da bi prebavljala hrano,
katera jih popolnoma razvite ohranja pri življenju, jim je deda narava
za čas odvisnosti od matere s sesanjem možnost rasti in razvitka.

Mladič dobiva z mlekom najboljše branilo, živo in sterilno zs-nj ne le
po živalski vrsti, marveč celo individualno pripratvlSeno za prehrano,
prebavo, razvoj in rast.

36

Tako nam pravi zoolog ali človek, ki se bavi z znanstvenim razisko¬
vanjem živalstva.

Če bi pa vprašali tega ali onega, kaj je mleko, bi dobili seveda prav
raznotere, bolj ali manj povšečne odgovore.

Kmet nam bi najbrže odgovoril: Mleko je belo tekoče hranilo za ljudi
in živali, ki ga nam dajo živali mlekarice (pri nas krave in koze). Iz
njega pridobivamo maslo in sir,, a z njim je moči tudi dobro »zaslužiti«.

Kuharica bi nam rekla: Mleko je za kuho prepotrebno hranilo, mu¬
hasta bela tekočina. Če je zdrava in nepokvarjena, se usede in naredi
mastno zgornjo plast — smetano; če je razkrojena, se zasiri pri kuhi;
če je »popravljena«, krščena z vodo, barvama s korenjem, pomešana z
moko, mavcem, sodo idr., je pa škodljiva. Med kuho se najpoprej peni,
potem se dela po vrhu koža (ki ni mast, ampak spoj laktalbumina s kalci¬
jem karbonatom), katera se med vrenjem vzdiguje in kipi.

Mleko kipi pri 80 0  C, ker mu izhlapeva ogljikova kislina, vre pa in
valovi pri 101 0  C.

Nekoliko okisano, nečisto mleko, torej okuženo gojišče za bakterije,
se zgrize, če ga pristavimo k ognju, in sicer zaradi tega, ker toplota
bakterije hitreje pomnoži in ker zviša izhlapnina v mleku kislinsko stanje.
To stanje zvišajo bakterije s svojo pomnožitvijo absolutno, izhlapevanje
pa ga zviša relativno. Posledica tega je zgoščemje sirnine v večjih svaljkih,
kakor so sirninski kosmiči, ki jih stvarja želodec ob zgostitvi s sirilom.

Fizik (prirodoslovee) bi nam dejal: Mleko je bela neprosojna teko
čina, emulzija maščobe, ki reagira na lakmus (barvno snov) slabo lužno
ter jame, kakor hitro zapusti svoja naravna pota, se usedati (sedimen-
tirati) in razkrajati, nato pa se docela usede in zgosti v različnih plasteh
podobno kakor kri.

Kemik (loobar) bi se izjavil: Mleko je najpopolnejše hranilo, ker so
v njem beljakovine, sladkorji, tolšče, voda: in soli v razmerju, najprimer¬
nejšem za rast istovrstne živali. To bistvo dokazuje dejstvo, da je pepel
otrokovega telesa, popolnoma istoveten s pepelom ženskega mleka z izjemo
železa, ki ga v mleku ni.

Bakteriolog (baciloslovec) bi nam pojasnil vprašanje takole: Mleko
je izvrstno gojišče za različne bakterije. Predvsem za bacila acidofila,
bacila bifida, bakteriuma koli, bacila) jogurta, kefirja, kumisa idr., ki
vsi okisajo mleko. Različni kvasovi povzročajo vrenje mlečnega sladkorja
v mlečno kislino in alkohol, drugi bacili pa mleko celo zagrene.

Sijajno gojišče! V njem zraste že pol ure po »sterilni« molži v enem
gramu, t. j. kubičnem centimetru, 9000, čez eno uro 22.000, čez sedem ur
60.000, čez štiri in dvajset ur pa 6,000.000 bakterij. Razkroj mlečnih
sestavin, ki ga stvore te bakterije, izdelani strupi teh bakterij in stru¬
pene snovi razpada celic bakterij samih, onesposobljajo tako mleko za
vsakršno, tembolj pa še za zalivančkovo hrano.

Biolog (živijenjeslovec) bi nas poučil: Mleko je živa, tekoča tkanina:
(ker so v njem bela krvna telesca). Mleko vsebuje nešteto znanih in
neznanih bioloških sil, kakor različne vitamine, hormone, fermente, pre-
cipitine, lizine, toksine, antitoksine itd. V želodcu istovrstne živali se s
pomočjo specifičnega sirila v najfinejših kosmičih zaisiri. Mleko je res
kar čudežno obledela kri!

37

2. Izločanje mleka

V koži so številne žleze deloma cevkaste, deloma vrečične nairave
(tubulozne ali acinozne). Prve izločajo znoj, druge loj. Mokrota in mast
stei za fiziološko funkcijo koži nujno potrebni.

Med lojevke spada dojka, ki se. izoblikuje iz kože ter izločuje emulzijo
masti, nekakšen loj.

Kmalu po desetem letu se začne dekliček spolno razvijati; rasti mu
začno spolni znaki^ koža izloča veliko več loja (seboreja), obrašče.jo ga
lasje in razvijati se začne tudi dojka; na nekih delih telesa pa se tipično
(značilno) pojavlja mast.

Ako prerežemo dojko, vidimo, da je v bradavici pet do šest mleko-
vodov, ki drže v mlečni mešiček pod bradavico, od tam pa v posamezne
vrečice žlezastega tkiva, ki pa so še nerazvite. Okoli bradavice se nabira
v podkožni tkanini maščoba, ki že stvar ja grudi.

Vzrok temu razvitku so seksualni hormoni jajčnik.?.

• Razen dojke se jame večati tudi ščitnica na ukaz hormonov možgan¬
skega podveska. Ta zraste lahko tako velika kakor bolestna golšavost.

Brž ko žena zanosi, je razvitek dojke še mogočnejši. Razvijati se
začne mešičkasto žlezno tkivo, čigar vodi se stekajo v mlečni mešiček.
Kri polje čedalje močneje v te. organ, tako da se že na grudih poznajo
odebeljene in razširjene žile. Dojki sami postajata težki in v njih se
čutijo zadebeljeni vozli. Če stisnemo v zadnjih mesecih nosečnosti dojko,
iztisnemo nekoliko bale, mleku podobne tekočine, imenovane mlezivo.

Pojavljanje mleziva. in četrti dan po porodu mleka povzroča hormon
možganskega podvesk?; — prolaktin.

Mlezivo ni mleko, zakaj od tega se razlikuje v marsičem. Mlezivo je
bolj rumeno, ker premore večjo množino belih krvničk in rumeni karotin
(provitamin A). V mlezivu je manj sirnine, a več albumina in globu-
lina kakor v mleku. In zato se laže zgosti, maščobne kapljice so le ne¬
enako velike. Mlezivo vsebuje tudi več mangana kakor mleko. Mlezivo je
mladiču nujno potrebno ( , ker učinkuje na prve smolne dojenčkove stolice
odvajalno, morda zaradi oksidaze, ki jo ime; v sebi.

V konjereji in govedoreji se je doznalo, da zboli ter dostikrat pogine
vsako žrebe in tele, če ne sesa v prvih dneh življenja mleziva. Lahko se
trdi, da je mlezivo glede sestave: krvni serum (krvna tekočina).

Iz mleziva se izdeluje poseben sir, tako imenovana skuta.

Od prvega do četrtega dne tedaj dojenček ne dobiva pri materi mleka,
temveč samo biološko prepotrebno mlezivo. Četrti dan pa naredi spred
omenjeni podveskov hormon prolaktin nov čudež: V hudo bolečih dojkah
se nakrat pojavi mleko in šine v obilni meri vanje.

Mleko se ves čas dojenja — vse'leto — glede sestave ne izpremeni,
pač pa se izpreminja med vsakim dojenjem, in sicer tako, da) dobiva
dojenček v začetku obroka vodeno mleko, a kasneje vedno bolj mastno,
t. j. smetano in več belih krvničk. Čim bolj izsesa dojenček dojko, tem
večja je gorilna vrednost mleka, ker je mastnejše.

Dojka prideluje mleko na dva načina, namreč:

1. s filtracijo (precedit vi jo) iz krvi: mlečno tekočino in soli;

2. z aktivnim delovanjem žleznih celic: beljakovino, sladkor in mast.

38

a) Mlečni sladkor — laktoza — je galaktoza in glukoza (dvostroki
sladkor). Glukozo črpajo celice iz krvi, kjer se nahaja, galaktozo pa iz¬
delujejo oslice same ter spoje obe v laktozo.

b) Celice izdelujejo beljakovine, ki so: laktalbumin in laktglobulin iz
imenski podobnih sestavin krvi; kazein pa iz aminsksih kislin, ki v krvi
krožijo.

c) Celice izdelujejo nadalje mlečno maščobo iz fosfatidov in lecitina,
nahajajočih se v krvi. Le-ti izvirajo iz kopičene -masti in organske
maščobe.

Mleko je torej popolno hranilo, ki sestoji iz vode in soli, pridelanih
s filtracijo, beljakovin, maščobe in sladkorja, izdelanih po celičnih silah.

V celicah do j,kine žleze so kvasovi za razkrojitev beljakovin, masti
in sladkorja., v mleku samem pa kvasovi: amilaza, lipaza, oksidaza, preci-
pitini idr., ki opravljajo določene jim.prebavijalne posle.

Vitamine A, Bi, Bg C, D in E so našli biologi v mleku. Vitaminov
vsebuje mleko baje v celem deset. '

Hormoni prolan, lutein in folikulin so prav tako v mleku.

Ponovno so bili že omenjeni antitoksini, toksini in še druge biološki
delujoče snovi, ki se nahajajo v mleku.

Vse te snovi povzročajo nesprejemljivost dojenčkov za vse bolezni
v prvih treh mesecih življenj®!. Antitoksini prehajajo iz materine krvi v
mleko, bodisi da jih je materino telo šele pridelalo ob okužitvi (davica,
legar, ošpice, koze, otroška ohromelost itd.) ali pa jih je imelo že v sebi,
če je mati za take bolezni naravno nesprejemljiva.

Če pridemo v stik s človekom, ki trpi za nalezljivo boleznijo, obolimo
za njo, če smo sprejemljivi zanjo. Tako bolezen označujemo za konta-
giozno. V ožjem smislu imamo za infekcijske ali nalezljive bolezni samo
tiste, katere povzroča vdor mikrobov v človeško telo, ne pa takih, katere
povzročajo bodisi strupi ali pa zajedalci, ki prehajajo od človeka! na
človeka ali celo od živali na človeka.

Stik, s katerim se naleze bolezen, je lahko neposreden (kapavica!, lues
ipd.) ali pa posreden (zrak, bolnikove izločitve ipd.). Po novejših načelih
razlikujemo infekcijske bolezni v ožjem pomenu besede in kužne bolezni.

Prve so tiste, katerih povzročiteljice bakterije poznamo ter nam je
njihov način okužitve že znan. Med take otroške bolezni spadajo predvsem
davica, škrlatinka in tetanus ali konjska odrevenelost

Za kužne bolezni pa imamo tiste, katerih kužila — tako imenovanega
virusa (bolezenske klice), ki jih povzroča — večinoma ;ne poznamo, ker
z drobnogledom ni vidno ter ga ni mogoče z doslej znanimi pomočki in
načini gojiti. Te bolezni, ki jim je lasten poseben način okuženja in
ozdravljenja, zapuščajo okrevalcu za vse življenje imuniteto, t. j. ne le
delno, ampak popolno nesprejemljivost za prestane bolezni teh vrst.

K tovrstnim boleznim prištevamo (črrte) koze, kozice (variolois),
splošno obolenje za cepitvijo (generalizirano vakcino), raznesenje cepitve
po telesu, norice, pasovec, ošpice in še druge.

Bolezenska klica izdeluje v bolnem telesu strupe, toksine imenovane,
ki jih skuša bolno telo razstrupiti ali oslabiti s protistrupi (antitoksini).
Spomnimo se vnovič na izdelovalce teh zdravilnih snovi: bele krvničke
in vitamine!

39

Kakor že omenjeno, zapušča okrevalcu taka prestana bolezen dolgo¬
trajnejšo, krajšo ali celo vseživljenjsko nesprejemljivost, najmanj pa
povečano odpornost proti ponovni okužitvi.

Nesprejemljivost in odpornost sta prirojeni ali pa pridobljeni. Pri¬
dobljeni sta lahko trajnejši, če je človek bolezen prestal — imenujemo
jih aktivni; krajši, če so mu bili antitoksini samo brez sodelovanja nje¬
govega organizma, vbrizgani v obliki »serumov« ali pa krvi ljudi, ki so
take bolezni že prestali. Ta odpornost, trajajoča le kratek čas, se ime¬
nuje pasivna.

Predaleč bi vedlo, če bi hotel navajati tu številne primere, v katerih
sem tvegal med svojo dolgoletno prakso, da je za hudo nalezljivo bo¬
leznijo trpeča mati dojila kar naprej otroka, ne da bi ga osamili, odnosno
prepustili drugim rokam in odstavili.

Nikdar^ v nobenem primeru ni otrok obolel, kam li toliko, da bi bilo
moči bolezen spoznati. Vsi otroci so ostali praktično zdravi ter so se
nemoteno razvijali in rasli.

Bolni materi ni dojenje nikdar škodilo, ker je pač oddaja mleka za
žensko' telo fiziološka in majhna naloga, spričo dejstva, da žensko telo
stvori iz imponderabilije (netežnine) dveh celic vse otroško telo, ga
spravi s silnim naporom med velikimi bolečinami na svet, ozdravi veli¬
kansko rano v svojem lastnem telesu, posledico poroda, ter prestane
zmagovito vse nevarnosti infekcije po porodu.

3. Molža

Kot mlad fant sem preživel vsake počitnice na posestvu svojega očeta
— v lepih, nepozabnih vinskih goricah štajerskih. Z največjim zanima¬
njem sem gledal kakor vsak mestni otrok molžo in nisem mogel razumeti,
zakaj se je mnogokrat moja teta, ki je molzla, razjezila, češ da ta pre¬
kleta krava ne da mleka. Poklicala je svojega brata — mojega strica,
ki je skušal kravo pomolsti, a če ni imel uspeha, je sezul škorenj in
žival z njim nabunkal.

Dva važna biološka vzroka razlagata to dejstvo molže. Iz prakse je
teta ob molži ponovno postregla kravi z najljubšo ji pičo — pravkair
pokošeno koruznico, ki jo je povrhu še polila s slano vodo. V tem raz¬
položenju ugodja so krave rade volje »dale« mleko ali prav za prav
namolzlo se je več.

Že pred več desetletji sem čul, da. znajo »Švicarji« —• mlekarji na¬
molsti več ko naše ženske, in to bojda zategatelj, ker umejo ustvarjati
pri kravah prijetno razpoloženje z boljšim načinom molže.

Važna je tehnika molže, ki je popolnoma prilagodena načinu sesanja
teleta. Tele Skače na paši okoli krave in se kar hipoma spomni, da. bi
bilo včasi dobro polokati nekoliko mleka. Priskače do vimena, sune nekaj¬
krat z gobčkom v vime in začne sesati, mati pa. se medtem kar mirno
pase naprej.

Amerikanci so izdelali posebne molzne električne sesalke, katere naj
bi pomolzle v kratkem času po trideset do štirideset krav naenkrat. Z
uresničeno zamislijo so žalostno pogoreli in poskuse opustili, ker so na-

40

molzli le malenkostno množino mleka, kajti električna molža ni bila
podobna sesanju.

Dojenje je kompliciran fiziološki pojav. Pri njem sodeluje duševno
razpoloženje s telesnim ugodjem matere na poziv deteta, jokajočega za¬
radi lakote, ob natančnih časovnih opredelitvah za posamezne obroke
pitja. Mati mora biti samozavestna, uravnovešena, mirna, brezskrbna in
zadovoljna, ne pa žalostna in razburjena.. Sesanje ne sme povzročati ne¬
ugodja ali celo bolečin.

Dojenje je važen del seksualnega užitka! Dojenje je tako za otrokovo
kakor nič manj materino zdrg.vje brezpogojno in nujno potrebno.

Skrajni nesmisel je to, kar so šele pred kratkim »moderni« pediatri
odredili: razdružita naj se mati in otrok! Mater kot doječo žival v hlev,
kjer se jo s strojem molze, da daje mleka za. več zalivančkov. Otroka v
bolniško sobo, kjer ga čuva in mu streže tuja žena brez ljubezni in ozira
ter ga z mrtvim, če ne pokvarjenim mlekom njegove lastne matere
iz stekleničice skozi .gumasti nastavek in z odmerjeno množino pri¬
silno zaliva. S tem se uniči vsako sožitje med nedeljivo enoto — materjo
in otrokom. Ozirajmo se vendar na neogibno potrebni duševni in telesni
stik matere z otrokom!

Izmolzeno in iztisnjeno mleko se vliva tedaj shlajeno in inficirano
(okuženo) v steklenice, zopet segreva ter daje otrokom na nenaraven in
nevaren način iz stekleničice. In to vse ne glede na znano dejstvo, da se
mleko izpremeni takoj, ko zapusti ženske mlekovode, da »umre«.

Ugotovljeno je, da se izsesano mleko od mleka, ki je bilo iztisnjeno,
glede bioloških lastnosti zelo razlikuje. Posledica takega zalivanja so
statistično dokazane pogostnejše driske in slabši razvitek otrok. Dokaz,
da je temu zares tako, vidim tudi v dejstvu, da: se v naprednih državah
ustanovljene nabiralnice ženskega mleka niso obnesle in da obstoječe
opuščajo.

Kadar koli zagledam, ženo, ki s silo iztiska ali izčreplja; mleko iz dojke
v umazano, nesterilno, mrzlo posodo na mizi, mi lebdi vedno pred očmi
»stuljenje«, s katerim korakata skupno duševna potrtost in osramočenje
namesto udobja., sreče in blaženosti.

Kakor je objem vrhunec najlepše poezije in najslajše sreče v ljube¬
zenskem doživetju, tako je dojenje najvzvišenejši čin materinske dolžno¬
sti, poln najkrasnejše in najčistejše materinske sreče.

Pri molži krav se doznava, da se molze mleko v dveh časovnih fazah.
Prva faza daje prav malo mleka — samo tisto količino, ki se nabere v
mirujočem vimenu od poprejšnje molže; pri nas po krog šestih, čez noč
pa desetih urah. A kadar zaloti kravo ugodje, ki ga je pripisovati dobri
piči, pravilni mehki roki in molzačevi tehniki, »da« krava mleko, t. j.
mleko šine v vime, in se v tej drugi fazi namolze v veliki množini.

Nekoliko sem se teoretično bavil z mlekarstvom. Med vso svojo prakso
sem našel samo tri hleve z dobro rejenimi in debelimi kravami. Kaj je
prav za prav vzrok, da so krave mršave, ne vem. Mo^da goveja tuberku¬
loza, morda lakota, najbrže pa nepotrebno zapiranje živali v nehigienskih
hlevih, namesto bivanja na prostem — na paši. Le pasoča; se živina je
zdrava!

Zanimiv je postopek izmolzitve, temelječ na hormonskem delovanju.

41

Izgubljamo mlade krave — najboljše mlekarice, ki ao pozneje samo
za pitanje in nesposobne za pleme. Po otelitvi se krava skopi (kastrira),
s čimer se izloči delovanje hormonov jajčnika. »Prolaktin« dobi premoč
in krava doji tri leta dobro. Toda potem mleko usahne in krava mora
k mesarju, ker se ne more, skopljena, več obrejiti.

Zanesljivih pomočkov, ki bi priganjali izločanje mleka, ni. Za ženo
se navajajo: jod, tireoidin, vitamin Bi in hormon prolaktin, ki daje naj¬
več upanja za prihodnost, a še ni uveden v prakso.

Iz prakse pa vemo, da imamo uspehe v tem pogledu z rženim kruhom,
ki vsebuje mangan, in s pivom. Le-to vpliva kot tekočina in hranivo, kot
»tekoči kruh« in alkoholna pijača, ki podkrepuje duševno ugodje in za¬
upanje v lastno zmožnost dojenja in samozavest. V stari dunajski doj-
nišnici, v kateri sem prakticiral, so dobivale vse doječe matere ržen kruh
in po liter piva na dan.

Znano je, da požro nekatere živalske matere, kakor svinja., krava,
psica, mačka idr., po storitvi posteljico ali placento. Baje se mora to. pri
svinjah preprečiti, ker sicer požro še mladiče. Iz tega dejstva so sklepali
biologi, da vsebuje nemara posteljica snovi, ki pomagajo izločati mleko.
Toda na žalost se organski preparati iz posteljice v rečenem smislu niso
obnesli. V zadnjem času se je dognalo, da more »prolaktin« šele tedaj
delovati, ko se je materino telo otrebilo posteljice, ki s svojimi »organ¬
skimi hormoni« preprečuje delovanje prolaktina.

4. Sesanje

Mati je kruh; oče pije vino; otrok sreblje juho; dojenček sesa.

Kadar jemo, odgriznemo najpoprej kos kruha, nato ga zgrizemo, pre¬
žvečimo, predelamo s slino, izoblikujemo z jezikom v grižljaj, porinemo
s korenino jezika ob zaprtem nosu (nos se zapre z mehkim nebom in
jezičkom) s pomočjo kompliciranega delovanja živčevja in mišičja, kot
požirek skozi 'ožino žrela v požiralnik, od koder ga le-ta sam odpravi v
želodec s pomočjo mišičnega valovanja.

Podobno je sicer tudi s pitjem in srebanjem, vendar pa toliko različno,
da se pri srebanju vdihuje zrak in vsrkava tekoče hranilo v požirku.

Toda popolnoma drugačen je način sesanja.

Dojenčkove ustnice so skoraj vedno vsaj v prvih tednih njegovega
življenja, kakor bi bile ožgane. Po dolgem je na rdečini ustnic guba,
odnosno površina ustnic je nabrekla. Ta guba omogoča dojenčku, da se
prisesa na bradavični kolobar, prijemši vso bradavico v usteča. Potem
zapre nos ter zmanjša z vdihom tlak v ustecih. Že s tem dejanjem dobi
iz bradavice nekoliko mleka v usteča. Po vsesanju na kolobar oddalji
spodnjo čeljust od zgornje, kakor bi hotel zazdehati, s čimer se ponovno
zmanjša tlak v ustecih. Nato ugrizne na kolobar dojke, t. j. na mlečni
mešiček, ki je zaradi duševnega, živčnega in' mehaničnega razpoloženja
matere že poln mleka., ki mu brizgne v usteča.

Dojenček ponovi to dvakrat do trikrat, nato pa enkrat požre, pri¬
bližno šest do sedem gramov mleka. Ta požirek se sliši in čuti, kar je
važno za spoznavanje morebitnega stradanja in lakote ob prsih.

42

Ves postopek je dojenčku olajšan, ker še nima zob. Zategadelj je kot,
ki ga tvorita zgornja in spodnja čeljust, manjši nego pri odraslem člo¬
veku ter tako omogočena večja razdalja obeh čeljusti in večje zmanj¬
šanje tlaka. Važno je to, da dojenček ne stiska dojke z zobmi, marveč
z roboma čeljusti.

5. Dojenje

Kako se doji? — Mati sedi na nizkem stolčku ter drži otroka poševno
v naročju na podlehtnici. Bradavico in kolobar mu potisne z eno roko
v usteča, z eno roko pa odriva od dojenčkovega noska dojko, da more
dete prosto dihati. Dobro je, če iztisne pri tem otroku v usteča nekoliko
kapljic mleka.

V kakšnem razmerju sta dihanje in požiranje pri dojenčku, ni popol¬
noma jasno. Nekateri učenjaki trde, da more delati dojenček oboje hkrati.

Vsekakor olajša otroku požiranje zgrajenost njegovega trupa.

Če ogledujemo dojenčka, opazimo, da ima v primeri z odraslim člove¬
kom preveliko glavo, prekratke okončine, predolg valjast trup in napet
koš, tako da je videti, kakor bi bil nadušljiv. Najvažnejši razloček med
dojenčkom in odraslim človekom pa je prekratek vrat. Posledica tega je
dvojna. Pri požiranju seza dojenčku jabolko visoko gori v še ne dovolj
izdolbeno žrelo; zaradi tega mu teče mleko mehanično ob obeh straneh
pokrovke jabolka tako, da se mu ne more tako hitro zaleteti kakor
odraslemu človeku. Druga, a žal ne prijetna posledica bližine nosa in
jabolka pa> obstaja v tem, da se dojenčku vsaka infekcija nosa prenese
laže v jabolko in sapnik, ker sta zavoljo že zgoraj omenjente anatomske
lastnosti nos in sapnik drug drugemu bližja nego pri odraslem človeku.

Iz načina vsesanja na kolobar se lahko razvidi, da more piti dojenček
tudi ob ženskih prsih s slabo razvitimi, navznoter obrnjenimi ali plošča¬
timi bradavicami.

Velikanska je razlika med tem, kako sesa dojenček in kako pije ali
vsrkava zalivanček.

Zalivanček leži po navadi med pitanjem na hrbtu. Iz stekleničice in
nastavka mu teče mleko v usteča, ne da bi se mu bilo treba truditi, tako,
da> mora navadno hiteti s požiranjem, ako naj se mu ne zaleti in naj se
ne zaduši. Zraven požira obenem veliko zraka. Posledica tega so razširje¬
nje želodca, riganje, bruhanje po pitju in bolečine. Predpis je tedaj tak,
da se naj po pitanju posadi dete pokonci, de more požrti zrak izrigati.

Dojenčka sesanje utrudi. Zato se mu orosi čelo. A l?akor hitro je sit
— po desetih, dvajsetih minutah — spusti zadovoljen bradavico in utru¬
jen zaspi.

Zalivanček po pitju ne more zaspati, ker ga boli nagačeni želodec.
To bol pa ima zopet sam pomotno za čut lakote. Zaradi tega se dere.
Mati misli, da je otrok še lačen. Zato mu napolni usteča še bolj z mlečni¬
mi pomijami ter še poveča s tem že tako narejeno osnovno in usodno
napako.

Posledica tega so spitanost, bruhanje, driska*, ker je prekoračena to¬
leranca (strpnost) prebave, močnata ali mlečna okvara., rahitis, obolenje
dihalnih organov, bledica, prebavna sušica in smrt. Zaradi napačne pre¬
hrane otroci zbole, za infekcijami, ki jih hudo oslabele napadejo, pa mro.

43

6. Dojenček — zalivanček

N,a podstavi lastnih štiridesetletnih skušenj moram samo izjaviti, da
sem prepričan in povsem u ver jen, da je dete skoraj nemogoče odgojiti
brez ženskega mleka. Čeprav kažejo sem ter tja kakega na videz zdra¬
vega otroka, ki ni užil niti kapljice ženskega mleka! To je samo silo
redka izjema, ker jih za enega takega, umre sto.

Razlika med načinom pitja dojenčkov in zalivančkov je bila že po¬
jasnjena. Zdaj pa je vsekakor treba, nekoliko več izpregovoriti o razliki
med sestavo mleka, ki ga dobivata, da se more določneje sprevideti raz¬
lika glede prebave.

Zatorej si oglejmo te razlike ter jih premislimo!

I. Dojenček dobiva za svojo živalsko vrsto, ki ji pripada, najboljšo,
zanj tudi »osebno« pripravljeno, najlaže prebavljivo, živo in zdravo, t. j.
sterilno hrano. Dojenček je ljudožerec, ker prebavlja človeško beljako¬
vino, a zalivanček je govedožerec. — To je prva in najvažnejša, razlika.

II. Dojenček dobiva živo, biološki čudežno delujoče tkivo, in sicer na
tako živ način, da mu prehaja hranilo naravnost iz pridelujočega organa
ob telesni toploti, sterilno, v usta in želodec.

Ker pa nima dojenček za sprejemanje velike množine popitega; mleka
niti dovolj velikega želodca, oziroma ima le želodček, niti do konca prve¬
ga leta starosti še nobenih drugih želodčnih prebavnih sokov, razen sirila,
ki je zanj tudi svojstveno, se v njegovem želodčku mleko samo zastri
v najfinejših kosmičih, sirotka pa odteka pri tem sproti v dvanajsternik.

Zalivanček dobiva mrtvo, skuhano hranilo iz tujevrstne beljakovine in
tuje sestave ter nima za njegovo prebavo primernega govejega sirila, zato
se mu zasiri v želodčku kravje mleko v debelih, le s težavo prebavljivih
svaljkih.

A zakaj ne dobiva zalivanček živega kravjega mleka?

Izkazalo se je, da je nekdanje naziranje, za mojih mladih let splošno
razširjeno, da morajo otroci piti kravje mleko toplo — »izpod krave«,
če naj uspevajo, ne le zmotno, marveč celo kar nevarno.

Dokazano je, da prehaja bacil goveje tuberkuloze tudi na človeka in
ga inficira ali okuži. Ker pa niso samo krave tuberkulozne, marveč so
tudi hlevi inficirani, je bila tedanja navada, nositi otroke v kravje hleve,
tembolj nevarna, nesrečna, ppgrešna in škodljiva. Še dandanes vlačijo
matere otroke, obolele za oslovskim kašljem, v plinarne, kjer naj bi
vdihavan gorilni plin ublažil in ozdravil imenovano otroško bolezen. Toda
tudi ta poskus zdravljenja je popolnoma neuspešen.

III. Dojenček dobiva torej sterilno, zalivanček pa v najboljšem pri¬
meru že delno razkrojeno, inficirano, umazano mleko, ki je pozneje pač
pasterizirano (očiščeno).

Pasterizacija in kuha ne dosežeta namreč nič drugega kakor to, da
pomorita pač bacile, ne pa njihovih trosov ter ne uničita niti njihovih
toksinov niti strupenih šnovi mlečne razkrojitve.

Kako daleč seza ta razkroj, kaže dejstvo, da velja za dobro in zdravo
še tako mleko, ki ne vsebuje strupenih klic več ko deset tisoč v enem
kubičnem centimetru.

44

IV. Razlike med vrstami mleka so takšne, da se zdi naravoslovcu kar
neumljivo in nemogoče, da zalivamo otroke z mlekom te ali one tuje
živalske vrste.

Ko sta Kristobal Kolon in Amerigo Vespucci odkrila Ameriko, ni bilo
na vsi novi celini niti ene živali mlekarice. In vendar je živelo tam kaj
zdravo, delavno, junaško in blago človeško pleme Indijancev, ki je v
marsičem prekašalo Evropejce. Matere so dojile same, a če katera dojiti
ni mogla, ni imela živega zaroda in se tako ta njena usodna hiba ni
mogla podedovati naprej. Na to dejstvo se opira že stoletja živinoreja.

Vrnimo se k razliki pod I.!

Mleko je za vsako živalsko vrsto sestavljeno različno, in sicer po
potrebi rasti, razvitka in življenjskih okoliščin za vsakega mladiča. Zato
vidimo, da vsebuje mleko tam več gradbenih snovi, čim hitreje raste
mladič. Relativno je treba tem več kuriva, čim počasnejša sta rast in
razvitek. -

Sestavo mleka pri različnih vrstah sesalcev naj predoči tale pregledna
razpredelnica:

V mleku tistih vrst živali, ki hitreje rasto, je tedaj primerno več
beljakovin in soli, t. j. sestavin, ki jih potrebuje mladič za rast in gradbo
telesa.

Razmerje med beljakovinami : sladkorji : tolščami : solmi

v ženskem mleku 3 7 4 0 2

v kravjem mleku 7 4 4 1

potemtakem: beljakovine 1 : 2 sladkorji 2 : 1 tolšče 1 : 1 soli 1 : o

Razmerje med različnimi beljakovinami je važno v toliko, ker vsebuje
žensko mleko najžlahtnejše beljakovine — albumina — štirikrat več ko
kravje mleko. Toda to je samo kvantitativna ali kolikostna razlika, zakaj
v poštev prihaja še kvalitativna ali kakovostna.

Dojenček dobiva beljakovini: človeški laktalbumin in laktglobulin. Te
dve beljakovini sta popolni beljakovini, t. j. sestavljeni iz sedem iin dvajset
aminskih kislin, ter sta nositeljici ne le vrstnih, ampak tudi osebnih
lastnosti.

Znano dejstvo je, da imajo vsi narodi ,za resnico, da prehajajo doji-
ljine telesne in duševne lastnosti na otroka. Koliko je to resnično, se ne
da ugotoviti točno, a nedvojbeno je, da velja tudi v tem primeru latinski
izrek: Publica farna, non semper vana (»Ljudski glas — božji glas«).

45

Ker pije zslivanček kravje beljakovine, kajpada teh materinih ali do-
jiljinih lastnosti ni deležen.

Druga beljakovina, ki jo premore vsako mleko, je sirnina. Ta je ne¬
popolna beljakovina, ker ji nedostajajo nekatere aminske kisline, katerih
tudi dojenčkovo telo sestavljati ne more. Še važnejša za dojenčka in nje¬
govo prebavo pa je lastnost kravje sirnine, kajti za njegovo zgostitev
otroški želodček nima specifičnega, t. j. govejega sirila. V zalivančkovem
želodčku se zasiri torej kravja sirnina; v velikih kosmih in svaljkih, ki
so teže prebavljivi kakor kosmiči ženske sirnine.

Razen tega je razlika tudi kvalitativna, kar nazorno prikazuje sprednja
razpredelnica;. V ženskem mleku je več popolnih beljakovin (albumina
in globulina), v kravjem pa več nepopolne beljakovine (sirnine).

Zalivančkova prebava je torej težavnejša in podaljšana. Zalivanček
potrebuje za! prebavo svojega hranila trojno množino prebavnih sokov
in tretjino več časa. Zato bi morali dovoliti zalivančku med posameznimi
obroki pitja vsaj po štiriurne odmore.

Razmerje med solmi v ženskem in kravjem mleku je:

Glede fosforja in železa, ki ju je v ženskem mleku zelo malo, je važno
to, d .21  sta v ženskem mleku spojena z beljakovinami, tedaj organično, v
kravjem pa z anorganskimi kislinami.

Razlika vsebine soli je — kakor prikazuje razpredelnica — odvisna od
mladičeve rasti, in to ne le kvantitativno, marveč tudi kvalitativno.

Tolšči se v obeh mlečnih vrstah zelo razlikujeta.

Kapljice tolšče, emulgirane v ženskem mleku, so manjše, enakomerno
velike in obdane s tanjšo ovojnico iz sirnine kakor one v kravjem mleku.
Obdajajoča ovojnica je potrebna zato, da ostane maščoba emulgirana.
Kadar mleko zmetemo, razbijemo ovojnico; maščoba se sprime ter na¬
stanejo presno maslo in zmetki.

Maščoba sama na sebi je kvalitativno različna. Ženska maščoba vse¬
buje več oleina, kravja pa več stearina, palmitina in tudi več kislin, ki
dražijo zalivančkove prebavne organe.

Posebno diferentno (različno) je kozje mleko, čigar maščoba ima veliko
kaprilske in kapronske kisline, ki sta za zalivančka posebno nezdravi in
škodljivi. Baje je V kozjem mleku tudi neki poseben strup, ki pozvroča
zalivančku hudo bledico.

Vendar slovi kozje mleko pri nas za boljše od kravjega. Mislim, da
samo zategadelj, ker je vednp bolj presno in bolj čisto kakor kravje, to
pa zaradi tega, ker so koze dosti čistejše nego krave in ker je kozje
mleko po navadi pomolzeno tik pred pitjem.

Razkrojitev teh snovi in tolšč je tedaj za izalivančka neprimerno težav¬
nejša. Dramatično je zanj dejstvo, da je biološka sila njega celic z otežko-
čeno prebavo tako zelo zaposlena, in izčrpana, da ne preostaja več nobene
zdravstvene sile, s katero bi se zalivanček branil in.očuval infekcij.

za natrij 1 : 3

za kalcij 1 : 4

za mangan 1 : 2

za baker 1:2

za fosfor 1 : 8

Podobno razmerje velja tudi
za kalij, ki ga je v ženskem
mleku tudi manj kakor v krav¬
jem.

46

Kakor vemo, zahteva večja množina šoti večjo množino ^vode v smislu
ozmoze. Posledica tega so pri zalivančku zabuhlost, bledica, zaprtje, pre¬
bavno gnitje, pogostno močenje, »huda voda« in kožna vnetja.

Tudi sladkorji se razlikujejo, in sicer ne le kvantitativno, temveč po¬
sebno kvalitativno. Razlika je velikanska. Četudi zanemarimo popolnoma
nerazčiščena vprašanja o razliki mlečnega sladkorja pri ženi in kravi,
vidimo vendar, kako strašno je oškodovan zalivanček.

Preiskave in poskušnje v zadnjih petdesetih letih so. praktično doka¬
zale, da prebavlja zalivanček laže kravje mleko, če ga razredčimo z vodo,
oziraje se na množino njegovih sestavin, in če nadomestimo potem nedo-
stiajajoče sladkorje z mešanico dveh vrst sladkorja. To mešanico naj bi
sestavljala en disaSharid (mlečni sladkor) in en poJisaharid (škrob). Praksa
pa je pokazala, da je boljša mešanica iz trsnega sladkorja in moke kakor
iz mlečnega sladkorja, in moke.

Baje so v otrokovem želodčku izpadli sirninski kosmiči pri taki razred¬
čitvi hrane manjši, finejši in zato laže prebavljivi.

Z razredčitvijo prilagodimo sestavo kravjega mleka ženskemu. Belja¬
kovino zmanjšamo na polovico, sladkorje pomnožimo v smislu ženskega
mleka, a na maščobe se ne oziramo, ker je njihov minimum že tako vselej
dosežen.

Tu naj sledi zdaj še navedba nekaterih drugih razlik!

Žensko mleko vsebuje deset vitami,nov, zanesljivo pa vitamine A, Bi,
Bs, C, D in E,'in sicer v lecitinu, ergosterolu, karotinu in ksantofilu. Tudi
v tem primeru kravje mleko ženskega glede dobrine ne doseza ker nima
vseh vitaminov in ne v potrebni množini.

V ženskem mleku so kvasovi: amilaza, lipaza, oksidaza, precipitin in
pepsin, ki so vsi specifični ter jih kravje mleko kot takih sploh ne vse¬
buje. In tako je zopet zalivanček oškodovan, ker si mora pomagati pri
prebavi brez njih.

Kravjemu mleku nedostaja seveda vsak človeški hormon, a v ženskem
mleku se nahajajo prolan A, prolan B, lutein in folikulin.

Da ne more kravje mleko vsebovati antitoksinov, t. j. protistrupov za
človeške bolezni, se pač razume. Znova torej dokaz več, zakaj je zali-
vanček dovzeten za najrazličnejše človeške bolezni, dojenček pa glede
njih odporen. Zato je prav gotovo in lahko umljivo, da pomenja dolgo
dojenje življenjsko zavarovanje za dojenčka!

Ob tej: priliki je treba omeniti tudi kakovost kravjega mleka. Mleko,
ki ga je moči za najhujšo silo še označiti kot prikladno za prehrano zali-
vančkov in otrok sploh, mora biti higienski pomolzeno, od zdravih krav
(ne tuberkuloznih, okuženih s slinavko ali nemara še drugače bolnih) iz
higienski urejenih hlevov, presno namolzeno (da se ne razmnožujejo
klice), pasterizirano, oddano v porcijskih steklenicah, razredčeno in do¬
stavljeno dojenčku v hišo. Samo pri tako skrbno pripravljenem mleku
odpade doma; vsaka možnost, da se rie skvari, zbog nepazljivosti ne zasiri
ali pa zaradi predolgo trajajočega prekuhavanja ne uničijo še tiste ma¬
lenkostne biološke sile, ki v njem po pasterizaciji in prenosu še ostanejo.

Posebno dandanes se vidi, ksiko potrebna bi bila pri nas mlekarna, ki
bi oddajala neprikorno otroško mleko.

47

Za mojih mladih let smo predpisovali zdravniki za zalivančke mleko,
pomolzeno le od ene same krave, krmljene s senom. To se je izkazalo
za pomotno. Res je, da, je mleko krav, krmljenih s suho pico, t. j. s
senom, čistejše, ker take krave pač manj gnoje in je njihov gnoj manj
tekoč, ter so tedaj manj ponečejene kakor pa krave, pasoče se po trav¬
nikih, ob zeleni piči in driski.

Kar se tiče krmljenja, je o njem več povedano že med vitamini, zlasti
da vsebuje vitamina A samo ali največ mleko krav, ki se pasejo zgodaj
spomladi na mladi paši, obsevani od sončnih žarkov.

Zdaj se predpisuje za zalivančke mešano mleko, t. j. mleko mnogih
krav s paše, ker je tako mleko stalno enako sestavljeno. Znano je, da
dajo krave različno mastno mleko; s tem se torej doseza neprestano
enak odstotek maščobe v mešanem mleku.

Vse krave morajo biti cepljene proti goveji tuberkulozi, povrhu pa
tudi pod stalnim živinozd-ravniškim nadzorstvom, ker ni nevarna zgolj
tuberkuloza, temveč sta opasni tudi parkljevka in slinavka kot prenosni
in nalezljivi bolezni.

Hlev mora biti higienski urejen in opremljen,, a mleko »sterilno« po-
molženo, kar je v naših razmerah nemogoče. Krave se morajo pasti na
soncu, ker pomnožujejo ultravioletni njegovi žarki,, obsevajoči krave,
vitamin D, ki je v mleku.

V Sloveniji so žalibog pač zelo redki vzorni kravji hlevi, zares vzorno
oskrbovane mlekarne pa; ni po vsej priliki prav nobene.

7. Doječa mati in dojilja

Kakor je bilo že pojasnjeno, spada človek med vretenčarje — sesalce.
Njegovi mladiči so skoteni še tako negodni, da niso v stanu živeti samo¬
stojno. Saj ne vidijo, ne slišijo in se še ne morejo toliko gibati, da bi
si iskali sami potrebne hrane; njihovo živčevje ni niti v psihičnem (duš¬
nem) niti v fizičnem (telesnem) pogledu zadosti razvito. A zlasti negodna
so njihova prebavila. Navezani so torej na sesanje, ki jim nudi zanje
posebno pripravljeno hrano, katere jim skoraj ni treba: prebavljati.

Pediatrija,, ki si je pridobila za študij presnove, prehrane in prebave
največje zasluge, se mora ozirati na- dojenje s treh vidikov, in sicer:

a) z vidika kakovosti ženskega mleka; ta vidik pa zanemarja, kolikor
se ne tiče kemije mleka, ampak še neznanih bioloških sil;

b) z vidika množine mleka, iki ga potrebuje dojenček; ta vidik je kar
najnatančneje in izčrpno obdelan — pravilneje preskušen;

c) z vidika, ki se nanalša na telesni ustroj (konstitucijo) dojenčka in
druge njegove življenjske okolnosti.

Glede zadnjega vidika je moči odločno trditi, da je materino mleko
edina in najboljša otroška hrana ter da materino mleko v slehernem
pogledu nadikriljuje ali prekaša dojiljino mleko. Žensko mleko ni nikdar
škodljivo, razen v primeru alimentarne intoksikacije, t. j. prebavnega za-
strupljenja, ki se po starem imenuje »otroška kolera«.

Opozarjam na to, da si je priborilo dandanes, po hudih zmotah, uve- •
denih pred kratkim v pediatriji, vendarle zmago osnovno načela, da se

48

niti mati niti dojilja ne sme molsti, ampak da mora normalno dojiti,
ker ob molži mleko zajradi nedostajanja živčnih in mehaničnih dražljajev
na kakovosti gubi.

Ob začetnem uveljavljanju pediatrije so pripisovali zdravniki pri pre¬
sojanju ženskemu mleku po krivici slabe lastnosti, ker se jim je videlo
vodeno, kadar so ga odbrizgali.

Ugotovljena je resnica, da otroci pri različnih dojiljah različno uspe¬
vajo. To dejstvo je bilo še v začetku moje prakse izvor znatnih težkoč
ter velikih nesreč in propasti tako dojilj kakor dojenčkov. Ustanova dojilj
— preostanek srednjeveške sužnosti — je v bistvu nemoralna.

Pomisli naj se samo na slabotnega, dostikrat bolehnega, a bogatega
otroka, ki slabo sesa, ker ga njegova mati ne more dojiti. Zato mu kupijo
mleko tuje žene ter ukradejo dojiljinemu otroku življenje in zdravje. Do-
jiljino dete v rejii, ogoljufano za materino mleko, skoraj vedno hira in
umre.

Slab in bolehen telesni ustroj bogatinovega otroka pa povzroči zaradi
slabega sesanja, da usahne dojilji mleko. Toi dejstvo usihanja se je pripi¬
sovalo in se še pripisuje po krivici slabemu izločanju mleka dojk namesto
slabemu otrokovemu sesanju. Dojiljo odpuste in najmejo drugo, tako da
uniči bolestno razpoložen bogataš vrsto eksistenc dojilj in zdravih otrok
ubožnega sloja.

Že spredaj je bilo omenjeno, da zalivajo »moderni« pediatri dojenčka
z ženskim odbrizganim mlekom namesto da mu puste sesati, češ da je
sesanje nevarno .zaradi prenosa luesa in drugih infekcij. To nikakor ni
res. Pregled dojilje z njenim otrokom in tujega otroka zadostuje, da se
zanesljivo ugotovi zdravstveno stanje vseh treh. Ako pa se pregleda še
kri upoštevancev z Wassermannovo reakcijo (preškušnjo), se pripusti
lahko brez skrbi otrok k dojiljinim prsim.

Za mojih mlajših let, ko so najemali zlasti imovitejši ljudje še precej
dojilje, me je doletela zelo pogosto naloga, da sem moral pregledati novo
dojiljo zaradi njene dojilne zmožnosti-

Zmeraj sem se čudil, kako je mogoče, da lepe, mlade, zdrave, bogate
matere ne do je, marveč najmejo za dojenje svojega otroka odnosno za
ta najlepši posel materinstva tujo, ostarelo,, izmozgano, večkrat brezzobo,
neolikano in umazano babu-ro, ki je vrh vsega prav cesto še dvomljive
nravne kakovosti.

S svojo upravičeno zahtevo, naglašeno v vsakem, posameznem primeru,
naj sprejmo skupno z dojiljo v hišo tudi njenega otroka, sem se skoraj
vedno strašno hudo zameril in zaletel.

Nad vse važno je za presojo dojiljine kakovosti nastopno: anamneza ali
zdravstveni popis njenega življenja, starost, zobovje, prebava, prehranit-
veno stanje idr. V tem pogledu je dandanes stališče zdravnikov lažje,, ker
morejo vzlic pogosto lažnivi anamnezi podpreti svoje mnenje glede na
najnevarnejši bolezni za, prenos na otroka: na lues z Wassermannovo
reakcijo in na tuberkulozo z Rontgenovo sliko, ter tako pripomoči, da se
otrok laže izogne tema dvema nevarnima boleznima.

Zal. št. 22 4

49

Kar se tiče oblike in presoje dojk smo se poprejšnje čase preveč za¬
našali ne; njihovo zunanjo okroglo obliko, dobro razvito omrežje žil od¬
vodnic na grudih, potem na velike težke dojke, polne zadebelin žleznega
tkiva, srednjevelike, narazen in navzgor štrleče bradavice, iz katerih se
je moralo iztisniti mleko v štirih do petih, močnih curkih.

Posebno važnost smo prisojali dojiljini »starosti«, t. j. času njenega
poroda. Dojenčka ni bilo dovoljeno dati k prsim »mlajše« dojilje, ampak
edinole »starejše«. A tudi starostna razlika dojiljinega otroka in dojenčka
ni smela biti prevelika. Take skrbi so bile pač nepotrebne, kajti zdaj je
dokazano, da se mleko, odkar je prestalo mlezivo, do konca dojilne periode
ali dobe bistveno ne izpremeni.

Smešna je bila navada, da so izbrizgali zdravniki nekoliko kapljic
mleka na noht palca svoje roke, »pregledali« izbrizgnino v prosojni luči
proti oknu in neuvetno ali brezpogojno (kategorično) odločili usodo do¬
jilje, češ da je njeno mleko dobre ali pa slabe (vodene) kakovosti.« Vsakdo
naj pomisli, koliko dojilj je izgubilo med temi smešnimi, ponavljajočimi
se procedurami mleko, ker niso redno dojile.

Še dandanes se žalibog najde kak zdravnik-šarlatan (pačuh), ki dela
»biološke preskuse« take vrste. Ker pa še ni znan noben način in noben
postopek za dognanje dobrote ženskega mleka, zato so uprizorjene vse
take nakane edinole v nečedne svrhe!

Zelo važen pa je za presojo dojiljine sposobnosti pregled njenega
otroka. Če je ta zdrav in lep, je njegova mati gotovo brezhibna dojilja.
Vsak vešči pediater pač lahko na prvi pogled vidi, je li otroik res dojen
ali tudi zalivan.

Velike so bile nevšečnosti, ki so jih povzročale prevzetne dojilje v
premožnih hišah, uverjene, da so nepogrešljive.

Vsi ti ukrepi so se preživeli, ker je zdaj povsem ugotovljeno, da je
vsaka dojka spričo svoje funkcijske prožnosti svoji nalogi kos. Skratka:
dojke, ustreza s čim večjim mlečnim ustrezanjem, samo če stavi sesanje
nanjo večje zahteve.

Neki pediater je trdil pred leti, da je slovenska žena slaba dojilja,
češ da izločajo njene dojke premalo mleka. Iz svoje dolgoletne prakse pa
vem in morem mirno zatrjevati, da to ni resnica. Vzrok za navidezno
hipogalaktijo (nedostajanje mleka) in agalaktijo (izostanek mleka) tiči
v zunanjih življenjskih (higienskih in gospodarskih) okoliščinah matere,
težavnem prenapornem delu (posebno tovarniškem), slabi prehrani, živ-
čevni razrvanosti in le prav redkokdaj v nejevolji do dojenja ali pa ne¬
razumevanju za potrebo dojenja.

Res pa je, kair se doživlja vsak dan v živinoreji, da: je namreč dojenje
lastnost, ki je bolj pridobljena (dražljaj popolnega izsesavanja dojk)
kakor prirojena. A kar vnaprej se tudi ne sme odklanjati dejstva, da hčere
dobro doječih mater tudi same dobro do je.

Že efeški Soranus, ki je živel ob času cesarja Trajana, je vedel, da
pripravi lačen otrok, ki dobro sesa, tudi ob nezadostnem izločanju mleka
dojke do zadostnega izločanja, zakaj dojke delajo tem bolje, čim več se
od njih zahteva. Zelo važno za odrejo nedonošenčkov!

Da doji žena: lahko svoje dvojčke ali pa še po več otrok, ako le živi
v dobrih življenjskih razmerah, je dejanski ugotovljeno.

50

Največjo krivdo za očitek slabe dojilnosti, t. j. nezadostnega izločanja
mleka, pa je pripisovati na rovaš zdravnikov in negovalk, ki pozabljajo na
fiziološki pojav, da po porodu dojki ne izločata štiri dni mleka, marveč
mlezivo. Zatorej dete po naravnem zakonu strada štiri dni, dokler namreč
ne šine pod vplivom hormona prolaktina mleko v dojki. Otrokova teža,
ki se zniža v teh štirih dneh za do dve sto gramov, se po osmem dnevu
navadno zopet zviša.

Taki zdravniki in take negovalke ne mislijo na fiziološko stanje otroka.
Odločijo se prehitro za mešano njegovo hranitev, ki prinaša s seboj vedno
zle posledice. Dodatek kravjega mleka zaradi težje prebave bolj »nasiti«,
dete manj sesa, tako da mleko v dojkah zastaja, da »mleko tišči« —
zaradi tega oslabi krvni dotok do celic, celice prenehajo, z izločanjem,
mleko se v dojki posrkuje ali reinvolvira in po krivdi omenjenega dodatka
usahne, otrok pa je po tuji krivdi odstavljen.

Premisliti je treba tudi dobro, da se ne sme nikdar nadomeščati otro¬
kovega sesanja z dodatkom, ampak da se sme samo po sesanju dodajati,
in sicer le n e s 1 a. d k o mleko, primerno razredčeno. Otrok se sam od¬
stavi, če mu teče iz stekleničke mleko prehitro v usteča, ker se ne mara
ob dojkah več truditi, posebno pa še, če ima tako mleko celo slajši okus.

Nekateri dojenčki, zlasti slabotni, ali pa nedonošenci, nimajo teka in
ne sesajo, kakor je bilo že omenjeno. Dražljaji osrednjih možgan v takih
primerih ne zadostujejo za sesanje in dihanje obenem, ker jih že ena teh
nalog preobremenjuje.

Kadar se to primeri, se morata izmolsti dojki dočista, a otrok se mora
zalivati z izmolzenim mlekom ali pa ga! je treba celo hraniti s cevko
skozi nos.

Po lastni skušnji naj ugotovim, da je najnevarnejša za mlado mater
in dojenje tehtnica za dojenčka. Zdravnik, negovalka, mati tehtajo. Tehta¬
nje ni lahka reč. Pomotijo se, izgube zaupanje do dojenja, pridenejo
kravjega mleka. In nesreča je tu. Namesto da bi zaupali in potrpeli ter
ne glede na krivuljo otrokove porasti na teži prepustili času in priliki,
da si uredita mati in dete medsebojne odnose — kakor sem prepričan,
zmerom uspešno, brez vmešavanja tretjega. Dostikrat se dojke šele po
daljšem času zadostno okrepe, privadijo svoji fiziološki nalogi in potem
dolge mesece uspešno delujejo.

Vsakdo pa se lahko prepriča, ali otrok ob prsih sploh pije ali ne, če
prisluškuje otrokovim požirkom, kar je bilo že povedano.

Izločanje mleka je torej jako kompliciran fiziološki proces, sicer ne¬
hoten, vendar pa odvisen od volje in zavesti, živčevja in hormonov.

Že dojenčkov jok sam priibavi mleko v dojke. Ta ali ona mati pa lahko
ob uri, kadar bi moralo dete piti, kar v curku izbrizguje mleko, četudi
otroka v bližini niti ni.

Dojenje je odvisno tudi od psihičnega razpoloženja ter je brez dvoma
del seksualnega udejstvovanja in uživanja.

Dojenje je tisti edini činitelj, ki vzbudi materinski 1  instinkt ter povzroča
materinsko ljubezen in blaženost materinstva!

Zanimivo je vedeti, da je dojiljino spapje posebne vrste. Huda nevihta
z gromom in treskom matere ne zbudi, pač pa takoj otrokov jok.

4 *

51

8. Mati in dete — enota

Vse sprednje razmotrivanje živo priča, da sta mati in dete brezpogojno
enota, ki se nikakor ne sme deliti. Oba stvarjata enoto v fizičnem, psi¬
hičnem, gospodarskem, vzgojnem, političnem ali javnem, narodnostnem,
zlasti pa v družabnem ali socialnem smislu.

Socialnih razlogov za razdružitev ni. Otrokova zaščita se začne pri
materi. Zaščitite rodbino, zaposlite očeta, preskrbite nezakonsko mater,
pa ste obvarovali otroka! Če dvojico razdražite, ubijete medseboj¬
no ljubezen matere in otroka in obedveh zdravje  in
srečo.

Kakšni naj bi bili razlogi za razdružitev rečene enote?

V starih »dobrih« časih, ko so spali dojenčki stalno v posteljah pri
svojih materah, se je godila škoda, posebno glede slabe higiene. Otroci
so nalezli infekcijske bolezni, za katerimi so trpele matere, n. pr. za gono¬
rejo (kapavico), gnojitvijo (popek, sepsa) idr. Pripetilo se je tudi, da
je katerikrat utrujena mati pretrdo zaspala in otroka v spanju zadušila.
Vse take, enake in podobne nesreče nalagajo staršem dolžnost, da pri¬
pravijo otroku: posebno posteljico, kakor je zdaj že povsod navada. Razen
tega' se morata negovati mati in otrok po higienskih in zdravniških na¬
čelih in navodilih. Predvsem naj se gleda na potrebo, da bo dojen otrok
natančno po uri, v triurnih ali še daljših presledkih, toda le ob gotovi
uri, ne pa 'kakor se je to včasi godilo in se še godi, da nudi mati dojko
detetu, kadar koli iz neznanega vzroka dete zaveka.

Tukaj se je treba dotakniti silo važnega vprašanja, tičočega se jetike
ali tuberkuloze. Če boleha mati za -odprto tuberkulozo, je zaščita dojenčka
jako težavna in neuspešna ali problematična. Posebno v naših razmerah
je ta nalog,a- nad vse kočljiva. Zdravniki po .navadi otroka, sploh odstavijo
ter dado na rejo izven doma, s čimer ga pošljejo zanesljivo v smrt.

Temu naj ugovarjam s sledečim: Tuberkulozni bacili so vsepovsod.
Otrok, ki je podedoval nagnjenje do jetike, se more torej povsod okužiti.
Če ga odstavimo in ne damo zdravi dojilji, ga- tako oslabimo, da zboli
tudi izven okoliša svoje matere, dasi so novorojenčki tuberkuloznih mater
navadno kaj lepo razviti.

Dokler nimamo na uporabo zadostno velikih zavodov, ki bi sprejemali
take otroke v dojenje, sem uverjen, da zadostuje, če pustimo dojenčka
pri tuberkulozni materi ter ga osamimo od matere samo prostorninski, a
mati ga hodi dojit ob predpisanih urah v drugo izolirano sobo z zakrin¬
kanim obrazom, da se otežkoči okuženje s kašljem in dihom.

Prepričan sem, da koristita tako urejeno razmerje in zaželeno uspa¬
vanje otroka tudi duševno materi, ker fizično niti detetu niti materi do¬
jenje ne škoduje. Saj je že ugotovljeno dejstvo, da bacili tuberkuloze ne
prehajajo skozi dojko, če je zdrava, v mleko.

Nekateri zdravniki in celo nekateri zavodi razdražijo enoto, odnosno
oddajo slabotno dete ali nedonošenca zavodu, mater pa pošljejo domov z
naročilom, naj si izbrizguje'mleko, ga zbira 1  -ves dan in ga nosi v stekle-
ničici otroku. Opetovano se nam je zgodilo, da so matere, ker so guibile
mleko spričo nenaravnega iztiskavanja, pridavale mleku, ki so ga nosile
v zavod za svojega otroka, vodo ali pa kravje mleko. Na oko je bilo kaj-
paji težavno ugotoviti goljufijo, toda z biokemijskim pregledom in pre-

52

skusom se je dala takšna potvorba kmalu dognati. Kakšen uspeh! Dete
se ne nauči sesanja, kar je v obeh teh primerih posebno nujno in važno,
materi usahne mleko, a otrokova, pogibel je zajamčena. Zlasti v tem
položaju spada dete k materi, da ga uči sesati ali da si v težavnejšem
primeru izbrizguje mleko ter s presnim, nepokvarjenim, tem edinim po-
močkom, ki zagotavlja življenje, zaliva otroka, dokler se ne nauči sesati.

Nikdar nisem naletel med svojim zdravnikovanjem na to, da bi škodilo
dojenje materi, trpeči za kakršno koli boleznijo, najsi tudi za jetiko.
Večinoma se prav narobe zgodi. Med dojenjem se vsaka žena, izvrstno
počuti, ima dober tek, se pozdravi in zredi, ker je dojenje pač fiziološka
naloga, S tem pa ne trdim, da tuberkulozni materi nosečnost ne škoduje.

Naj bo omenjena tu še lepota grudi, ki naj bi jim dojenje škodilo.
Dojenje jim ne škoduje, pač pa nosečnost, med katero se težke, z žilami
preprežene grudi povesijo ter izgube lepo obliko in prožnost. Ampak to
so sčasoma docela popravi, ko se žena med dojenjem in po njem zredi
ter nadomesti boljša zamaščenost prožnost njenih grudi. Kratko in malo
torej: dojenje nikdar ne škoduje ne materi ne otroku, temveč obema še
celo zelo koristi.

Opozarjam na slovenski narodni pregovor, ki pravi: Prvi otrok prinaša
materi zdravje, drugi pa lepoto. A če narod tako sodi, pač ni treba niko¬
mur o tem dvomiti. Jaz pa, prepričan iz lastne prakse, dostavljam: ostali
otroci pa, čeprav jih je kopica, jamčijo materi do njenih poznih let mla-
dostncst kakor tudi dušno in telesno prožnost.

9. Težkoee pri dojenju

Toda pri dojenju se pojavljajo kakopa tudi težkoče.

Spredaj sem se že dotaknil 'slabo razvitih bradavic. Le-to ne prepre¬
čuje, kakor je zdaj znano, dojenja, ker se vsesava otrok na kolobar in
ne samo na bradavico.

Težavneje je takrat, kadar bradavice med dojenjem razpokajo in se
vnamejo. To je zelo nevaren zapletek. Razpoke ob dojenju silo bole,
kvarijo ugodje in razpoloženje do dojenja ter kaj slabo vplivajo tudi tako
na kakovost kakor na množino izločenega mleka.

V razpokah se naselijo na ostankih mleka bakterije; dojka se inficira,
vname, pordeči, zateče, ognoji; bradavica se v zateklini ne da več dvig¬
niti, otrok je ne more prijeti, mleko zastaja, kar silo pospešuje vnetje,
otrok se joka, ne mara piti. Mati, ki se vsa obupana joka spričo bolečin
in mrzlice, je ob spanje in tek, pokliče zdravnika.

V takem položaju skuša zdravnik ozdraviti razpoke z mazili, desin-
ficiencijami, žganjem, uravnavanjem lege dojk itd. Uspehi zdravljenja so
največkrat neznatni, ker se vsaka globočja razpoka ob novem otrokovem
pitju zopet odpre in poglobi. Nato se odloči zdravnik! za bradavični nasta¬
vek, ki je največkrat delno steklen. Da skozi trdo steklo otrok ne more'
ugrizniti na bradavico, da tedaj ne more pravilno sesati in da skozi tak
nastavek ne prisesa mleka, je spričo poprejšnjega razmotrivanja pač
jasno. Noben bradavični nastavek, ki ga je moči pri nas dobiti, ni
uporaben.

Dejstvo, da je v nastavku vedno nekoliko kapljic mleka, zavede mater
in strežništvo v zmoto, da otrok pije; če bi pa poslušali, bi se uverili,

53

da otrok ne požira. Otrok, ki ga brezuspešni napor utrudi, ob materinih
prsih, dasi lačen, zaspi. In ker je lačen, je zaprt. Mati ga nese k zdrav¬
niku, ki v zmoti predpiše odvajalno sredstvo. Nato se loti otroka ob
materinih prsih spričo lakote prebavna sušica.

Na vneto dojko pa odredi zdravnik mrzle obkladke. Krvni dotok,
fiziološki silo povečan tudi zavoljo vnetja, se prekine, mleko usahne.

Fiziološko delovanje dojke je odvisno od povečanega krvnega dotoka.
Zato kar najodločneje svarim pred kakršnim koli hlajenjem dojke z mrzlo
vodo ali celo ledom. Zelo veliko primerov poznam iz lastne skušnje, da
je povzročilo prezgodnje in nepotrebno zdravljenje bolečin v dojkah z
mrzlo vodo, posebno četrti dan po porodu, ko se pojavi v njih mleko z
mlečno vročico vred, usušenje mleka. Mleka tudi pozneje nobena terapija
z višinskim soncem ali drugimi toplotnimi žarki ne more več priklicati.

Nasprotno pa mi je prav mnogokrat uspelo, da sem z vročimi obkladki,
s terapevtičnim olajšanjem bolečin, pripravil mater do nadaljnjega dojenja
in otroka (s postom!) do nadaljnjega pitja, čeprav mu ni ugajal ne vonj
ne okus mleka iz obolele dojke. Medtefn se je začetno vnetje bodisi ozdra¬
vilo ali pa se je vneto mesto ognojilo in dojka ozdravela, ne da bi bilo
treba dojenje prekiniti.

Edino nevarnost v pogledu te konservativne terapije stvarja nemožnost
dviga bradavice in otrokovega prijema. Če se prekorači ta mrtva točka,
je pri tem »starokopitnem« zdravljenju vse dobljeno..

Tako vnetje dojke, povzročeno po razpokah, je intersticielnega značaja,
ker oboli le oprsno, ne pa žlezno tkivo dojke. A pojavlja se sem ter tja
tudi tako vnetje, pri katerem se vname žlezno tkivo zaradi navala bakterij
po mlečnih vodih v notranjost žleze. Vendar je zelo redko tovrstno vnetje,
ki ga pa zdravimo na enak način.

O nedostajanju otrokovega teka in njegovih vzrokih je govora že’
spredaj. Dete ima; izvrsten čut za okus mleka. Zato pije pri raznih ženah
z različnim veseljem, a tudi pri isti ženi pije različno iz različnih dojk in
ob različnih dnevnih časih.

Znano je, da se dojki pri vsaki ženi razlikujeta. Navadno je desna
manjša in leva večja. Spominjam naj le na bojevite Amazonke, ki so si
baje desno manjšo dojko odrezale, da so laže sukale orožje.

Neštetokrat sem doživel, da so pili otroci rajši na levi kakor na desni
strani.

Da je pri vnetju dojk razlika sesanja med zdravo in obolelo dojko
posebno' opasna, je umljivo.

Trdil bi tudi, da je tek odvisen pogosto od vonja, ki ga dete dovzema.

Premnogokrat se pripeti, da se otrok sam odstavi — brez vidnega
razlega in iz neznanega: vzroka, četudi se mu ni nudilo osladka.nega krav¬
jega. mleka.

Dostikrat povzroča, ta pojav nastopno:

Znano je, da doječa žena nima čišče, dokler doji. Temu je vzrok
skladno delovanje hormonov možganskega podveska in jajčnika. Zato
tudi doječa ne zanosi. ,

Kadar pa se pojavi pri doječi ženi čišča, takrat se stalno opaža, da
dete nekaj dni poprej, ko se v dojiljiinem telesu pripravlja preobrat, ne
pije rado, se joče, slabo prebavlja in pride često tudi ob tek. Marsikateri

s.'-

54

neuki zdravnik zagreši v tem položaju pač najhujšo napako s tem, da
s pridatkom oslsdkanega kravjega mleka podpre otrokovo nevoljo do
sesanja ter pospeši v tem trenutku že fiziološko usihanje mleka tako, da
popolnoma usahne.

Rečenu dnevi so najnevarnejši za dojenje. Zato naj se nikdar tudi
upravičeno nezadovoljen otrok ne vzadovolji z dodatkom, pač pa naj se
z lakoto prisili, da sesa naprej.

Čez dva dni je težkoča prestana in izločanje mleka zopet zadostno,
skratka: vse je prav za prav povoljno urejeno.

Pogosto so mi dojilje tožile, da jih bole rame ali pa pete, da čutijo
bolečine med pleči ali da imajo krče v mečah. Nekateri zdravniki v takem
primeru po nepotrebnem odstavljajo. Mater je treba preiskati glede tuber¬
kuloze, malokrvnosti, srčne slabosti idr. ter se po uspehu preiskave rav¬
nati. Jaz sam nisem imel nikdar vzroka, odstavljati v takem položaju, ter
tudi nisem videl kakršne koli škode zavoljo nadaljnjega dojenja. Odstav¬
ljen otrok potrebuje več nege, zboli na prebavilih, ai taka mati trpi potem
neprimerno bolj zaradi bolnikove nege in skrbi kakor zaradi nadaljnjega
dojenja. Odstavljanje je tu »danajsko« darilo!

Žene našega naroda'se včasi boje, da svojega otroka »za do je«. Povsem
neutemeljeno!

Učenjaki so ugotovili, da ohranja dojenje otrokom vseskozi življenje
in zdravje, da pa je pač resnica, da se predolgo (čez tri četrtine leta)
samo dojeni otroci, brez pridatka druge hrane, slabo rede im nepovoljno
razvijajo ter da so bledični in slabotni. Kaj često se dobe med materami
žene, ki doje več ko leto dni. Ampak še nikoli nisem naletel na .mater, ki
bi ta čas ne dodajala navadne hrahe, kakršno sama uživa, kar je seveda
edino pravilno.

Naše matere se boje »zadojenja« svojega dojenčka bolj takrat, kadar
navzlic dojenju ponovno zanosijo. Toda tudi pri takih prilikah ni imel
nikdar škode dojenček. Oškodovana je bila morda nekoliko mati, če ni
živela v tako dobrih razmerah, da bi mogla dojiti in prenašati novo no¬
sečnost. Ugovarjati pa ne morem dejstvu, da ne bi moglo pri tej trojici
škoditi nadaljnje dojenje pričakovanemu otroku. V takem položaju mora
upoštevati zdravnik pač okoliščine, dojenčkovo starost, zdravstveno sta¬
nje matere in mesec njene nosečnosti, da more ukreniti vse potrebno.

A doječi ženi dojenje še drugače koristi. Statistika svedoči, da žene,
ki so večkrat rodile in dojile, zbole le zelo redkokdaj za rakom dojk in za
boleznimi in rakom maternice.

Dejstvo je, da- učinkuje hormonsko delovanje tako, da spolni organi,
fiziološko vneti, razširjeni in povečani, zfcog poroda, hitreje ozdrave, se
zmanjšajo, čestokrat še celo pod normalno velikost, če žena doji. Posle¬
dica tega je onemogočenje vsakega vnetja in vsake motnje maternične
lege in z njima v zvezi vsakršne ženske bolezni. Seveda pa se sem ter tja
pripeti, da zbole doječe matere za duševnimi motnjami, katerih vzrok je
ponajveč strah, da- ne bodo kos svoji nalogi, torej prav za prav samo
izrodek bolestne domišljije manjvrednosti. Tildi te motnje, ki imajo med
vsemi duševnimi najboljšo prognozo, najlaže minejo, in to večidel pola¬
goma same po sebi.

55

10. Zalivanček in prehrana

Že pri dosedanjem razmotrivanju je imel vsakdo dovolj prilike, videti
in tudi spoznati, kako velikanske in hkrati kako težavno odpravljive so
mnogotere razlike, ki se nanašajo na prehranjevanje in prebavo dojenčka
in zalivančka.

Ne vem, kdaj je ubralo človeštvo stransko pot, odnosno kdaj se mu
je porodila nesrečna zamisel ali ideja, zalivati otroke s tujevrstnim mle¬
kom, ne pa jih samo dojiti. Kakor sem že omenil, ni bilo ob odkritju Ame¬
rike tam nobene živali mlekarice, tako da so morale matere novorojenčke
zgolj same dojiti.

Ako hočemo zalivati otroka s kravjim mlekom, moramo torej to mleko
prilagoditi ženskemu.

Vobče porabljamo pri nas za zalivanje samo kravje mleko, precej manj
kozje, skoraj sploh pa se ne upošteva ovčje, kobilje itn oslič j e mleko.

Razmerje med gradivom in kurivom v mleku različnih živalskih vrst
je obravnavano že v sprednjih poglavjih.

Ker vsebuje liter ženskega mleka 680 kalorij, zato moramo prirediti
tudi kravje mleko, glede pri tem na sestavo njegovih snovi v ženskem
mleku, na isto število kalorij, preden ga moremo s pridom porabljati za
otročiče.

Glede predpisovanja primerne in pravilne prehrane za zaiivančke so
v navadi trije načini.

Prvi način  se tiče preračunavanja po kalorijah.

Zalivančka nam je treba predvsem stehtati. Potem moramo preudariti,
ima li predpisano težo ali je nima, nadalje — upoštevaje vse okoliščine,
v katerih živi zalivanček — način njegove dotedanje prebave, prehrane in
uspevanja ter se odločiti po natančnem in treznem premisleku, ali mu
smemo predpisati hrano po teži, katero bi moral imeti po povprečnem sta¬
tističnem računu. Že tu preži na zalivančka nevarnost, ker je vprašanje
prebavne tolerance zelo kočljivo.

Dete prebavlja namreč individualno (samolastno). Njegov prebavni
trakt često nima biološke moči za prebavo vse hrane, ki jo prejema. Ka¬
dar se prekorači ta,možnost, je prekoračena zalivančkova prebavna tole¬
ranca in storjena velika napaka, ki se bridko maščuje v obliki bruhanja,
driske in hujšanja.

Za temeljne predpise veljajo:

1. Dojenček je ljudožerec, ker je, oziroma pije človeško mlečno belja,-
kovino. — Zalivanček se mora zadovoljevati z beljakovino (mlekom) tuje
živalske vrste, t. j. dvoparkljarjev. Posledica tega je: prebavna težkoča,
zakaj potrebni sta trikratna množina prebavijalnih sokov in podaljšava
prebavljanja za tretjino časa.

2. Zalivanček se mora hraniti z najmanjšo množino mleka, ob kateri
se še po predpisih redi.

3. Množina hrami,a ne sme znašati nikdar več ko liter tekočine na
dan,, oziroma po pol litra mleka in razredčevalne tekočine.

Preračun glede na predpisano dojenčkovo povprečno težo je na kilo¬
gram teže :

56

1. 100 g  mleka;

2. 100 kalorij (v prvih treh mesecih),

90 kalorij (v četrtem, petem in šestem mesecu),

80kalorij (po šestem mesecu);

3. 150 (bolje 200) g tekočine mešanice.

4. Zsilivančku naj se nikoli ne nudi več koi 500 g  mleka na dan.

Praksa je dokazala vzlic teoretičnim preudarkom,, da je najbolje, če

se razredči že izza tretjega dne mleko s triodstotnim riževim sluzom (v
četrtem mesecu.s petodstotno riževo močnato juho) in petodstotnim trsnim
(pesnim) sladkorjem. (Pomni: en disaharid in en polisaharid!)

Novorojenček-zalivanček naj dobiva prvi dan samo nekoliko čaja, drugi
in tretji dan pa primemo množino mleka, razredčeno samos  sladkorno
vodo.

V 100 g kravjega mleka so: 3.3 g beljakovin, 3 3 g tolšče, 4.8 g slad¬
korja, 0.7 g soli in 87.99 g vode, t. j. od 60 do 68 kalorij.  Za liter
potemtakem 600 d o 680 k a 1 o r i j.

100 g mleka je 68, a 100 g triodstotnega; sluza 12 kalo¬
rij  (lOOg petodstotne moke je 20 kalorij, gram slad¬
korja pa da 4 kalorije).

Mesec dni staro dete, težko 4000 g, dobi: mleka 400 g (272 kalorij)
in 400 g triodstotnega sluza (48 kalorij) in 20 g sladkorja (80 kalorij;).

Štiri mesece staro dete s težo 6000 g (na 100 g teže samo 90 kalorij)
dobi torej: 500 g mleka (340 kalorij) in 500 g petodstotne močnate juhe,
t. j. 25 krat 4 je 100 kalorij, in 100 kalorij sladkorja, t. j. 25 g.

Napake sprednjega predpisa so tele:

1. Mleko se razredči s triodstotnim močnatim sluzom (polisaharidom)
in trsnim sladkorjem (disaharidom), torej z mešanico dveh sestavljenih
ogljikovih hidratov, dasi dete v prvih treh mesecih baje v slinah še nima
ptialina in tedaj ne more prebavljati moke.

2. Dajanje samo polovičnega mleka starejšemu otroku kar naprej, te¬
daj relativno velike množine tekočine.

3. Računanje na 1000 g teže namesto 150 kar 200 g' tekočine.

4. Jemanje trsnega namesto mlečnega sladkorja.

Pripombe:

k 1: praksa je dokazala, da se sirnina v otroškem želodcu lepše in v
drobnejših kosmičih zasiri ter da zadržuje močnata juha (sluz) prehitro
vretje kljub nedostajanju ptialina;

k 2: mnenje, da zadostuje polovično mleko, ker se dojenčkova hrana
v svoji sosredbi vse prvo leto tudi ne izpremend;

k 3: priznavana napaka prevelike količine tekočine;

k 4: ugotovitev, da se mlečni sladkor ni obnesel, ker se ne predela
dobro, ne daje dovolj glikogena, kar je zelo čudno in nerazložljivo, in ker
povzroča pri zsilivančku vretje in drisko.

Kdor hoče dati koncentrirano dvotretjinsko mleko, lahko predpiše (na
primer za bruhača):

Za dete, težko 4000 g: 400 g mleka (272 kalorij) in 200 g triodstotnega
riževega sluza, t. j 1 . 24 kalorij, in 120 kalorij, t. j. 30 g sladkorja. — Tedaj
namesto 800 g  tekočine na dan samo 600 g.

57

Za dete, težko 6000 g (90 kalorij na kilogram teže): 500 g mleka (340
kalorij) in 250 g petodstotne močnate juhe, t. j. 50 kalorij, in 38 g slad¬
korja, t. j. 150 kalorij. — Tedaj 750 g tekočine in skupaj 540 kalorij, t. j.
6 krat 90 kalorij.

Poudarjati pa je treba, da veljajo vsi sprednji predpisi edinole za
zdravega zalivančka.

Mlečna okvara, močnata okvara, prebavna sušica so posledica zaliva¬
nja, če otrok ni kos prebavi tujevrstnega mleka. Strahovito težavna je ta
naloga za otroka, ker ga obremeni tako zelo, da mu zmanjka biološke
moči za obrambo' infekcij.

Drugi način  se nanaša na preračunavanje hrane po nemih.

Način hranitve, ki ga je predpisal profesor Klemen Pirquet, je boljši
od prvega ter je takle:

Veljavni aksiomi, so:

1. Kvadrat sedne višine — dolžine trupa je enak površini otroškega
črevesa.

2. Kvadratni centimeter te črevesne površine prebavlja en gram mleka,
ki je en nem (enota redilne vrednote).

3. Prehrana se preračunava po otrokovi dolžini ali sedni višini, in
sicer individualno in ne kakor pri drugih načinih po predpisani, po po¬
vprečni otrokovi teži ali pa starosti.

Bežno naj bo omenjenih nekoliko osnovnih pojmov te prehranitvene
teorije, ki pa zahteva za razumevanje posebnega študija.

Kvadrat sedne višine je si-.

Ig (lem 8 ) mleka (kravjega ali ženskega) je 1 nem. (Obe vrsti mleka
vsebujeta skoraj enako kalorij, ker se razlike v sestavinah, kar se gorilnih
enot tiče, druga z drugo izenačijo.)

1 nem se deli na 10 decinemov. — 1 decinem je desetina si-’.

Med razpravljanjem o presnovi je bilo že pojasnjeno, kaj je temeljna
presnova, kaj obratna in kaj rezervna za rast in razvitek.

Torej: 1. temeljna presnova 3 decineme si 2

2. za rast 1 decinem si 2  in

za debelitev 1 decinem si 2

3. za sedenje in gibanje 1 decinem si 2

skupa j 6 decinemov si 2

Osnovni pojmi so sledeči:

minimum 3 decinemi (temeljna presnova)

aequum 5 ali 6 decinemov (ravnovesje)

optimum 7 decinemov (obilna, redovita :  prehrana)
maksimum 8 do 10 decinemov (pitanje)

Za aequum velja tista kalorijska množina, pri kateri zalivanček ob
gibanju ravno še obdrži svojo težo.

Glede medsebojnega preračunavanja obeh načinov je treba vedeti tole:
1 g sladkorja — :  4 kalorije ali 6 nemov
1 kalorija — 1.5 nema
1 nem — dve tretjini kalorije.

Polovično mleko (šibo) je mešanica iz polovice mleka, polovice vode
in 8.5 odstotka sladkorja.

58

Sesquibo je tričetrtinsko mleko, sestoječe iz treh četrtin mleka, četr¬
tine vode in 12.5 odstotka sladkorja.

Dubo je mleko in 17 odstotkov sladkorja. 1 g dubo sta 2 nema.

Duve je prikuha (krompir, špinača, korenje idr.).

Duco je kompoit (jabolka, hruške idr.).

Duhu je žensko mleko in 17 odstotkov sladkorja.

Šibo je enovrednai hrana.

Sesquibo mleko, vredno en in pol nema. I g sesquibo je 1.5 nema.

Dubo, duve, duco in duhu veljajo za dvovredne.

Enovredna hrana je tista, ki vsebuje toliko kalorij, kolikor žensko
mleko v isti množini,, a dvovredna tista, ki jih premore dvojno množino.

Povprečno se predpisuje zdravemu zalivančku na dan:
od 2. tedna do 3. meseca 5 decinemov
od 4. do 6. meseca 6 decinemov

izza 7. meseca 7 decinemov.

Iz prvega in, drugega načina o preračunavanju hrane sledi:

Oba načina preračunavanja sta nasilna in nepra¬
vilna in pri obeh se delajo napake že vnaprej.

Pri prvem načinu se preračunavata nasilno mno¬
žina kalorij in množina tekočine.

Pri drugem načinu tiči napaka predvsem v ksi-
omu, ki trdi, daje  kvadrat črevesne površine  en.a k
kvadratu Sedežne površine in da prebavlja 1 cm 2  te
površine po lg mleka.

Po teh dejstvih moremo povzemati, da nismo kljub vsemu študiju še
zdavnaj ne tako daleč, da bi mogli točno in pravilno preračuniti zali-
vančkovo potrebo po kalorijah.

Zatorej kar odkrito priznajmo svoje neznanje in svojo nemoč ter se
poklonimo vsemogočnosti narave, ki brez fizike, kemije, matematike in
biologije zadene z dojenjem vselej edino pravo!

Tretji način.

Za prakso v domači hiši zadostuje ta lažji način predpisov, ki ga pri¬
poroča profesor Adalbert Czerny.

Glede na. kalorijsko potrebo prehrane razločujemo štiri pojme: Prvi je
minimum, ki se sklada s potrebo kalorij za človeško telo ob lakoti in
popolnem miru. Drugi pojem je optirnum, t. j. količina kalorij, ki zdra¬
vemu otroku najbolj ugaja. Tretji pojem je^maksimum'— množina, ki jo
otrok jedva. še prebaviti more. Za aequum pa vdlja to, če obdrži otrok
ob gibanju svojo težo.

Po tem tretjem načinu predpisovanja prehrane zadostuje, da se ima za
optirnum množina mleka., ki je enaka desetinki otrokove teže, a za maksi¬
mum množina mleka, ki enači šestinki otrokove teže. A mleko mora biti
zopet razredčeno, primerno otrokovi starosti.

Torej po otrokovi teži: desetinka mleka in stotinka slad¬
korja in do petinke vode. Toda celotne tekočine naj
nikar ne bo več ko liter.

Kakor se iz pojasnjenega vidi, obstaja i tu. vsekakor možnost neštetih
hib in napak. Izjavljati moram, da imam zalivančkovo prehranjevanje
in odgojevanje brez ženskega mleka za tako težavno, da bi si sam nikoli

59

ne upal jamčiti za njun uspeh, najsi tudi bi imel vse tehnične možnosti
za izvajanje prehranjevanja. Povrhu izjavljam odločno še to, da je poslan
vsak otrok, brž ko je odstavljen, posebno če je v zgodnjih mesecih svo¬
jega življenja ali ob času poletne vročine, tako rekoč smrti v naročje.

* * - *

Zdaj mi preostaja še omenitev mešane prehrane.

Kadar mati res ne zadostuje svoji nalogi dojenja, se mora dodati de¬
tetu kravje mleko.

Pri tern moram nujno opozarjati na nastopno:

1. čim prej in čim več dodajamo, tem prej se usuši dojka;

2. čim manj se otrok pri pitju trudi (samo majcene luknjice v cuclju!),
čim laže požira in čim bolj mu mleko samo teče v usteča, tem prej sei
naveliča sesati in se odstavi;

3. čim slajši je dodatek, tem prej neha otrok sesaiti pri materi, ker
mu je sladkoba izredno povšeči;

4. čim večja je množina dodatka kravjega mleka, tem bolj se podalj¬
šuje prebava, tem daljši bi morali biti presledki med obroki.

Iz navedeno povedanega so pregledne napake, ki povzročajo odstavitev
otroka in sprožijo plaz prebavnih motenj, ki preko črevesnega katarja,
prebavne sušice in njenih komplikacij — rahitisa, malokrvnosti in infek¬
cijskih bolezni — navsezadnje zasuje zalivančka in ga dotira V smrt.

Naj navedem še ogrodje predpisa za povprečno zalivanje otrok v
prvem; letu.

Od poroda  do konca četrtega  meseca je dojenje nujno po¬
trebno. V primerih, ko to ni mogoče, se predpiše zai ta čas polovično
mleko, razredčeno s triodstotnim močnatim sluzom, ki se mu doda še
pet odstotkov trsnega, t. j., našega pesnega sladkorja.

Nadalje se predpisuje:

V četrtem in petem  mesecu prav tako polovično mleko (a, raz¬
redčeno s petodstotno močnato juho in petodstotnim sladkorjem) ali pa
tričetrtinsko mleko;

v šestem  mesecu prav tako polovično ali pa tričetrtinsko mleko,
samo da se nadomesti polagoma en oziroma dva obroka hrane z mlečnim
zdrobom in zelenjadno juho;

v sedmem  mesecu podobno, dodajo pa se rumenjak, pasirana (pre¬
tlačena) prikuha in mesna juha;

v osmem  mesecu podobno;

v devetem  mesecu se nudi otroku že sesekljano meso.

Izmed mok rabimo, glede na otroka, ob zaprtju ovsen, ob driski pa
rižev sluz, Riž zapira, oves driska.

Obolelim zalivančkom skušamo popraviti slabo prebavo in jih tako
rešiti hiranja z najrazličnejšimi zdravilnimi hranami. Nekatere take so:
kondenzirano mleko, sladkano mleko, mleko v prahu, zmetki, beljakovi-
nasto mleko, dvotretjinsko mleenokislo mleko, solnokislo mleko, kalcijevo
mleko, sirotka, mastenomoenato mleko idr.

Odkrito pa moram reči, da med svojo dolgoletno prakso nisem videl,
da bi imeli vsi ti poskusi in zelo dragi načini prehranjevanja kakšne
posebne uspehe.

60

Upam, da bo moje precej dolgo razmotrivanje o mleku in vsem, kaj?
je v tem spisu z njim v zvezi, vsakomur vsaj nekoliko razbistrilo pojme,
mu nudilo vpogled v silo zamotane biološke procese presnove, prebave in
prehrane ter pokazalo velikanske težkoče, ki se porode, kakor hitro se
pregrešimo proti naravnemu in edino zveličavnemu prehranjevalnemu
načinu — dojenju.

Ogoljufana narava se strašno maščuje. Vse prizadevanje kemikov, bio¬
logov, fiziologov, zdravnikov, vsa industrija in vsi preudarki se žalostno
in osmešeno izjalove ter klonijo naposled pred vsemogočnostjo dbjertja.

To prerešetavanje, kolikor je praktično in ne teoretično, mi je prešlo
med mojim delovanjem v kri ter sem o njegovi upravičenosti od pete db
vrha povsem prepričan. Vse sem sam doživljal in spoznaval, ne. da bi bil
dobival od zunaj ali po knjigah ta ali ona posebna ali izredna navadila.
Tem večje je bilo moje zadoščenje, ko sem v zadnjih mesecih in letih,
prebiraje moderne pediatrične knjige, našel, da moje nazore, pridobljene
z lastnim izkustvom, več uglednih učenjakov docela potrjuje.

Poudarjati hočem samo še tole: Najsi tudi uporablja človek brzojav,
telefon, gramofon, akoprav si je omislil »robote«, motorje na plin, olje,
paro, elektriko, vodno silo, četudi plove po morjih, iskaje obljubljeno
deželo, se vozi po morskih globočinah, se kosa po zraku s hitrostjo vetra,
oploja umetno rastline in živali ter jih križa, najsi je izumil peklenske
stroje za pobijanje živali in ljudi, za opustošenje zemlje in narave, za
iztrebljenje rastlinstva in živalstva — vendar pa ni in ne bo nikdar
izumil in ponaredil živega materinega, mleka za katero koli živalsko
vrsto!

V. Bolezni majhnega otroka

Bolezenskih vzrokov otroških bolezni je dosti in prav različnih. Pazni
čitatelj je mogel, pač spoznati, da sem omenjal doslej že večkrat odpornost
in tudi nesprejemljivost dojenčkov za vse bolezni ter poudarjal dejstvo,
da dojenček do četrtega in še celo šestega, meseca starosti ne dobi nobene
nalezljive bolezni, ker ga ščitijo antitoksini in vitamini, ki so vanj prešli
skozi posteljico med nosečnostjo ali jih pa on vsesa z materinim mlekom.
Ti protistrupi so materi prirojeni ali pa jih je pridobilo njeno telo s pre-
stanimi boleznimi, toda vsi prehajajo skazi tkivo dojke v mleko.

A tudi v tem pogledu sem doživel strašno razočaranje in veliko izjemo.
Pri epidemiji (krajevni bolezni) pravih koz v nekem našem zdravstvenem
zavodu leta 1920 . je zbolelo več komaj mesec dni starih in tudi nekoliko
starejših dojenčkov ter pomrlo, dasi so bile matere večkrat proti kozam
s telečjim cepivom uspešno cepljene. Tudi matere same so posamič zbolele
za kozaimi, a umrla ni vendar nobena.

Zalivanje je skoraj vedno glavni vzrok boleznim in tudi smrti. Tako
mu smemo pripisovati:

1 . Bolezni prebavnih organov (driska, hujšanje, prebavna sušics>,
mlečna in močnata okvara — vzrok mleko tuje živalske vrste, nedosta-
janje vitaminov A in B»a.

61

2. Bolezni dihalnega aparata (bronchitis ali vnetje sluznice sapnika,
dušnikov in dušničkov, bronchopneumonia ali obdušniška pljučnica idr. —
vzrok infekcija, nedostajanje vitamina Bi).

3. Bolezni kosti in živčevja (rahitis, krčevitost, slabo zobovje in rahi¬
tična vodenoglavost — vzrok nedostajanje vitamina D [morda tudi C in A
in parathormona] in nepravdna resorbcija fosforja in kalcija).

4. Infekcijske bolezni (tudi tuberkuloza, limfatična diateza, otitis media
idr. — vzrok nedostajanje antitoksinov in vitamina A).

5. Kožno vnetje (ekcem, dermatitis exfoliativa, eritrodermija —
vzrok nedostajanje vitamina Bc, tujevrstho mleko in opitamost).

6. Ribja koža (hiperkeratoza — vzrok nedostajanje vitaminov A in H).

7. Skorbut in zmladletna pljučnica (vzrok nedostajanje vitamina C).

8. Krvavljivost (vzrok nedostajanje vitaminov P in K).

9. Očesne bolezni (kurja slepota, usušenje očesa, siva mrena — vzrok
nedostajanje vitamina A oziroma D).

10. Zlatenica novorojenčka in melaena (vzrok nedostajanje vitami¬
na K).

11. Bledica in malokrvnost (vzrok neskladnost presnove med železom
in vitaminom Bža, bakrom in vitaminom C).

12. Zaostalost v razvitku glede rasti in duševnih zmožnosti (vzrok
pomanjkanje in motnje hormonov) ter motnje značajnih lastnosti (vzrok
morda tujevrstni laktalbumin in laktglobulin).

Bolezni, katere navajajo točke 5., 6., 8. in 10., povzroča nedostajanje
različnih vitaminov. Mimo tega so bolezni pod točko 5. tudi posledica
kožnega vnetja: spričo draženja razkrojenih ekskrementov. Ker se lotijo
te bolezni tudi dojenčkov, ni iskati zanje razloga zgolj  v zalivanju.

S sprednjo razporedbo, gotovo ne brezhibno, namenjeno samo pona¬
zoritvi pričujočega razmišljanja in obstoječo iz dolge vrste teoretičnih,
še ne dokazanih, si vendar verjetnih domnev, bi rad predočil dokaz za
dosego končnega smotra vsega mojega razmotrivanja, kako neogibno
potrebno da je dojenje. Pač dokaz za dejstvo, kako globoko seza v otrokov
razvitek zalivanje! Če si predočimo še to, da pomenijo za preostale živeče
zalivančke te prestane bolezni še dolgo vrsto let hiranje, si moremo pač
misliti, kakšne nedogledne posledice ima zalivanje v zdravstvenem in
gospodarskem pogledu za narod.

Že stari pediatri so z mladimi vred ugotovili in usvojili za temeljno
načelo glede vzrokov bolezni resnico, da otroci na j pogostne  j e :

a) zbole ex alimentatione (zaradi napačne prehrane) in

b) umrjejo ex infectione (zaradi prevelike sprejemljivosti in neod¬
pornosti nasproti infekcijskim boleznim), pa tudi:

c) ex constitutione (zaradi prirojene slabotnosti) in

č) ex calore (zaradi pregretja in žeje), čeprav mnogo redkeje.

Torej skratka.: zavoljo napačne prehrane, katere prebava otroški orga¬
nizem tako zelo obremenjuje, so celice otroških organov preobremenjene,
a njihova življenjska sila je izčrpana s prebavo nenaravne hrane tako,
da ni več kos boju proti boleznim in njihovim pravkar navedenim
vzrokom.

Priznam, da mučijo naštete bolezni ne le zalivančke, marveč tudi
dojenčke. Ti pa ne mro, ampak prestanejo pc nekoliko dneh lahkega

62

zdravstvenega kolebanja vsako tako bolezen. Po statističnih podatkih je
umrljivost zalivančkov enaka umrljivosti osemdesetletnih starčkov, med¬
tem ko je umrljivost dojenčkov po statistikah silo majhna.

Zgornji seznamček vzrokov bolezni zalivainčkov pač dovolj nazorno
prikazuje porazno sliko posledic nenaravne prehrane!

Dovoljeno naj mi bo potemtakem, da vnovič — v tisočič ponavljam
svoj »ceterum censeo«: Brez dojenja — ni življenja! Brez
dojenja — ni ne zdravja ne žitjai niti za poedinca
niti za narod!

Tako očitno in preudarno ali nepreudarno ubija torej :  človeška družba
sama svoj naraščaj! Kajti tudi tisto, kar še ostaja od zalivančkov pri
življenju, je slabotno, boleznim naklonjeno, za celokupnost naroda in
človeštva vir gospodarske izgube, a za rodbino vir skrbi, žalosti in —
očitkov.

Nobena vrsta živali ne ubija svojega naraščaja. Vsaka ga ščiti in
podpira, samo človek ne. Enako kakor s Svojim naraščajem postopa ta
»krona stvarstva« tudi z drugimi živalskimi vrstami, ki jih brezobzirno
in neusmiljeno pokončuje. Kje so nekoč nepregledne črede ameriških
bivolov, kje bizoni iz Bjalistoka,, kje bengalski tigri, kje afriški levi, ki
so jih streljali v zadnjih letih »lovci« iz oklopnih avtomobilov, uničevali
z eksplozivnimi kroglami in snovmi, oboroženi celo z daljnogledi na
puškah, da je tako merjenje kakor zadetje smešno lahkotno? Kje so
nadalje velike jate ptičkov, katerih iztrebljanje sem še jaz sam v komaj
polstoletnem svojem življenju doživljal, kje cipce, prepelice, lastovke idr.?
In zakaj vlada, po naših vrtovih tišina namesto ubranega stoiglasnega petja
ljubkih, tako zelo pogrešanih prijateljev, ptičkov pevcev? Pravilen od¬
govor na {a,  vprašanja gotovo ne bo mogel delati 1  prav nikomur preglavice.

VI. Umrljivost in rodnost

Poglejmo v lepo delo dr. Iva Pirca z naslovom: »Zdravje v Sloveniji«
ter si nekoliko podrobneje oglejmo podatke o umrljivosti dojenčkov!

Umrljivost dojenčkov znaša v Sloveniji 2274 odstotka vseh preminulih,
a sama zase je dosegla 1930. leta 12'19 in 1931. leta celo 13'83 odstotka.

V zadnjih petnajstih letih se je znižala umrljivost dojenčkov resda
za tretjino, toda to je veliko prepočasen in prenizek padec.

Moje poprejšnje izvajanje potrjuje zlasti dejstvo, da je umrlo od
dojenčkov v prvem letu njihovega življenja: prvi mesec 40, od tega
prvi dan 52 in prvi teden 25 odstotkov.

Pri nas je šlo tedaj na leto štiri tisoč dojenčkov v izgubo z vso gospo¬
darsko silo vred, kolikor staneta namreč nosečnost in porod s svojimi
posledicami ter znašajo izguba delozmožnosti in povrhu razni -dejanski
stroški.

Letni prirastek je znašal v bivših banovinah: dravski 1\1, drinski 2'5
in dunavski 0:96 odstotka.

63

Vitalni indeks slovenskega naroda (njegovo življenjsko merilo) je
znašal 164. Izboljšati bi se mogel ali s pomnoženjem porodov, kar se laže,
ali pa z zmanjšanjem umrljivosti, kar se teže doseže.

Naš naravni letni prirastek, ki se vidno znižuje, je znašal komaj dve
tretjini povprečnega prirastka ostalih nekdanjih banovin.

Slovenski narod je došel v zadnjih stoletjih, odkar se zaveda samega
sebe, v kulturnem in civilizacijskem pogledu svoje velike sosede ter si
pridobil s tem vse dobrine, katere nudi visoka raven sosedov, nasprotno
pa utrpel obenem veliko škodo, združeno z njo.

Že v začetku svojega razpravljanja sem omenjal, da nosimo Slovenci
v sebi kal pogibeli, ki jo obetajo težkoče sedanje vojne silo razširiti,
odnosno izpremeniti v nepopravljivo škodo glede življenjske moči na^
šega naroda.

Padec števila rojstev nas mora navdajati z zmerom večjo skrbjo.

Kako rapiden je ta »kulturni napredek«, tičoč se naše množitve, prika¬
zuje najbolje in najočitneje statistika, po kateri je-znašalo število rojstev

Ker so nezaJkionski otroci 1 , ki se jih rodi pri nas truai leto krog 2500,
v zdravstvenem in socialnem, pogledu še posebno ogroženi, je narodni
prirastek še tembolj v nevarnosti.

Najsi pada rodnost (nataliteta) že iz različnih razlogov, vendar je
in ostane neutajljivo glavni vzrok zanjo samovoljna in hotena prepre¬
čitev porodov, ki se je oprijemljejo skoraj vsi sodobni narodi.

Gotovo peša tudf rodovitnost žene spričo abususa (razvade), nana¬
šajočega se na uživanje alkohola in predvsem na kajenje tobaka, ki ju
je imeti po vsej priliki za zelo škodljivo vplivajoča strupa. Res pa je,
da prispeva s svojim deležem k temu še nervozno razpoloženje ali živčna
razdražljivost, ki povzroča abortuse (splave) in prezgodnje porode, najsi
tudi pri nas morfinizem, ikiokainizem in spolne bolezni kot povzročevalci
splavov številčno kaj posebno ne prihajajo do veljave. Čeprav nimamo
Slovenci večjih mest ter je na deželi rodnost večja nego v mestih, se
znižuje vendar število porodov neverjetno naglo ter postaja od dne do
dne manjši prirastek naroda, ki ga ogroža povrhu še kontingent izse¬
ljevanja.

Znižbi rojstev se pridružuje tudi prepočasna znižba. umrljivosti do¬
jenčkov. Če se ozremo, mimo tega, še na veliko gospodarsko siromašnost
naših krajev, moramo vsekakor z žalostjo priznavati, da nam grozi propad
v skoraj doglednem času. Upravičena bojazen!

Število porodov se mora zato brezpogojno dvigniti in hkrati predvsem
hitro zmanjšati umrljivost zalivančkov in utrditi njihovo zdravje. Le-to
pa se utegne učinkovito zgoditi samo, če se zavzamemo vsi in vsakdo
hajenergičneje za dojenje, ki naj ga vsekdar in vsepovsod propagandno
čimbolj pospešujemo.

v odtisočkih:

med leti 1851. in 1897.
leta 1921. samo še
leta 1926. še
leta 1930.

36‘5 do 30

30:2

28-3

23-2

cd leta 1933. do 1935. pa le 20!

64

Slovenski narod ne potrebuje še več bolestnih, hiravih in bolnih
zalivanih pokvek, ampak čim več čilih, močnih, zdravih, junaških
dojenčkov, požrtvovalnih delavcev za narod, domovino in človeštvo.

Iz dna duše, iz globočine srca, iz odkritosrčne
ljubezni do domovine in svojega naroda kličem ka¬
kor Jean Jacques Rousseau: »Nazaj k naravi!« Nazaj
k dojenju, življenju in zdravju!

V prvih šestih poglavjih tega spisa smo se dotaknili fizikalno-kemij-
skega procesa presnove, prebave in prehrane vretenčarjev sesalcev
odnosno človeka, prerešetali kemijo hranil s posebnim ozirom na biološke
lastnosti živega mleka, tega najvažnejšega hranila za otroka, skušali
opredeliti to glavno misel, govorili o izločanju mleka, razmerju med:
dojenčkom in zalivančkom, doječo materjo in dojiljo, preudarjali težkoče
dojenja in prehrane zalivančkov, razmišljali o nad vse važnem dejstvu,
tičoeem se nedeljivosti enote, ki jo stvarjata mati in dete, ugibali o
einiteljih in njihovem čudežnem delovanju, se pomenili o vzrokih otroških
bolezni z vidika prehrane ter naposled ugotovili, da dete ni enostavno
pomanjšana izdaja doraslega: človeka, Ikiakor je mislila glede tega stara
splošna medicina, temveč da je v resnici svojevrsten objekt ali predmet
zdravstva in skrbstva.

Pred komaj petdesetimi leti se je jel odcepljevati od splošnega zdravo-
slovjai tisti njegov del, ki se je usmeril na otroško dobo človeka, ter
pričel proučevati življenjske, zdravstvene in bolezenske pojave te človeške
dobe do dovršene pubertete ali do časa spolne dozoritve. Čedalje bolj
so opozarjala in kazala posamezna vprašanja na posebnost, svojstvenost
in nedoraslost proučevanega objekta talko, da se je rodila polagoma, po¬
sebna medicinska stroka, t. j. pediatrija ali zdravilstvo za otroške
bolezni.

Velikanske so zasluge in nedogledni uspehi izsledkov pediatrije glede
prehrane, zlasti prehrane majhnih otrok. Moderno pediatrijo preveva
povsem vprašanje prehrane. Dokazano je, da zmore zgolj dojenje od-
gojiti zdravega otroka in da je žalostno propadlo doslej vse naporno
prizadevanje, nadomestiti materino mleko s katerimi ikoli vrstami mleka
ali umetnimi hranili; dokazano nadalje, da se dajo le s težavnim, smo¬
trnim zdravljenjem — z zdravilnimi hranami popraviti hude posledice
nepravilne prehrane. Poznanje presnove, prehrane in prebave je doslej
že tako zelo napredovalo, 'da ne predpisujejo zdravniki bolnim otrokom
nič več lekarniških zdravil, ampak predvsem zdravilne hrane iz kuhinje.
Zavestna propaganda za dojenje in posebne mlekarne za zalivančke bi
morale Skrbeti za to, da se ohrani dete čimdlje pri zdravju.

Za uspeh rečenega prizadevanja je označiti to, da se je znižala v
naprednih deželah v zadnjih dveh desetletjih umrljivost otrok od pet in

VIL Naša pediatrija

65

dvajset na le nekaj odstotkov ter se zvišala, povprečna starost človeka
od poprejšnjih štirideset na šestdeset let. Vedeti je treba tudi to, da je
umrlo poprej vsako četrto dete v prvem letu svoje dobe za to ali ono
boleznijo prebavnih organov.

Glede raziskavanja pobudnikov, usmerjevalcev in kvasov, teh skupin
činiteljev, ki pospešujejo rast in razvitek, si je pridobila pediatrija naj¬
odličnejši sloves. Pokazala je, da je moči s pravilno in smiselno prehrano
zmanjšati celo znake bolestne konstitucije, te skupnosti številnih telesnih
življenjskih lastnosti, ki je podedovana. Ni več daleč čas, ko bosta orto¬
pedija in porodništvo praznovala, ker rahitisa več ne bo, da bi skrbel za
skrivljene ude in zožene medenice!

Proučevanje dednosti, ki je dokazano vzrok različnih bolezni (n. pr.
alergičnih, t. j. takih, katere povzroči preobčutljivost organizma za ne¬
katere snovi, luesa, jetike idr.), je omogočilo- tudi spoznanje o večji
ali manjši sprejemljivosti in celo nesprejemljivosti za izvestne bolezni
(kakor infekcijske in med njimi posebno za jetiko). Predaleč bi zašel,
ako bi hotel prikazovati'tu lavorike, katere si je zaslužila pediatrija pri
raziskavanju najrazličnejših infekcijskih bolezni bakterialne ali kužne
narave, ki tvorijo veliko pestrost in silno razsežnost te najmlajše in
najzanimivejše posebne stroke splošne medicine.

Najrazličnejše cepitve proti infekcijskim boleznim so olajšale ali celo
preprečile primere takega obolenja ter onemogočile mnogotere kompli¬
kacije in posledice le-teh, predvsem tiste, ki se lotevajo osrednjega
živčevja.

Posebne važnosti je za zdravstvo in zdravilstvo zgodnje spoznanje
jetike. S cepitvami in rentgenskimi pregledi se more že v zgodnjih me¬
secih otroškega življenja izslediti okuženje in obolenje ter vse primerno
ukreniti, da se učvrsti deteteva odpornost in očuva bolnikova okolica
škode.

Zlasti uspešno 'deluje ta medicinska panoga na torišču preventive,
t. j. pri odvračanju bolezni, kjer mbre s smotrno prehrano in odgojo
ohraniti mlad organizem, zdrav in kjer je v stanu, ga utrditi in usposobiti
za življenje in delo ter ga ubraniti bolezni, tegobe in revščine.

Na vsak napad bolezni odgovarja otroBS s celotnim svojim organizmom
in ne le z znaki enostranskega obolenja posameznega organa. Zato zdravi
pediatrija vsakega bolnika kot celoto, ne pa samo poedinih bolezenskih
simptonov kot izraz posameznega organskega obolenja. Kričeče doka¬
zujejo to božjastni napadi in driske, ki oboji so prav redkokrat samo¬
stojne bolezni in skoraj vselej samo znak splošnega obolenja. Otroški,
organizem si pridobi šele s časom razvoja ; možnost, omejiti kužila, ki
so vdrla vanj na posamezne svoje organe, ter s tem posvedočiti, v po¬
znejših letih razvitka, organsko obolenje.

V dečji dobi naletimo pogostokrat na telesne bolezni, katerih vzrok
so duševne okvare kot posledica in reakcija na škodljivosti otroške oko¬
lice. In tudi marsikatere izmed njih je že dodobra in docela razkrinkala
pediatrija.

Vsiljujeta se tele dve vprašanji:

Ali je upravičen obstoj pediatrije kot specialne
stroke vseobče medicine?

66

Ali je umestna in potrebna ustanovitev in uredi¬
tev zavodov, v katerih naj se pediatrija koristno
uveljavlja in uspešno deluje?

Pediatrija temelji na tehle treh osnovnih načelih in pojmih:

1. Sajmo dojenček je resnično zdrav ter se' razvija pravilno v fizičnem
in psihičnem pravcu, zalivanček pa je ves bolan, in to tem bolj, čim manj
časa je bil dojen.

2. Ubožen narod nima druge možnosti glede odreje otrok v zdrave
delozmožne njegove člane kakor dojenje.

3. Bolnega otroka mora dobiti v zdravljenje edinole pediater.

Za sprednje nujne in najbistvenejše pojme hočem podati nekoliko
dokazov.

Najplemenitejša in najvažnejša dojenčkova lastnost je njegova ne¬
sprejemljivost zsi  vse bolezni, s katero neizmerno nadkriljuje povsem
nezaščitenega zalivančka in katera mu zagotavlja življenje in zdravje.

Nepediatru je to težavno dopovedati, ker različnih odebelelosti na
otroku ne razlikuje ter presoja zalivančkovo zdravstveno silo zmeraj po
njegovi rejenosti. On ne vidi hib, ki jih na hip ugleda pediatrovo vajeno
oko. On ne vidi zdravstvene dojenčkove rezistence (odporne sile) nasproti
vsakemu bolezenskemu navalu, ker njegovo oko ni vajeno gledati skozi
kopreno lene rahitične debelosti in duševne zaostalosti.

Vsi načini »umetnega«, nenaravnega prehranjanja otrok so za ubožen
narod predragi, najsi tudi se z njimi doseže na videz otrokovo zdravje.
Nepediater, ki nima vpogleda v življenje otroka, ki ga ne spremlja od
rane mladosti do razvitka, tudi nima vpogleda v porazno statistiko
umrljivosti nedojenih otrok. On ga odpušča po bolezni iz oskrbe zbog
površnega nerazumevanja, prepričan, da ga je ozdravil, brž ko so pre¬
stali bolezenski simptom.

Nujna je potreba, da vnovič oživi stara ustanova rodbinskega, hišnega
zdravnika, t. j. pediatra, kot svetovalca v vsem, kar koli se tiče zdravstva
rodbinskih članov.

Revščina, ki tlači slovenski narod že od nekdaj, se rejzodeva prav
povsod, ne le v slabih higienskih in prehranitvenih razmerah, zastruplja
tudi značaj in dušo ter drži na stranska pota, o čemer dovolj zgovorno
priča v zadnjem času statistika o pešanju rodnosti. Siromaštvo je krivo,
da so se razpasle v zadnjih desetletjih na novo bolezni, predvsem tuber¬
kuloza, teir iznova vzplamenele občasno krajevne epidemije raznih na¬
lezljivih bolezni zaradi slabih higienskih razmer in nepovoljne prehrane
(distrofija, davica, 'garje idr.).

Vse tako in enako razmišljanje svedoči in sumi, da nosi naš narod
v sebi kal pogibeli, ker so zadele okolnosti, v katerih mora živeti, ne
glede na škodo, katero je  povzročila in jo še povzroča vojna, najobčut-
neje njegovo življenjsko silo i.n zmogljivost.

Precej smo prizadeti pri deležu tega žalostnega dejstva zdravniki in
zavodi, iki jih oskrbujemo. Preobširno bi bilo, če bi hotel navajati raz¬
lične nedostatke zdravstvene službe v tem pogledu. Omenjam naj pa
vendarle to, da odstavljamo zdravniki brez potrebe iz malenkostnih,
neresnih vzrokov otroke od materinih prs, jim jemljemo, kakor pravi
slovenska mati, »življenje« ter jih tiramo s tem v bolezen ali celo smrt.

5 *

67

Žalibog se dobe tudi med pediatri taki zdravniki, ki kršijo brez lastne
kritike in zbog nerazumevanja bioloških potreb naravne zakone, misleč,
da morejo nadomestiti psihični in fizični naravni pojav, fiziološki proces
dojenja z umetnimi brozgami iz tvornic, kuhinj, lekarn in mlekarn.

Zategadelj ni res, da more vsak zdravnik uspešno zdraviti otroka,
res pa je, da veljaj upravičeno tretje izmed spred navedenih .načel!

Obtožujem!

Dejstvo je, da si delamo v svoji nerazsodnosti zdravniki sami bolnike
s tem, da ubijamo v temelju zdravje dojenčka in ga pozneje, morda čez
desetletja kot odraslega človeka zdravimo zaradi različnih bolezni, po¬
sledic zalivanja. In to po bolnišnicah, sanatorijih in v privatni praksi
za drag denar — za zdravje sicer manj uspešno, bolj uspešno pa v škodo
bolnikovega in narodnega gospodarstva.

Kričeč dokaz za upravičenost pediatričnega vidika celo v pogledu
gospodarske strani nudi odontologija (zoboslovje). Mlečno zobovje je
vedno zdravo, če se noseča mati pravilno prehra.nja (vitamin A za na¬
stavek zob, vitamin D za kalcinacijo ali poapnenje). Že sama D-avita-
minoza zaliva neka zavira normalno denticijo (navadno rast zob) ter
pokvarja zobe. Toda še na slabšem je stalno zobovje, ki je pri sedanjem
rodu tako slabo predvsem zaradi napačne prehrane — zaradi nedosta-
janja vitaminov D, B in C, izmed katerih preprečujeta zadnja dva zobno
gnitje. Potemtakem zopet nov zgled za to, da si ustvarjamo z brez¬
brižnostjo glede prehrane zobne paciente, ki jih potem za drag denar le
z bore majhno uspešnostjo zdravimo.

Obtožujem!

Vse narodno premoženje obstaja v zdravju, t. j. delozmožnosti vsakega
posameznega državljana. Mi pa uničujemo z odstavljanjem to zdravje
in poznejšo delozmožnost ter kopljemo tako grob narodnemu gospodarstvu,
gospodarski osamosvojitvi in narodnemu obstoju.

Imamo lep zavod za raziskavanje različnih rakastih obolenj, namenjen
tudi otežkočenemu zdravljenju takih bolnikov.

Imeli smo na gosto razpredene protituberkulozne dispanzerje ih krasen
zavod za dolgotrajno zdravljenje tuberkuloznih bolezenskih primerov.

Obedve bolezni sta. že zaradi svojega bistva in značaja s težavo ozdrav¬
ljivi. Samo prav redkokdaj se zgodi, da vrne draga terapija tem bolnikom
.zdravje vsaj toliko, da so za dogleden čas zopet delozmiožni in v gospo¬
darskem pogledu pozitivni. Še redkeje pa morejo taki bolniki plačevati
s svojim delom narodu obresti ali mu celo vračati glavnico, založeno za
njihovo zdravljenje.

Temu nasproti stoji neokrnjeno dejstvo, da zraste vsak zaščiteni do¬
jenček v zdravega produktivnega delavca, ikii koristi sebi, svoji rodbini,
svojemu narodu in svoji domovini. Zatorej: pravico in zaščito
tudi za dojenčka!

Rečeni zavodi in njihovi obrati so veljali težke milijone, ki smo jih
pač zmogli spraviti skupaj, nismo pa navzlic dobrim socialnoskrbstvenim
zakonom zmogli beraške vsotice, M bi omogočila sleherni materi, da bi
dojila svoje dete, če že ne šest, pa vsaj tri mesece, prenujno potrebne
za njeno zdravje in otrokovo življenje, da bi ga tako otela smrti in,
vzgojila za zdravega državljana.

68

V bistvu pravilno in lepo zamišljeni zneski, iki jih izplačujejo zavodi
socialnega zavarovanja ob porodih, so deloma prepičli, deloma nesmotrno
razdeljeni, povrhu pa cesto niti ne prihajajo na pravi naslov, ampak le
v roke moža pijanca. Kratko in malo: tako ne koristijo niti materi niti
rodbini, ampak pogosto le gostilni!

Članice socialnega zavarovanja prejemajo šesttedensko predporodnino
za zadnji čas nosečnosti in šesttedensko poporodnino, presezajoči za
tretjino navadno hranarino, potem dvanajsttedensko dojnino, ki je pa
tako malenkostna, da ne doseza svojega smotra.

Nadalje dobivajo članice in svojke zavarovancev dečjo opremo, izpla¬
čano v gotovini, dasi bi bila bolj smotrna v naravni dajatvi. Razen tega
plačujejo zavarovalne ustanove porode v zavodih in na domu kakor tudi
babici nagrado na roke.

Po mojem prepričanju predporodnina sploh ni potrebna. Porodi so
tem lažji, čimdlje opravlja žena svoje navadne posle. Bolna žena pa preide
že tako v bolniški stalež. Šesttedenska predporodnina, izpremenjena v
poporodnino, navadna šesttedenska poporodnima in dvanajsttedenska doj-
nina, ki bi morala biti vsaj tako velika, kakor je . hranarina, bi zado¬
stovale, da bi se zagotovilo otroku dojenje za štiri in dvajset tednov in
z njim zdravje in življenje.

Za nedoječo mater, ki naj bi bila* zgolj redka izjema, pa zadostujte
popolnoma dvotedenska poporodnina. Če je bolna, pa preide, kakor je že
spredaj rečeno, v bolniški stalež. Tudi taka izprememba dajatve bi po¬
gostokrat podkrepila voljo za dojenje!

Nadzorstvo nad temi • dajatvami naj bi bila vsekakor naloga ambu-
latorijev in posvetovalnic!

Bridka je usoda nezakonske matere in njenega deteta, četudi je za¬
varovana, naravnost strašna pa usoda nezakonske matere — brezdomke!

Že osmi dan po porodu mora mati z detetom vred iz porodnišnice na
cesto, pogostokrat še vsa oslabela in dete še nevajeno sesanja, že za¬
varovanka ima po mojih izkustvih velike težave z delodajalci, ki ji groze
z odpustom iz službe ter ji onemogočajo dojenje s tem, da ji he dovolju¬
jejo prekinitve dela za čas dojenja. To se dogaja stalno ne le po tovarnah
in delavnicah, ampak tudi po pisarnah občekoristnih, celo socialnih usta¬
nov. Kljub temu, da bi morali imeti na uporabo prav vsi obrati »jaslice«,
v katere bi bilo mogoče oddajati otroke, kjer bi jih matere dojile!

Najpogostneje odstavi nezaščitena mati brezdomka svojega otroka že
takoj po odhodu iz porodnišnice ter ga odda kamor in komur koli v rejo,
kjer dete v najslabših higienskih razmerah zboli, shira in umre. In vse
to zategadelj, ker nimamo »dojnišnice«, ki bi sprejela brezdomko z de¬
tetom v svoje varstvo.

Ne le skrbstvena, marveč tudi preventivna pediatrija je nujno po¬
trebna. Ta pa ne tiči toliko v cepitvah proti različnim infekcijskim bo¬
leznim, kolikor v uresničeni temeljiti in krepkovoljni propagandi za dolž¬
nost. dojenja, ki bi morala zajeti ves narod. Infekcije povzročajo samo
posamezne smrtne primere, a zalivanje zahteva hekatombe bolnih in
mrtvih.

Najvažnejša posebna stroka medicine po vojni bo v vseh državah
nedvojbeno pediatrija, pri nas doslej pravcata pastorka medicine.

69

Pediatrija je razsežna, obsežna in pestra, ker se v nasprotju z večino
drugih specialnih strok medicine ne peča samo ,z boleznimi enega organa
ali enega organskega sistema, temveč s celotnim otroškim in adulescent-
nim ali doraščajočim telesom v zdravem in bolnem stanju.

Otrok ni zmanjšana izdaja odraslega človeka, marveč prav svojstven
predmet za zdravstvo in skrbstvo!

Pediatrija je — o tem so prepričani odločujoči činitelji vsega sveta
— enotna in nedeljiva, se torej ne da deliti na preventivno, kurativno
in skrbstveno, ter more, uspevati le tedaj, kadar je osredotočena ali cen¬
tralizirana.

Že samo drugačen otrokov psihični in fizični ustroj zahteva, da mo¬
rajo biti vsi zavodi in vse ustanove za otroke posebej urejeni.

Mimogrede naj omenjam, da mora biti otroški zavod svojstveno urejen
ne le glede pohištva, oprave, perila, kopeli in sploh vseh potrebščin za
telesno nego, ampak tudi zgrajen nalašč za svoj posebni namen ter pred¬
vsem dobro oskrbovan z vsemi živili 1  in zdravili, ki so za otroke potrebna,
primerno pripravljenimi v mlečnih in splošnih kuhinjah odnosno v tetami.

Preobširno bi bilo, če bi hotel sprednje podpreti še znanstveno. IZato
le rečem, da se že sama presnova otroškega telesa bistveno razlikuje od
presnove odraslega človeka glede na osnovno, obratno in rezervno svojo
panogo. Od teh treh panog sta za odrasle ljudi važni prvi dve, & za
otroke je še bolj važna tretja, ker jim zagotavlja rast in razvoj. Že
bistvena razlika med lastnostmi otroka in odraslega človeka zahteva
torej, da se ukvarja, z otroki v bolnišnicah le talko zdravniško in strežni¬
ško osebje, ki je zanje namenoma kakovostno usposobljeno in izvežbano.
A spričo velikoletnega izkustva sem trdno prepričan, da je dobro kvali¬
ficiran baš za ta posel Je prav malokdo med strežništvom in zdravniki.

Opozorim naj še nekoliko na odnose pediatrije do drugih posebnih
medicinskih strok!

Najvažnejša razlika med pediatrijo in ostalimi specialnimi panogami
medicine obstaja v tem, da so bolezni otroške dobe večinoma druge kakor
bolezni odraščencev in da tudi povsem drugače potekajo, kar sem že
omenjal.

Pediatra mora zadovoljiti pri bolnikovi postelji pregled brez anamneze
in pacientovega sodelovanja, zato pa mu nasprotno olajšuje zdravniški
posel velika življenjska in zdravstvena sila mladega organizma.

Topografija telesa, anatomija, fiziologija, patologija otrok in odra¬
ščencev se prav tako bistveno razlikujejo, zlasti pa je reči to še glede
okrevanja po boleznih. Posebne komplikacije otroškega zdravstva tvorijo
infekcijske bolezni, ki so na vseh nepediatričnih oddelkih bolnišnic kamen
spotike, ker nedoštaja povsod potrebne ekspektančne in izolačne (opazo¬
valne in osiamitvene) ureditve in izšolanih moči, kar dokazujejo večne,
ponavljajoče se karantene na takih oddelkih.

Pediatrija stvar ja v preventivnem in kurativnem pogledu enoto ter ne
obstaja samo iz bolnišnice, ambulatorija, posvetovalnice, marveč tudi
dojnišnice, skrbstva za noseče, rodeče in doječe matere in dečjih domov
ter seza še celo v šolo.

Ker je neogibno potrebno, da se postavi že vendar enkrat naša otroška
bolnišnica na. trden temelj tako strokovno kakor gospodarski, zato pred¬
lagam :

70

1. Otroški oddelek splošne bolnišnice in tisti del higienskega zavoda,
ki se peča s kurativno pediatrijo, naj se takoj združita.

2. V otroški bolnišnici naj se ustanovi infekcijski oddelek za prav vse
otroke, ki so se jih lotile nalezljive bolezni.

3. Otroška bolnišnica naj se poveča v ta namen na približno pet sto
postelj.

Sklicujem se na bistvo svojega prejšnjega izvajanja ter zahtevam, da
se sprejemajo v velilkto osrednjo otroško bolnišnico, ki naj opravlja tudi
preventivne in skrbstvene posle pediatrije, vsi kakor si že bodi oboleli
otroci.

Tak zavod bi moral imeti:

1. kurativni del,  obsezajoč: odsek za nedonošence, bolne do¬
jenčke z materami ih bolne zalivančke; odsek za bolne otroke od drugega
do štirinajstega leta; odsek za infekcijske bolezni; odsek za kirurgijo z
ortopedijo in odontologijo, otologijio, okulistiko (za (to brez operativnih
primerov) ; odsek pediatričnega nadzorstva novorojenčkov v porodnišnici
z jako tehtno nalogo, nanašajočo se na propagando in udejstvovanje do¬
jenja; odsek za ambulatorij; odsek za posvetovalnico za matere in otroke
(tudi z ginekološkega! vidika); odsek za mobilno avtokolono;

2. preventivni del pediatrije,  obsezajoč: posvetovalnico

za matere in otroke (kakor pod 1.); oddelek za cepitve proti infekcijskim
boleznim; šolo za strežništvo in skrbstveno osebje (v kateri bi se pre¬
davalo o nujno potrebni propagandi za dojenje, nego idr. ter se oskrbovala
učila za higieno idr.);

3. v skrbstvenem pogledu  prav posebno važno nalogo, so¬
delovati pri preskrbi zapuščenih, osirotelih in zanemarjenih, zlasti pa
nezakonskih otrok ter povoljno soreševati pri nas silo kočljivo in zane¬
marjeno vprašanje rejnic idr.;

.4. v vzgojnem pogledu  nalogo, sodelovati z vsemi činitelji,
interesiranimi na vzgoji otrok, in s šolo, nadzorovati fizično in psihično
zdravstveno stanje mladine, kar naj bi podpirala s sodelovanjem razna
društva, gmotno pa dobrodelne ustanove, občine, dežela in država.

Naj mi-bo dovoljeno, opozoriti na nekatere velike težkoče, s katerimi
se mora boriti sedanji kurativni pediatrični zavod — otroška bol¬
nišnica  — glede svojega obstoja in obratovanja.

Higienski zavod je ob svoji ustanovitvi pred kakimi dvajsetimi leti
kratko in malo kar prevzel vse takrat obstoječe institute širše pediatrije,
razen pravkar imenovane bolnišnice.

Po letu 1918. smo imeli v Ljubljani:

1. otroško bolnišnico z okoli sto posteljami;

, 2. dojnišnico (v Streliški ulici št. 14) z ofcrog tridesetimi posteljami
za doječe matere in štiridesetimi posteljami za dojenčke (zdaj opuščeno);

3. ambulatorij v otroški bolnišnici, .ki je bil naslednik ambulatorija
-Društva za otroško skrbstvo za sodni okraj Ljubljano« (posloval je že
poprej okoli deset let; ta ambulatorij se je prelevil potem, ko je pristojno
oblastvo prepovedalo nadaljnje obratovanje ter ukinilo hkrati z njim
združeno posvetovalnico, češ da so prostori za oboje nezadostni odnosno
neustrezni, v sedanjo otroško polikliniko);

71

4. dva otroška doma za skrbstvene namene (na Zaloški cesti in Vod-
matskem trgu) z okrog petdesetimi posteljami (oba sta bila opuščena).

Higienski zavod, dasi sam ustanova preventivne  medicine, si je
ustanovil: kurativno  polikliniko, oddelek za nedonošence, katere
sprejemal v zdravljenje,  oddelek za zdravljenje  bolnih do¬
jenčkov in zalivančkov in posvetovalnico preventivnega značaja za ma¬
tere in otroke.

Imenovani zavod je sijajno gmotno podprt in z lahkoto tekmuje s
pastorko kurativnih zdravstvenih ustanov —• otroško bolnišnico ter jo
ogroža.

Nadalje naj opozarjam še na neprilike, katere imamo pediatri z rent-
genologijo. Iz naših skušenj moremo trditi, da se pediatrični izvidi, nare¬
jeni ob bolnikovi postelji, le redko ujemajo z izvidi rentgenoloških usta¬
nov: splošne bolnišnice, Zavoda za socialno zavarovanje, protituberkuloz-
nega dispanzerja, ki si tudi večinoma med seboj nasprotujejo. Vzrok za
to neskladnost, negativno ali agravantno, tiči najbrže v različnosti apara¬
tov, razlage in čitanja slik kakor tudi prejkone v dejstvu, da žarki pre-
lahno prodirajo mlado otroško tkivo in zategadelj ne prikazujejo manjših
in mlajših bolezenskih izprememb. — Potreba sodelovanja rentgenologa
s pediatrom, in sicer ob bolnikovi postelji, je zatorej jasna in nujna.

Ista zahteva po najožjem sodelovanju pediatra z ostalimi zdravniki
specialisti veljaj za vse druge stroke!

Klar se kirurgije tiče, se more samo ugotoviti, da niso važni zgolj
operaterjevi osebni stiki z otrokom in njegovo okolico, njega razmerje
in spoj s pacientom, operacija, kirurgična oskrba bolnika in njegova
nega, marveč so dosti važnejše anatomija in topografija operativnega
torišča glede drobnosti in nežnosti, diagnostika, zlasti diferencialna, pro¬
gnoza, toda najvažnejše so indikacija, stvarna in časovna, za kirurgični
poseg, pacientova toleranca in odpornost. Vsi ti mpmenti se od podobnih
pri odraslem bolniku zelo in temeljito razlikujejo.

Tu je treba posvečati posebno pažnjo narkozi in njenim posledicam,
pogubnim m  otroka, posebno anoreksiji (nedostajanju teka), motnjam
prebave in nepravilni prehrani, ki zmanjšujejo bolnikovo odpornost in
mu groze s pogibelo. Koliko nesporazumov rodi že indikacija ža operacije
različnih kil glede na otrokovo starost! Posebno opozarjam na stalno in
dostikrat nepotrebno odstavljanje operirancev od materinih prs, ker je
sprejem nedeljive dvojice — matere in otroka — kot enote na nekatere
oddelke nemogoč.

Isto velja glede ortopedije, ki zdravi že tako večinoma posledice 'rahi¬
tisa, prestanega v otroških letih.

Niti preventivne cepitve proti različnim infekcijskim boleznim bi se
ne smele izvrševati brez sodelovanja skušenega pediatra,, kajti le-te upro-
paščajo cesto s svojimi posledicami cepljenca, že skrito napadenega od
druge bolezni.

Kako ozka je zagata otroške kirurgije v nekaterih primerih, naj do¬
kazuje jasno to, da sem videl otroke, pomotoma operirane na slepiču,
zares obolele za legarjem, paratifuzom, pljučnico, vnetjem rebrne mrene,
grižo, influenco, zlatenico in jetrnim vnetjem, nadalje obolele tudi za
glistavostjo idr. Pri teh pomotah sem bil večkrat i sam udeležen.

72

Večinoma so vsi primeri očesnih bolezni novorojenčka kapaviene ali
podobne narave, pozneje pa posledica limfatične diateze, tuberkuloze idr.
Posebno zadnji primeri obolenja pripadajo pediatru. Zato, ker sta pri
njih sila važnega pomena prehrana in nega. A tudi glede drugih primerov
obolenja ne sprevidim, počemu se je treba baviti okulistu operaterju s
temi manj težavnimi in manj resnimi neoperativnimi obolelostmi, ki so
zanj tudi le malo zanimive.

Zdaj pa še najvažnejše! Drznem se ugotavljati, da ima sedanji infek¬
cijski oddelek med svojimi oskrbovanci devetdeset odstotkov otrok, !k£
vsi spadajo v otroško bolnišnico. Če le kje, naj bi bile pač tu prehrana,
nega in tudi bolezni kot take pediatrova briga in skrb!

Odločno oporekam zamisli, da je treba ustanoviti posebno infekcijsko
bolnišnico ali pa povečati infekcijski oddelek kot torišče poseb¬
ne medicinske panoge.  Saj spadajo vendar infekcijske bolezni
že tako v področje specialnih strok, predvsem interne in pediatrične.

Med svojim skoraj šestintridesetletnim zdravniškim delovanjem v
Ljubljani sem bil priča dejstvu, da smo imeli ves ta čas samo nekaj
epidemij, tako hudih, dai smo bili v zadregi. Pojavile so se: leta 1915v
variola vera (koze), leta 1918. španska influenca, v letih 1920. in 1922.
pa huda griža. Sicer smo imeli samo manjše epidemije: davice, škrla-
tinke, ošpic, oslovskega kašlja, griže, otroške ohromelosti, . influence,
vnetja možganskih open idr., ki se porajajo domala sleherno leto največ
ob začetku šolskega pouka ter so svojstveno že tako zgolj »otroške
bolezni.

Za časa velikih epidemij se lahko s postavljanjem lesenjač ali pa z
zasedbo šol improvizira ali nanagloma uredi epidemijska bolnišnica. Za¬
tegadelj ni treba, da stoji skoraj vse leto ali pa; še več prazna posebna
palača — infekcijska bolnišnica.

V Slovenski krajini so bile higienske razmere, kolikor se tiče infekcij¬
skih bolezni, naravnost vzorne.

Ravno tako kakor z nalezljivimi boleznimi je povezana pediatrija, če
ne še tesneje, z otologijo (ušesoslovjem). Med najpogostnejšimi in naj¬
nevarnejšimi komplikacijami, za posledicami napačne prehrane obolelega
zalivančka, je vnetje srednjega; ušesa,, katero povzroči, če se razširi, obilo-
krat pacientovo smrt. V zadnjih desetih letih smo številnokrat ugotovili,
da otologija na sedanji znanstveni in praktični raveni ne more vedno
spoznati na takem bolniku slkrito tleče začetne otitide (ušesnega vnetja),
še redkeje pa je v stanu, označiti pravi čas za operativni poseg. Tudi
določitev potrebe in časa za operacijo nebnic in žrelnice je mnogokrat
sporna. Posebno pa je i tu postoperativna prehrana važna glede prebavne
sušice otrok, izvirajoče iz oslabele prebavne tolerance takih bolnikov in
torej gledane s pediatričnega vidika.

Tudi v porodnišnici bi moral, zbog nujne potrebe, služiti vešč pediater,
da bi ob navidezni algalaktiji ali pa hipogalaktiji natančno preudaril, je
li dodajanje kravjega mleka in čaja potrebno ah ne. Zalivanje je, 'kakor
je bilo že povedano, posebno glede mleziva, velika napaka, katera ne¬
popravljivo škoduje. Potrpljenje in čakanje na čas, ko se prilagodi dojka
zahtevam sesanja, in zaup vanj rešita marsikateremu otroku in marsi-

73

kateri materi zdravje in življenje spričo dejstva, da je vzrok za odsta¬
vitev že na videz nedolžna »mešana hranitev«.

Pomuditi se hočem še pri neki za pediatrijo silo važni bolezni —
vnetju dojke. Ta bolezen spada manj v porodniško in kirurgično področje
kakor v pediatrično. S preudarnim, konservativnim ali ekspektativnim
zdravljenjem se lahko zdrži skoraj sleherna obolela dojka v normalnem
obratu. Ta terapija ali to zdravljenje pa ne obstaja v tem, da se iz
mrzlimi obkladki onesposobi dojka za njeno fiziološko nalogo ter se skuša
potem, kadar mleko že usahne, z različnimi terapevtičnimi (zdravilnimi)
žarki in obsevanjem iznova oživiti za vedno pretrgano skladnost hormon¬
skega delovanja.

Vprašam: Kje za Boga pa naj se uči pediater svoje stroke, če ne baš
na otroškem oddelku?

Mladi zdravniki se že tako dosti ne zanimajo za pediatrijo, ker mislijo
zelo pogrešno, da je znanstveno manj vredna medicinska panoga. To
mnenje potrjuje in učvrščuje tudi ravnanje oblastev, najsi bo naučnih
ali pa zdravstvenih, ki so določila za pripravljalni zdravniški staž, t. j.
prektično vajo in učenje, iz pediatrije celih 5 (reci pet) dni! In to spričo
dejstva, ki ga .ni moči tajiti, da obstaja praksa vsakega podeželskega!
zdravnika najmanj po dveh tretjinah iz obolelih otrok. Pediatrično neuk
podeželski zdravnik se obolelih otrok boji in si daljnosežne resnosti te¬
meljne okrnitve človeškega zdravja ni v svesti!

Omalovaževanje kurativne pediatrije in zapostavljanje zavodov, name¬
njenih izrecno zdravljenju otrok, v prid higienskim, je rodilo že doslej
veliko nedostajanje zdravnikov pediatrov, pri čemer bo po vsej priliki
ostalo, če se mišljenje glede vrednosti in veljave pediatrije korenito ne
izpremeni.

Nadalje naj omenim še dejstvo, da odstavljajo naši zdravniki stalno
otroke vsakokrat, kadar mati le količkaj zboli, in sicer često ne glede
na to, ali je bolezen lahka, nemara samo bronhitis, angina (vratnica),
enteritis (driska) ali kar si že bodi podobnega. S tem oškodujejo otroka
in ne koristijo materi, ker je znano, da more še celo tuberkulozna mati
brez škode, da, celo za oba koristno dojiti.

Mislim, da je po vseh' teh preudarkih pač vsakomur zdaj jasno, da
je nujna potreba, seznaniti vsakega zdravnika pobliže s pediatrijo in
njenim vidikom.

Glede na to ponavljam svoj: Obtožujem!

Frekvenca (obiskovanost) otroškega oddelka v splošni ljubljanski bol¬
nišnici prikazuje za leti 1941. in 1942. po desetodstotno znižanje navzlic
temu, da prihaja dandanes bolniški material samo iz ozkega okoliša
ljubljanskega mesta, medtem ko se je poprej nabiral po vsi bivši dravski
banovini. Kako velikanski porast primerov otroškega, obolenja prikazuje
že gola ta ugotovitev!

Način sprejemanja bolnikov, ki velja zdaj v splošni bolnišnici, odte¬
guje pediatriji več ko tri četrtine vsega bolniškega materiala. Ne j več je
kriv tega pač infekcijski oddelek, ki Si lasti pravico, pobirati že zdaj,
dasi je prostominski še insuficienten (nedostaten) vse tiste, ki bolehajo
za vratnico, davico, škrlatinko, grižo, vnetjem možganske opne, ohrome-

74

lostjo ali mrtvoudiiostjo (poliomyelitis), šenom (erysipeilas), legarjem
(typhus) idr., čeprav spadajo vsi na otroški oddelek.

Če omenjam naposled še to, da sprejemata celo obe kliniki bolne otro¬
ke, bo pač vsakomur jasno, dsl je otroška bolnišnica tako okrnjena, da
je popolnoma upravičeno vprašanje, ali ima kot poseben oddelek splošne
bolnišnice sploh še pravico do obstoja, kajti samo za garje, prehlad in
drisko — najtočneje: zau tako »čisto pediatrijo« je prav zares ni treba!

VIII. Končna beseda

Naši zdravstveni zavodi po vsi pravici niso na nič kaj dobrem glasu.
Zakaj časovnim zahtevam in higienskim predpisom- ne ustrezajo niti po¬
slopja niti obratovanje v njih z izjemo strogo zdravniškega posla, in to
zaradi vednega nedostajanja primernih dotacij.

Star latinski pregovor pravi: Semper aliquid haeret! Senca nepovolj-
nosti padai tudi na zdravnike in njihovo strokovno in organizatorično de¬
lovanje. Predvsem otroška bolnišnica prej ko slej nima dobrega slovesa.
Tega njenega slovesa navzlic najboljši volji, vsemu prizadevanju, veli¬
kemu trudu in samozatajevanju kader njenih zdravnikov v dveh deset-
■Tetjih še ni mogel primerno izboljšati.

Iz mojega sprednjega razmotrivanja se je moči kolikor toliko jasno
poučiti, da je že bolniški material otroških zavodov obupen. Vanje odda¬
jajo starši otroke po navadi samo, če doma spričo telesne slabosti, bo¬
lezni in zdravstvenih razmer nikakor ne morejo uspevati in prebiti. Šte-
vilnokrat prihajajo otroci v bolnišnico že umirajoči. In temu primerna
je kajpada tudi umrljivost pacientov — otrok bolnikov.

Kar čudežno je zatorej, da zaznamenuje otroška bolnišnica v Ljub¬
ljani pri tako zelo slabih in nevšečnih otkiolnostih komaj štiriodstotno
umrljivost, a če odračunimo primere kožnih bolezni, ki ne prispevajo z
nobenim odstotkom k umrljivosti, šestodstotno. To je prav toliko, kolikor
lepi, imoviti in z vsemi mogočimi potrebščinami opremljeni otroški bol¬
niški zavodi velikih kulturnih narodov.

Če je naša otroška bolnišnica nezadostna ter' če ne ustreza času in
njegovim okoliščinam, ni tegai kriv njen zdravniški zbor, kakor se rado
tu ali tam neupravičeno misli, ampak to gre na račun zapostavljanja
bolnišnic vo-bče, a otroške se posebej.

* * *

Zdaj pa je še moj namen, ozreti se, na svoje dejanje in nehanje pri
■pediatričnih ustanovah ter na kratko povedati to in ono o njih in o sebi,
da razčistim tako nekoliko položaj in da operem hkrati sam sebe.

Kot zdravnik socialnega zavarovanja, po službenih letih v Sloveniji
najstarejši, saj službujem že sedemintrideseto leto, spadam še v čase,
ko je bilo bolniško zavarovanje tako rekoč šele v povojih. V začetku
tekočega stoletja so delovale pri nas samo: okrajna bolniška blagajna

75

za mesto Ljubljano; okrajna bolniška blagajna za Ljubljansko okolico
s sedežem v Št. Vidu, kjer sem sam niafetopil službo leta 1907.; potem več
obratnih bolniških blagajn, kakor taka ustanova v tobačni tovarni, pri
kateri je zdravnikoval moj rajni oče; obratna bolnište blagajna predil¬
nice v Ljubljani; obratni bolniški blagajni državnih železnic in bivše
južne železnice; razne rudniške bratovske skladnice; obratna bolniška
blagajna papirnice v Vevčah in enaka blagajna v Goričanah in Medvodah,
katerih prvo sem vodil med leti 1910. do 1934., a drugo prav tako več
let. Povsod sem pri tistih ustanovah, pri katerih sem služboval in delo¬
val, tudi ordiniral za otroške bolezni ob posebnih urah.

Navedene ustanove do začetka tekočega stoletja! niso oskrbovale
svojcev  blagajniških članov in članic ter jim tudi niso nudile ne zdrav¬
niške oskrbe ne denarne podpore ne brezplačnih zdravil.

Dobro se še spominjam, kako so često navalile v mojo zasebno brez¬
plačno ordinacijo delavske žene. Same zelo slabo oblečene, so imele tudi
otroke zavite v raztrgana spodnja krila namesto v plenice. V tistih časih
po navadi še ni iskal ne kmet ne delavec za svoje bolne otroke zdravniške
pomoči. Kako visoka socialna raven!

Usoda mi je- naložila težavno breme, ker sem moral, sam učenec pe¬
diatrije, ki se je jela takrat prav zai prav šele uveljavljati, zadostovati
pri svojem poklicu kar dvema nalogama: težavni nalogi, ustrezati s
strokovnim znanjem zahtevam, ki jih je pričakovala od mene praksa,
in še težavnejši nalogi, orati ledino na nelkem polju, ki je bilo javnosti
še skoraj neznano. Da povem takoj nedvoumno: Za priznanje pediatrije
sem se moral čimbolj zavzemati, pojasnjevati njen veliki pomen ter se
z vso močjo zanjo truditi tako pri oblastvih kakor med ljudstvom. V
času, ko občinstvo vobče še ni bilo vajeno in voljno iskati zdravnika, če
je zbolel otrok, ter je blestela glede smrtnih primerov otročadi skoraj
dosledno zgolj kratko označena diagnoza (ugotovitev bolezni): življenjska
slabost ali božjast, si je utirala praksa večinoma le z neverjetno težavo
pot v smislu potrebe pediatrične zdravniške pomoči bolnim otrokom sploh.

Kako pa je bilo skrbljeno zai otroško zdravstvo svoje dni v  Ljubljani?

Preden sem se stalno naselil v rodnem mestu Ljubljani, je posloval
v njem samo en otroški ambulatorij, in sicer oni Elizabetne otroške bol¬
nišnice, ki pa je bil brezplačen le fakultativno.

Leta 1907. je ustanovil mestni fizikat po moji prošnji brezplačni ambu¬
latorij, ki sem ga opravljal brez nagrade. Toda zaradi nerazumevanja
in nezrelosti občinstva je že prej smrtno zaspal, ko je sploh dostojno
zaživel. Temu je bilo vzrok tudi to, ker ni oddajal brezplačno zdravil,
siromaki pa jih seveda kupovati niso mogli.

Leta 1909. je bil ustanovil deželnosodni predsednik Albert Levičnih
»Društvo za skrbstvo otrok za sodni okraj Ljubljano«. In le-to si je nat
moj podnet omislilo za svoje področje otroški ambulatorij, ki je obra¬
toval v mojih zasebnih ordinacijskih prostorih. Procvital pa ni, dokler ni
bil premeščen po prvi svetovni vojni v otroško bolnišnico, kjer je dosegel
na leto že do tri tisoč pregledov.

Leta 1909. je bila določena po pobudah občinskega svetovalca, šol¬
skega ravnatelja Jakoba Dimnika, in moji na mestnem magistratu ljub¬
ljanskem služba šolskega zdravnika' — pediatra.

76

Ta razpisana služba, namenjena pediatru specialistu, je bila na seji
občinskega sveta iz neznanega vzroka razpolovičena in oddana dvema
nepediatroma.

Moje prizadevanje, da se oživotvori prepotrebna mlekarna za zalivan-
čke, započeto že kmalu po dohodu v Ljubljano, ,ni uspelo. Vse prego¬
varjanje in posvetovanje tako z zadružnimi mlekarnami po Gorenjskem,
na Vrhniki in na Dolenjskem kakor z imetniki večjih, hlevov, zlasti tistih^
ki so bili v aristokratskih ali veleposestniških rokah, glede rednega do¬
bivanja brezhibnega mleka za otroke, ki naj bi se oddajalo v porcijskih
steklenicah otrokom na dom, se je docela izjalovilo. In takšne prepotrebne
preskrbovalnice mleka še slej ko prej ne premoremo! To pa predvsem
zato, ker je vsakdo odklanjal oddajanje res dobrega mleka, ki je tako
odlično važno in zdravju zalivančkov neogibno potrebno, ker mu nisem
mogel jamčiti zadostnega kupčijskega dobička.

S članki v časopisju, predavanji, Vlogami na oblastva in osebnim po¬
sredovanjem pri članih nekdanjega deželnega odbora kranjskega sem
skušal vzbuditi zanimanje zai ustanovitev prepotrebne dojnišnice po vzorcu
zavoda, kakršen je bil dunajslka »Landesfindelanstalt« (deželna najde-
nišnica), v katerem sem kot sekundarij sam služil. Talk zavod naj bi
sprejemal po odpustu iz porodnišnice matere z otroki, ki ne bi imele
stanovanja in drugega za življenje neogibno potrebnega, in bil za odra¬
ščajoče dete skrbnik. Da zastopnik aristokratov v deželnem odboru za
zavod, ki bi bil v prid slovenskemu naraščaju, ni imel razumevanja, je
bilo povsem umljivo, toda žalostno je bilo to, da ni pojmil, z izjemo
slovenskih šolnikov, noben slovenski deželni odbornik neizmerne važnosti
za silo perečo potrebo! Pod okriljem dojnišnice bi se moglo takrat razši¬
riti ne le otroško skrbstvo, marveč bi se dal tudi izboljšati obupno žalostni
položaj otrok zaupanih rejnicam.

Vse pravkar izjavljeno zatorej jasno priča, da mi ni nedostajalo ne
pobude ne podjetnosti ter da se tudi nisem strašil nobenega truda in
izogibal kakršnemu koli delu, samo da bi dosegel zelo zaželjeni uspeh v
korist in blaginjo slovenske dece.

Kaj pa imamo dandanes?

Higienskemu zavodu hvala in obenem priznanje, da je za naših dni '
glede otroškega skrbstva izdatno bolje, kakor je bilo, dasi pogrešamo
žal &e nekaterih dotičnih ustanov. Tiste, ki že obstajajo, pa se nikakor
ne morejo ponašati z zadovoljivo zadostno sposobnostjo ali kapaciteto.
Manjka nam v prvi vrsti dojnišnice, a v drugi vrsti so dečji domovi pre-
maloštevilni in otroška bolnišnica! premajhna, okrnjena in nezadostna.

Obstoječe socialnozavarovalne ustanove so preskrbele precej ambula-
torijev za otroke. Enega le-teh ima sedanji Zavod za socialno zavairovanje.

V tem sprva še mešanem amibulatoriju za splošno medicino in za otro¬
ške bolezni sem pričel ordinirati' leta 1918. Dne 1. oktobra 1933 je jel
poslovati ta ambulatorij samostojno zgolj za otroke ter je bila usta¬
novljena tudi posebna posvetovalnica za matere in otroke, naslanjajoča
se na ginekološko (ženskozdravniško) ordinacijo.

Ambulatorij Zavoda za socialno zavarovanje je zelo velik. Da ima
važnega dela zmeraj ogromno, naj predočijo nastopni statistični podatki.

77

Ambulatorij je imel pregledov: 1942. leta 12.103

1941. leta 13.581
1940. leta 10.824
1939. leta 14.301

ob ‘koncu mesecal oktobra 1943. leta pa že 12.055.

Če prištejemo še frekvenco posvetovalnice za noseče in doječe matere
in otroke, ki se čedalje lepše razvija ter oskrbuje na mesec že do 450
pregledov, opravi torej uradov pediater s sodelavko na leto nad 16.000
pregledov, katerih vsak je nagrajen s pičlo liro.

Rafcen ambulatorija v Zavodu za socialno zavarovanje, obratujejo v
Ljubljani še pediatrični ambulatoriji: Dečjega doma ali poliklinike, otro¬
ške bolnišnice, mestnega fizikata, državne železnice, Trgovskega bolni¬
škega društva in šolske poliklinike.

Ta preobilica tovrstnih ustanov ima pa tudi zle posledice za poslo¬
vanje zdravnikov, za njihov in zavodov ugled in pa bolnike same.

Vsak zdravniški posel je izraz osebnega naziranja. Posebno pri pedia¬
triji se nudi prilika, da si mnenja zdravnikov nasprotujejo.

Občinstvo, ki bega od te do one ustanove ter ne zaupa pri njej delu¬
jočim zdravnikom, kuje iz nesoglasja kapital za svoje omalovaževanje
ustanov. Daši more skoraj vsakdo obiskati po dva ali tri ambulatorije
izmed sedmih obratujočih, išče vendar še privatnega zdravnika. Neza¬
upljivi, nahujskani bolniki zabavljajo in ponajveč docela krivično grde
bistvo socialnih ustanov, ki so za delovno ljudstvo pravi blagoslov. Spori,
ki jih poraja nerazumevanje, rode žal prav slabe uspehe zdravljenja in
neuspehe otroškega skrbstva.

Lastna izkustva so me tako dodobra uverila, da lahko brez skrbi in
s povsem mirno vestjo zatrjujem, da je delovanje slehernega zdravnika
v socialnih zavodih neprimerno težavnejše in v vsakem pogledu bolj
nehvaležno ko njegovo uveljavljanje v zasebni praksi, in to ne samo glede
na razmerje zdravnikovo do bolnika samega, marveč tudi in še dosti
bolj glede na razmerje do bolnikove okolice, ki je kaj pogosto zdravniku
in zavodu nasproti sovražno razpoložena.

In zdaj ljubljanska otroška bolnišnica!

Leta 1865. je bilo na zasebni podnet ustanovljeno »Društvo za vzdrže¬
vanje otroške bolnišnice« in z njim vred je bila ustanovljena v Ljubljani
otroška bolnišnica, za katero je bil zgrajen leta 1888. sedanji njen dom
v dokaj obširnem vrtu, ki ga omejujejo Zrinjskega cesta in ulice: Stre¬
liška, Strossmayerjeva in Stare pravde.

Julija meseca leta 1919. mi je naročil poverjenik za socialno skrbstvo
pri takratni slovenski deželni vladi, naj 1  prevzamem popolnoma obubožano
otroško bolnišnico, ki jo je bilo zapustilo zdravniško in gospodarsko
vodstvo, v svojo skrb, ter mi zagotovil svojo pomoč in podporo. Vestno
je ostal mož beseda! Po njegovem odhodu iz vlade pa se je začel zopet
boj za obstoj in razvoj otroške bolnišnice, ki traja nepretrgoma še zdaj
ter zdavnaj še ni uspešno dobojevan.

Res je, da smo si omislili dojnišnico, ki pa je bila, ko se je bil usta¬
novil higienski zavod, pač ukinjena. Res je, da smo premestili takrat
ambulatorij »Društva za otroško skrbstvo za sodni okraj Ljubljano« v

78

otroško bolnišnico, kjer se je zelo lepo razvijal, smotrno obratoval in
dobro prospeval. Higienski zavod ga je ob svoji ustanovitvi prevzel, potem
ko je pristojno oblastvo ukinilo njegovo delovanje, češ da prostori v
otroški bolnišnici, v katerih obratuje, niso za ta smoter pripravni. Res
je, da se je zvišalo v dvajsetletju obrata bolnišnice število' njenih oskr¬
bovancev od trinajstih, kolikor jih je bilo ob mojem prevzemu v zavodu,
kakor tudi je res, da se je povečalo število postelj v bolnišnici na šest
in devetdeset. Res je kajpak naposled in hkrati, da zavod še daleč ne za¬
dostuje občutnim potrebam, ker je premajhen in preslabo opremljen.

Nešteto vlog sem poslal pristojnim činiteljem in uradom, prepričljivo
jih z njimi proseč, naj se vendar že resno zavzamejo za otroško bolniš¬
nico, oziroma za izboljšanje in razširjenje njenega prepotrebnega in važ¬
nega obratovanja. Toda na žalost je ostalo vse moje neutrudljivo priza¬
devanje doslej brez večjega vidnega uspeha.

Pred dvajsetimi leti je prešla Otroška bolnišnica v sestav splošne
bolnišnice. — Na ljubo več oddelkom le-te pa se je jelo ukinjati spre¬
jemanje pacientov na otroškem oddelku s pretvezo, da spada dolga vrsta
primerov otroškega obolenja v zdravljenje na omenjenih oddelkih. S tem
se je zadal hud udarec obstoju otroške bolnišnice, zlasti glede na dejstvo,
da more biti zgolj ona za nas torišče, kjer se edino lahko izobražujejo
mladi zdravniki za specialiste pediatre.

Široki javnosti prepuščam z mirnim srcem sodbo.. .

VIRI ZA TEORETIČNO RAZMOTRIVANJE

Lehrbuch der Physiologie (Landois-Rosemann).

Lehrbuch der Spezial-Pathologie (Ervin Becher etc.).

Hormone, Vitamine, Fermente (Abderhalden).

Sauglingsernahrung und Stoffwech.sel (I,angstein-Meyer).

Einfiihrung in die Kinderheilkunde (Dr. E. Glanzmann).

Einfiihrung in die chemische Physiologie (Dr. E. Lenartz).

System der Ernahrung (Dr. C. v. Pirquet).

Handbuch der Sauglingsernahrung (Dr. Msusfan).

Spezial-Pathologie und Therapie innerer Kramkheiten (Dr. Kraus und Th.
Brugsch).

Sammlung Kleinvorlesungen iiber Kinderheilkunde (Prof. Adalbert Czerny).
Patholpgische Physiialogie (H. Lučke).

Lehrbuch der Kinderheilkunde (Degwitz, Bamberger etc.).

79

Vsebina

Stran

Predgovor..

X. Fiziologija presnove:

Presnova — prehrana — prebava — resorbcija — asimilacija
disimilacija ..

XX. Kemija hranil in njihovih sestavin.

1. Voda.

2. Prvine — soli — ozmoza.

3 .  Beljakovine.

-f. Tolšče..

5. Ogljikovi hidrati ali sladkorji.'. . . .

III. činitelji ali biokatalizatorji.

1. Vitamini — usmerjevalci.

2. Hormoni — pobudniki.

3 .  Fermenti — kvasovi.

IV. Mleko:

1. Pojem.

2. Izločanje mleka ... .

3. Molža.

4. Sesanje.

o. Dojenje.

■3. Dojenček •— zalivanček
7. Doječa mati in dojilja

5. Mati in dete — enota
9. Težkoče pri dojenju

10. Zalivanček in prehrana

V. Bolezni majhnega otroka

VI. Umrljivost in rodnost . .

VII. Naša pediatrija ....

VIII. Končna beseda.

Viri za teoretično razmotrivanje .

P'  <\:

KaT


3

5

12

12

13

15

17

13

19

22

28

33

36

38

40

42

43

44
48

52

53
56

61

63

65

75

79

/ ■

¥' '

• - 7 ' V

7

\

r

NARODNA IN IJNIUERZITETNA
KNJIŽNICA

v I

i

t

\