Tedeoske noTlce. Oporoka dr. Kreka. Tržaška »Edinos!« irnenuje rajnega dr. Kreka siovt-abkega Strossmajetja. Poročevalcu »Edinc.sii« je rekel dr. Krek ob slo veca sledeče besede, ki zvenijo kot oporoka: »Povej domov-ini, naj ne obupuje, naj ne omaga! Naša ideja, raise! našega združenja zmaga vkljub vseirsu in proti vscmu, ker mora zmagati! Ni je moči. ki bi zaustavila pot temu razvoju! Vi vsi, ki ste ostali doma. ki ste seme izkrvavelega caroda, misiite le t-no: kako boste združeni vse svoje moCi, vse svoje zmožnosti. vsosvojo ijubezen in vse srce posvečali naši jugoslovanski državi, za njen procvit, kultnro in blagostanje! To bodi vaš cilj, to vsebina vašega življenja in Bog vas blagoslovi!« Slovenski junaki odgovarjaje. Desetnik Anton Teržan od 87. pešpolka iiam piše: Nam vojakom na front* se »Štajerc« vsiljuje številko za števiiko Ko pregledamo v »Štajercu« št. 7 dne 16. septembra uvodni članek »Blazna politika,« srno bili V3i mneoja, da ,je edino taka politika naših voditeljev, ki se »Štajercu« ne dopade pravilna ia da ni ta politika, ampak Je štajerc blazen, ker hoče očrniti one, ki zahtevajo za naš jugoslovanski na rod ujedinjenje pod hal>sburško krono. Pregledali smo »Štajerčeve« ne>ramne žepe tudi dalje ter našli, da se mu je zelo zamerii naš slovenski jnnak Janko Mlaker, ker je hvalil v >Slov. Gospo darju« jugoslovansko politiko injecelo zaklical dr. Korošcu »Slava«! Ne bomo odgovarjali namesto Mlakarja, kajti to bo opravil gotovo sam, toda radi bi po^nali one »stotioe« vojako* pri 87. pešp., ki se strinjajo s Štajerčevi nazori. Imarno res par to- varišev, ki so pristni Nemci, in sicer i/ Onrrij'- A .--strijskega, toda če govoriš ž Djimi, (<•> luii >.. i njih spcznal, da so v?e drugo prej, koi š; j*-i/:tv.h nazorov. Končrio pa naj bo tebi >Štajt> . pove dano, da se rni ne čutimo samo kot ši-. <-• ce in Avstrijce.airpak tuiJi kot Jogoslovane, ki prti.vamo svojo kri za Avstrijo in našega svitlega cesa; ¦>. ter našo narodno svobodo. Tudi mi kličemo rafim frvoboritelem za n?;še narodne pravice: Slava! Vojski 87. peSp II. stotaije. Nemci in neraškutarji nam privošCijo samo suženjstvo. Zaveden vojak mladenič nam piše s severnega bojišča: Razburjeaja naših nemškutarjev in ptujskih Nemcev vsled strahu pred uresničenjem upravičenih zahtev od tujcev tlačenih Slovencev po samostojnosti, ki bi nas oprostila nemškega jarma, smo se nadjali. Ne čudimo se, da nam ne privoščijo svobodc, t-aj nam >e, Ceravno nam vedno sveto zatrjuj»-jo svojo pravičnost iu Ijubezen napram slovenskemu ljudstvu, niso nikdar privo šcili drugega kot suženjstvo, uneli niso za nas dru gega kot obrekovanj« in nesramna surnniCenja. D igodl^ob mobilizaciji 1. 1914 nam to jasno kažejo. Nas so dolžili veleizdaje in poviročili, da so naši najboljši možje imeli velike sitnosti — goto vo iz »Ijubezni« do našegt naroda. Toda takoimenovani srbofili in rusofili so se nemudoma na poziv našega vrhovnega poveljnika odzvali in šli proti kateremukoli sovražniku. niso vprašaii, je-li Srb ali Rus, medtem ko so najzvestejši pristaSi »Štajerca« naenkrat dobili eden >revraatiš«, da sam neve kako, drugi pa »srčno napako« iid. Rad verjamem, da je srčna napaka. kot jo imajo Nemci in nemškutarji nevarna in taki tadi niso za vojsko, ker zajec ima vsak tako sično napako, ampak, če ste doma, držite jezike za zobmi To vam pravimo mi, ki stojimo dan za dnem za domovino v smrtnih nevarnostih. Mi, ki braaimo dom pred zuoanjimi sovražniki, ga bomo branili do zadnjega dihljeja tudi pred vami farizeji. N^šitn vrlim narodnim voditeljem pa naše priznanje. Bog z nami in sreča junaška! Štefan Faleš iz Slivnice pri Mariboru v iraenu mnogo drugih. Kako tnislijo naši junaki 0 naroeravani jagoslovanski državi. Iz bojnega polja se nam piše: V imenu vseh Slovanov pri našeir.u topniškemu polku pošiljam goreče pozdrave vsem voditeljem združenja Jugoslovanov. Znano nam je, kako bi se rad srdil ptujski »Štajerc« proti vašemu častipolnemu prizadevanju z?. združitev Jagosiovanov. Celo tukaj nam se vsiljuje ta hujskaC, kakor zbežni zajc izpod grmičja. Seveda je povsod odvrnjen, zakaj mi vojaki smo trdi in ponosni Ga jezik naše ljube slovenske matere. Stojirao že skoro tri in pol leia na bojnem polju za svobodo in enakopravnost vseh narodov. Borimo se za ctsarja in našo ljubo Avslrijo. Siloviti sovražni ogenj nas ni razraajal, še manj nas bo pa ptujski »Štajerc« preplašil z besedo »veleizdajalci*. Obžaiovati moramo, da nas ravno tisti iraenujejo »veleiziajalce«, kateri v ptujskih kavarnah io šnopsarnah oosedajo in Bogu čas kradejo, 2e približno tri in pol leta delujemo in se vojskujemo, da besni sovražnik ne vdre v monarhijo, a za zahvalo nas Nemci in štajerCijanci imenujejo veleizdajalce. Sicer pa nas ptajski »Štajerc« lahko imenuje veleizdajalce, nas to nič ne vznrfmirja, ker nirnamo kosrnate vesti, kakor nemškutarji. Z vso navdu?enostjo zakličemo: naprej, dokler ne dosežemo svobode in ujedinjenja Ju^oslovanov pod habsburško krou;> presvitlega cfsarja Karla. Živela avstrijska Jngoslavija! — V imenu tovarišev Jožef Cerjak, topniski poikšt. 6, polbaterija štev. 4, bojna pošta štev. 386. Uradno nemškutarjenje na mariborskem okrajnem glavarslva. Iz mariborske okoiice se nam piše: r.Ob priliki pregledovanja posame^nih gospodarskih l^stov je imel rnarsikateri posestnik prložnost do dna srca se zgražat' nad nevednostjo nemškega uradništva, ki je slovenske kraje ia imena spačilo do nepoznanja. Kdo naj se ne srneji, če bere: Schunkoverch, nad sredmi recki, Voucischi Repp, Vantschia Jama! Dcmača (vulgo) imena v nemškem kožuhu so: Reppnigg, Poscharoigg, Maschegg! (Maček), Praparlnigg, Trintsche (TinCe), Daboy (Dobaj), Karauschetz (!j, Serschen (zakaj ne Sehrschon?) itd. Vrhunec vse učeno^ti je pa pri imenu — Tep6h — razlil uradnik na pap;r. Najbrž je irael slabe oči, da je izpustil koiCnico -ehter zapisal kratko, pa nemško besedico »Tepp«. Nehote se vprašame: Kdo ostane pri vsem tem >Tepp< ? Odgovora ne najdemo težko. Mimogrede bcdi tudi omenjeno, da je skoro polovica podat- kov pri posameznih gospodarskih listih napačnih. Zadnji čas je, da se izvršijo zahteve jugoslovanske deklar^cije. Vsenemška agitacija med vojaštvom. V nemškem državnem zboro so se nedavno skorej vse stranke pritoževale nad tem, da se je med voja štvom na bojišču in v zaledju razvila in široko razpredla vserumška agitacija Nemški državni zbor smatra za nedopustno, da bi ena politična stranka med vojaštvom z besedo in z listi agitirala ter bi vojake podžigala za svoje vzore in svoje vojne cilje Tudi nam prihajajo iz raznih strani v zaledju in na bojišču pritožbe o tem, da se na vojaštvo vpliva v Mnislu vsenemških vojnih ciijev in za nemško avstrijsko državno misel. V službi te agitacije je tudi ptujski nemškuiarski list »Štajerci. katerega se vsiljuje vojakom Stem hinavskim iistom, ki se na\iiezno zavzema za Avstrijo, v resnici pa dela za vsenemštvo, od katerega je plaCan, se preplavljajo vojašnice. Ta list ^se tudi pošilja na fronto ter se vsiljuje junaškim ^bjakom naših slavnih slovenskih spodnještajerskih polkov. Naši vojaki nam pišejo, da se ga komaj ubranjujejo. Kdo plačuje tiste iztise, ki se v tako velikem številu vsiljujejo naširn vojakom? Ali je taka nemškutarssa, v svojem bistvu vsenemška in torej protiavslrijska agitacija dopustna? Opozarjamo na to pristojte in odgovorne činitelje. Slovenska služba božja na Dunajti se vrši vsako nedeljo ob 4. popoldne v cerkvi sv. Ane v prvem okraju, Annagasse. Slovenci in Slovenke že sedaj pridno zahajajo tje; posebno razveseljivo je, da je videti med njimi mnogo vojakov. Marsikdo, ki se čuti v velikem mestu osamljen in tuj, najde ondi med rojaki krepila in tolažbe v teh težkih časih. Odlikovanje. Cesar je podelil g. Francu Gnlin, c. kr. policijskemu komisarju v Trstu, ki je sedaj dodeljen c. k. okrajnemu glavarstvu v Mariboru, za izvanredne zaslnge za časavojne zlati zaslužni križec na traku hrabrostne kolajne Za invalide-slepce. V zavodu za invalide slepce Odilienheirn v Gradcu se nahaja tudi 15 slovenskih invalidov slepcev, ki milo prosijo dobra slovenska srca za sadje, zlasti za gr?zdje in kostanje, ki ga si prav prisrCno želijo. Na tem zavodu je za te največje nesrečneže, ki so žrtvovali za cesarja in domovino svoje Dajdragocenejše — oči, kot skrbna mati č sestra Klara, ki streže temrevežem. Nanaslov: Č, sestraKlara, Odilienheim Gradec se torej naj blagohotno naslovijo mili darovi za naše oslepele vojake. Slovenski vojaki v praških bolnišnicah nimajo slovenskib knjig. Kdor more, naj daruje in pošlje franko zabavne in poučne knjige na naslov: Prof. Jos. Skrbinšek, voj. laz. 11, odd. V. v Pragi, Ceška tehnika. Karlov križec prinese na junaških prsih skoraj vsak naš vojak, ko pride na dopust, ne ve pa nobeden, kaj znaCijo latinske besede na odlikovanju. Zato jih danes poslovenimo. Na eni strani je napisano: >Z i v 1 j e n j e i n k r i< ter letnica; na drngi: >Hvaležna knez (vladar) in domovina, Karel, cesar in k r a 1 j.< Pričala bosta ta napisa še sinovom in vnukom hvaležnost mladega cesarja, možem in mladeničem, ki so za domovino v smrtno nevarnost postavili svoje dragoceno življenje in svojo srčno kri. Obmejna slovenska mladina. Od št. Iija vSlov. goricah se nam poroča.: Mladinski se?tanek se je v nedeljo, dne 14. t. m. obnesel povoljno. G. profesor dr. Kovačič je v dolgem govoru prav prepričevalno razlagal škodljivosti alkohola in drugih slabih razvad, posebno v današnjih dneh. Žalostno je le, da ravno tistih ni bilo, ki bi najbolj potrebovali takega poduka! Starši in drugi Ijudje paC ne kažejo nobenega zanjmanja za mladino, da je niti k takim predavanjem ne pošljejo! Bralno društvo se najuljudneje zabvali gospodu doktorjn za trud! Uspehi ne bodo in ne smejo izostati! Izmed mladenk je govorila Linika Haoc o štiristoletnici Lutrovi. Govor je bil dobro prednašan in sestavljen. Ceie za naznanila ali inserate v Slov. Oospedarjn se zvišajo. Draginja «d dne do dne bolj naraSCa. Tako se je podražil papir za 600%, barva za 400%, masa za valjarje za 1000%, aurovo olje za 300%, kurjava za 500% itd Zaraditega smo žal prisiljeni od zdaj za naprej zvišati ceno za inserate. Od zdaj zanaprej bo stala pri enkratni objavi 1 petitvrsta, ki Je 3 milimeter risoka ia 47 milimetror dolga 48 vinarjev. oziroma kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 36 vinarjev; pri dvakratni ali vočkralm objavi pa bo stala petitvrsta 40 vin. oziroma kvadratni centimeter 30 v. Pri »Malih oznanilih* pa bo stala vsaka beseda 10 v. Cenjene inserente prosimo, da blagovolijo to zvišanje vzeti na znanje. P. n. šolskim vodstvom se vljudno naznanja, da je Tiskarna sv. Cirila ravnokar nanovo založila slovenske tiskovine za imenike. razrednice in tednice in se te tiskovina od zdaj naprej zopet lahko redno dobijo. Koledar za slovenske vojake za leto 1918. Ta priljubljeni vojaški koledar je zopet izšel. Malo pač je vojakov, ki bi ne bili Se imeli dozdaj vojaškega koledarja iri na tisoče si ga je naročilo že za leto 1918. Zdaj torej lahko imajo naši vrli vojaki .iopet svojega zvestega spremljevalca. V koledarju najdejo naši vojaki mičen sf»is o cesarju Karolu I. in cesarici Ziti. Cisto nove določbe o državnih podporah za svojce vpoklicaaib, razpravo o pokojninah in vzgojninah vdov in sirot, o po kojninah invalidov itd. Poleg tega se v koiedarju najdejo tudi natančni predpisi, kako je treba postopati beguncem, da dobijo begunsko podporo. Ob koncu ima koledar kratek verski poduk za vojake in pa molilvenik, obsegajoč najpotrebnejše molitve za krščanskega vojaka. Poleg tega itna koledar 80 strani praznega papirja za pisanje in svinčnik. Vojaki, sezite po novem koledarju iu naročite si ga. Domači, kupite možem in sinovom ta potrebni koledar in pošljite jim ga na bojišče! Vkljab temu, da se je v zadnjem letn sko raj vse podražilo za več kakor 100%, stane Koledar za slovenske vojake s poštninovred samo K 130. NaroCa se samo v Tis karni sv. Cirila v Mariboru. &o»podarske novice. Rekviriranje žita. Žitni oddelki okrajnih glavarstev so te dni razposlali občinam naroCila za oddajo žita po popisovalnem ključu, kakor so ga določili na podlagi letošnjih popisovanj žetve in zemljišč. Kmetje že pridno vozijo žito, da tako zadostijo svoji dolžnosti, čeravno jim potem doma v mnogih slučajih niti toliko ne ostane, da bi mo gli za silo preživeti svojo družino in delavce. Oddaja žita se vrši mirno, da se tako prepreči od Claryja obljubljena prisilna vojaška rekvizicija živil. Kakor izvemo iz Gradca, je cesarski namestnik grof Clary — iz same ljubezni do kmeta — predlagal že meseca septembra pri c. k. uradu za Ijadsko prehrano na Dunaju, da se naj v slaCajo, ako kmetje ne bodo v določenem roku oddati toliko žita, kakor zahtevajo gg. komisijonarji in uradniki, začn'e s strogo rekvizicijo od hiše do hiše s pomoCjo vojaštva. Taka je ljubezen grofa Claryja do kmetov, tako pritiskajo uradniki-tujci na naše ljudstvo. Ali ni škoda ogromnih tisoCev, ki so se izdali za letošnje popisovanje žetve in obdelovanega polja. Iz zaneslji vega vira izvemo, da je samo v mariborskem okraja stalo žetveno popisovalno delo letos ogromno svoto 60.000 do 70.000 K. Zakaj se tako nečuveno gospodari z davčnim denarjem? Slovenski Štajer najbolj obremenjen. Opetovano smo že trdili v našem listu, da mora Slo venski štajer oddati primeroma mnogo več živine kot nemški del dežele. To nam tudi potrjuje izjava ravnatelja živinske vnovčevalnice Fr. Schnei terja, kateri piše v zadnjem >Gospodarskem Glas niku<, da je Srednje Štajersko oddalo v enem letu 35% manj živine, kot je bilo predpisano, Spodnji štajer pa mnogo več. Tako se nam odmerijo bremena. In pravica? Pritožbe radi nerednostt izplačevanja izkupičkov za rekvirirano živino. Piše se nam: V pred zadnjem >Slov. Gospodarju« berem pritožbe zara di nerednosti pri izplaCevanju za rekvirirano živino. Pri meni se je tudi dogodil ta le čuden slučaj: Oddal sem dne 30. maja 1 goved v vrednosti približno 1000 K. Čez 2 meseca sem se oglasil v Gradcu. V enem mesecu so me vprašali, Ce sem že prejel. Minil je zopet mesec a o denarja še m ne daha ne sluha. Takih pritožb dobivamo dan na dan vse polno. Gradčani, napravite r»d! Rekviriranje prediva. Cesarska namestnija je narcčila okrajnenrm glavarstvu in žitnim komisijonarjem, da naj letos popišejo oziroma rekvirirajo prediTO, ki ga baje imajo lunetje »skrito v velikib množinah«. Radovedni smo. kje je g. Ciary vide' skrilega toliko prediva V naših krajih se je v zadnji dobi gojilo malo lanu in konopelj. Pri rekvizicijah se bo torej kmetsko Ijudstvo po zaslugi grofa Ctaryja zopet po nepotrebnem ^ikaniralo. Vrojaki in uradniki bodo po diljab in drugih shrambah stikali za predivom. Zabtevamo, da naj namestnija t<> svojo namero prekliče in uaj se ne bega kmetskega ijudstva še z nepotrebnim rekviriranjem. Sicer pa irna kmet kot pridelovalec meoda vendar pravico, da si od starih zalog obdrži nekaj prediva, katero se mnogokrat rabi v siii kot pripomoček pri zdravijenju Ijudi in živine. Dobava krompirja za sorodnike. Ces name-tnija je z odlokom z dne 4. oktobra 1927 L W. II. 610 33 odredila, da smejo pridelovalci krom pirja poslati svojim bližnjim sorodaikom krompirja do 100 kg za eno osebo. Posestnik, ki hoče poslati krompir, mora poslati prošnjo svojema okrajnemu glavarstvu. V prošnji se raora izjaviti, da se njegov brat, sin ali kak drug bližnji sorodnik, kateremu bo poslal krompir, odpoveduje preskrbi s krompirjem po cbčini, v kateri stanuje. Po tem odloku lahko starši pošljejo krorapir dijakom v mestih ali kakemu drugemu sorodniku. Vojno žitni prometni zavod izda potem tudi potrtfbno prevozno dovoljenje po železnici. Čudno je, da štajerski cesarski namestnik te naredbe ni javno razglasil, anipak je izdal sarao tajni odlok na krompirjeve nadzornike V drugih deželah so cesarski namestniki ta odlok javno razglasili. Prošnja za prevozno dovoljenje je koleka prosta in se pošlje na vojno-žitni prometni urad v Gradcu in sicer po okrajnem krompirjevem nadzorniku. V prošnji mora biti navedeno: 1. inie pridelovaka krompirja, kraj, okraj in oddajna postaja; 2. ime osebe, kt bo sprejela krompir, kraj stanovanja in sprejemna postaja; 3. količina krompifja, katero se bo poslalo; 4. rodbinsko razmerje med pridelovalcem in prejemnikom krompirja (t. j. otrok, oče, mati, sestra, brat, stric, svak itd.); 5. število cseb, ki jih ima prejemnik, 6. izjava: Izjavljam, da so ti podatki pravilno sestavljeni in se podvržem vsem pravnim nasledkom, če bi bili nepravilni. Datam. Podpis Priložiti se mora: 1. krompirjeve karte ali izjava, da se prejemnik odpoveduje v svoji obCini javni preskrbi s krorapirjem; 2. potrdilo obč. predstojoika v občini, kjer stanuje pridelovalec da je rodbinsko razmerje med odpošiljateljem in prejemnikom resniCno; 3. kuverto za odgovor s 15 v znamko in natančen naslov prošnjika. Ce hoče kdo dobiti krompir izven Stajerske, mora vložiti prošnjo pri vojno žitnem zavoda dotiCne dežele. Davka prosto kuhanje žganja za domačo porabo je prijaviti do 15. novembra pri pristojnem oddelku c. kr. finanCne straže (za mariborski okraj: Wielandova ulica štev. 14). Na zglasitve po tem skrajno podaljšanem roku se ne bo oziralo. Ruske vjetnike—delavce odpoklicali. Oblast odpoklicuje ruske vjetnike, ki so zaposleni na kmetih. proč in jih baje pošilja v neke tovarne. To se godi v dobi ko ima kmet največ dela na polju s spravljanjem poznih pridelkov, z drvami, z živino itd. Vprašamo c. kr. oblast zakaj odpoklicuje samo vjetnike na kmetih, zakaj pa ne tudi one, ki so zaposleni v mestih? Zopet dvojna mera, drugačna za slovenskega kmeta. Drugačna za nemškega meščana. Vrhtega je tudi na deželi dvojna mera: v nekaterih glavarstvih jih odpoklicnjejo, y drogih pa ne. Poslednje velja zlasti za nemški del Štajerske. Proti temu odloCno ugovarjamo in zahtevamo, da se povsod enako postopa. Enaka pravica za vse! Opozarjamo naše gospode poslance, da tudi v tej zadevi podučijo vlado, kaj zahteva pravičnost. Sladkor za vkuhavanje. Kakor nam naznanja prehranilni urad c. kr. okrajnega glavarstva v Mariboru, še nekatere stranke niso sprejele jim nakazanega sladkorja za vkuhavanje. Opozarja se, da se vkuhalni sladkor izdaja samo do 31. t. m. S 1. novembrom zapadejo vse še nerešene nakaznice. Prodaja masti za mesec oktober. Te dni se je nakazalo od prehranilnega urada c. kr. okrajnega glavarstva v Mariboru potrebno mast tistim občinam, katerim primanjkuje zabele. Špeh se bo oddajal po K 27 — in margarina po K 7'80. Kam so šla sadna drevesca? V »SIot. Gospodarju< z dne 27 septembra 1917 je štajerski deželni odbor razglasil, da je v deželnih drevesnicah na prodaj Cez 31.000 sadnih drevesc. Nekaj dni Dato pa je že bilo razglašeno po graških hstih (dne 2. oktobra) in tudi t »Slov. Gosp.« St. 41, ad MaJnov«iia poroilla MajiiovajiA »T»trij»ko uradno poroiilo, Danaj, 17. okt, Italijansko boilšče. Na ozemlju gore Sv. Gabrijela so zopet bili odbiti italijanski sunki. Vzhodno in albansko bojfšče. Na naši vzhodni fronti in v Albaniji je na nekaterih mestih oživelo vojno delovanje. Iz nemškega uradnega poročila. Berolin, 17. okt. Francosko boJMHto. Na ozemlju Yser-Lys v Flandriji močno artilerijsko delovanje. Ob Mozi, v Šampaniji in v Argonih srdito delovanje artilerije. Vzhodno bojišfee. Na polotoku Svorba so nemšk6 čete popolnoma premagale sovražno posadko. Gel otok Oesel je s teoi v nemški posesti. Pred četverospora?umoTo ofenzivo na soški fronti. Iz Dunaja se uradno poroča, da je iz dosedanjih priprav naših sovražnikov na italijanski fr. nti posneti, da bodo četverosporazumove armade kmalu pričeie z ofenzivo ob Soči in v Tirolah. Neštevilni vlaki vojaštva in vojnega gradiva drdrajo noč in dan iz Francoske v Gornjo Italijo. Tudi naši so na celi črti dobro pripravljeni. 12 600 topov na soški fronti, Londonski list »Times« poroča, da ima Kadorna sedaj na soški fronti 12.600 topov. Polovica teh topov je angleško, francosko, ameriško in japonsko blago. Pet itaiijanskih premogovBih parnikov potopljenih. P čoln »št. 39« pod poveljstvom kapitanskega poročnika Forstmana je bliza Gibraltarja potopil pet dragocenih italijanskih premogovnih parnikov. Ladje so imele 31 500 ton premoga. Italijanska ladja se potopila Blizu otoka Krf v grških vodah je P-čoln potopil italijansko ladjo >Bari«, ki je vozsla grške konzule iz Turčije. Potopilo se je večje število oseb 50 ponesrečencev se je izkrcalo na Krfu, 120 pa v južni Italiji. Amerika se oborožuje proti Nemčiji. Iz Novega Yorka poroCajo, da Združene Države Severne Amerike oborožajo vse večje trgovske ladje. Na ta način bo ameriška vojna mornarica pridobila 468 ladij. Mnogo teh ladij bodo kot oboro žeoe trgovske ladje vozile blago na evropsko bojišče, druge pa se bodo ob primernem času udel^žile odločilne pomorske bitke z nemškim brodovjem. Naš monitor , Inn" se potopil. Oddelek našega podonav3kega vojnega brodovja je imel vaje ob spodnjem toku reke Donave, in sicer med mestoma Černavoda in Braila blizu iz- liva v Črno morje. Pri tem je trčii naš podonavski monitor (majhna bojna) ladja »Inn« na neko mino in se tako poškodovala, da se je potopila. Razven kapitana in enega podčastnika je bila rešena vsa posadka. 3 pomorščaki so bili težko, 5 pa lahko ranjemh. 600.000 Afrikancev na francosko bojišče. V francoski zbormici je naselbinski minister rekel, da bo prihodnjo spomlad prišlo na francosko bojišče 600.000 mož iz Afrike. !»so že vsa za sajenje godna drevesca iz deželnih sadnih drevesiiic oddana«. Torej še predno so slovenski krnetje po svojem glnsilu izvedeli za oddajo, je deželni odbor oddal že vsa sadna drevesca. To se pravi, deželni odbor se norčaje z našimi kmeti. Govori se, da je velika večina sadnih dre ves šla izven dežele in da so ostaia dobili gospoda, graščaki in meščani. Zahtevaino poiasnila, da se naši kmetje ne bodo razhurjali. Obenem zahtevamo, da se inora pri oddaji cepljenih trt v prvi vrsti ozirati na kmeiska naročila. Deželni odbor že sprejema naročila za oddajo trt. Cena je za premožne posestmke 220, za druge za 160 K za 1000 komadov. Kmetje, podvizajte se in takoj naroč.te potom občiae trte pri deželuem odboru. Razj&e noviee Splošno nabiranje perila. C. in kr. vojno ministrstvo, vojnooskrbni urad, nam piše: Za oskrbo naših na bojnem polju se nahajajočih hrabrih boritoljev s potrebnim perilom naj daruje vsako gospodinjstvo in vsak posameznik vse pogrešljivo in nepotrebno na životnem, posteljnem, namiznem periki ild. vsake vrste, najsibo novo ali rabljeno, oprano ali neoprano, belo ali barvano, celo ali strgano; tu<Ji konei in odpadiri, platneno ali bombaževinasto blago in kosi so dobrodošli. Istotako tiuli tkanine vsake vrste, kot blago, obleke, vezenine in pletenine, vsakovrstne preje in odpadki. Uvažuje se tudi najmaniši dar. Prišli bodejo po te dlarove uBenci dne 16., 17. in 20. oktobra t. 1. Po tem roku sprejema zadevne ¦darove: Sammelstelle des Kriegsfiirsorgeamtes ir. Wien, IX., Wahringerstrasse 32 (telefon št. 12.367). Poštne pošiljatve do 20 kg z oznafibo ,,Altmateri8' lienspende" (darilo starega blaga) so poštnine proste. Vsakdo naj podpira to zbirko po mofieh v blagor naše zmagovite armade in domovine. Pojasnila daje c. in kr. vojno ministrstvo, vojnooskrbni urad, Dunaj, IX., Berggasse 22, kamor je tudi nasloviti vss vpraSanja in poroSila. — Pišite izkljufino samo slovensko. 50 sodov petroleja zgorelo. Dne 14. oktobra se je na kolodvoru blizu Brna na Moravskem vnelo 50 sodov petroleja, ki je baje bil namenjen za Spodnje Štajersko. Škoda znaša 5000 K. Ogenj je zsnetila iskra, ki je padla iz dimnika neke lokoraotive. Promet na železniški progi, kjer je gorelo 50 sodov petroleja, je bil za veft ur oviran. 30.000 kron v peči. Listi poročajo: V vasi Vorderstoder je zidar popravljal peC. Zidarju se je dozdevalo, da so pečne cevi polne saj in drugih predmetov. Sku3a) je z roko izprazniti cev. V veliko začudenje je potegni! iz luknje gospodar ievo listnico, v kateri je bilo 30.000 K denarja. Četrt ure pozneje bi bila gospodinja zakurila v peč in celih 30.000 kron bi bi!o izgubljenih. Dopisi Maribor. V noči od pondeljka na torek sta dva vlomilca vlomila v urarno g. Kiffmana blizu jnžnega kolodvora. Odnesla sta zlatnine v vrednosti 50.000 K. Nek orožnik je enega izmed vlo milcev zgrabil v trenutku, ko se je splazil izpod zatvore, drugi pa je srečno odnesel pete. Vlomilca sta baje dva židova. — Čudno, da se more tak vlom dogoditi ravno nasproti poJicijski straž nici v najbolj prometnem delu mesta. Maribor. Po dolgem času je došlo v naše meato zopet nekaj petroleja, ki se dobi proti nakaz nicam pri mariborskih trgovcih. Množioo naka- zanega petroleja vpiše trgovec v družinsko naku- povalno karto, katero je prinesti sebo, sicer trgo- vec ne sme oddati petroleja. Maribor. Gostilno pri >Črneni orlu« na Grajskem trgu je dala oblast zapreti. ker je gospodar, njegova družina in gostilniško osobje obolelo na rdeči griži. Bolnike so spravili v barake. Zadnje dni se griža zopet močno širi. Št. 11] v Slov. goricah. Povodora smrti dr. Kreka so naša slovenska društva razobesila raz Slovenski Dom črno zastavo v znak žalosti, ki je zavladala med obmejnimi Slovenci, ko se je izvedelo za prežalostno vest. Dr. Krek je bil velik prijatelj obmejnih Slovencev, on je prvi organiziral v S. K. S. Z. obrambne odseke. On je tndi deloval na to, da bi prišli lepi uaši obmejni kraji pod bodočo iugoslovanako državo. Neemrlna slava dru. Kreku! Bralno društvo daruje za Krekov spomenik 26 K. — V pondeljek, due 22. t. m. se bo brala v tukajšnji cerkvi sv. maša zadušnica za rajnim dr. Krekom. Št. Hj v Slov. gor. Na Rafaelovo. dne 24. oktobra gre naša. fantovska Marijina družba naiz- j let k lepi Marijiai cerkvici na Ljabično pri Polj- * Ičanah. Okoiu 11 ure bo sv. maša. Če bo vedro vreme, bo paC razvedrila dovolj na lepem griču! — V proslavo godu Nj. Veličanstva cesarja Karla priredi nnše Bralno drušlvo slanost (ine 4. nov. v Slov. Uornu. Pridite! Posebnih vabil oe bomo razpošiljali. Liutomer. Za naše vojne slepe v Grad v ^o darovali sledeči usmiljenci: omizje pri Lipovoii na Pod^radju 30 K; vlč. g. deUn J. Ozrnec 20 K; C. g. A. Lovrec 10 K; č. g. P. Živortnik 10 K; č. g. J. Siavič iz Št Marjete 10 K; č. g. Zadravec M. 10 K; ga. M. Seršen 10 K; ?a. Ter. Kukovec 6 K; ga. Nina Ivančič 4 K; gdč. M. Erjavec 2 K; g K. Mavrič 2 K; g Ferd. Herzog 2 K; g. SreCko VršiC 2 K; g. Frc. Cvefko 2 K; ga. M Karba 2 K; g Frc Zacheri 3 K; gdč. Minka Zacherl 2 K; gdč. Slavka Zacherl 2 K; učenec Hugo Dekleva 2 K 40 v; g. I. Robič 1 K; gdč. Al Colnarič 1 K; gdč. Anica Ostrc 1 K; gdč. lvka Karba 1 K. PrK spevki so se os*bno izročili č. sestri Ktari Vrhunc v »Odilien-Blindeninstitut« v Gradcu. Vsem blagim darovalcem presrčni »Bog plačaj!« Slovenec star aii mlad, vojaka slepca naj ima rad! — Nabiratelj. Ponikva. Nemiia smrt nam je pokosila vzorn»ga in priljubljenegn moža Franca Berglez. Daleč naokoli je bil znan kot skrben gospodar Zapušča ženo in pet nepreskrbljenih otrok. Naj mu 1 jr>bi Bog pripne na boljšem svetu krono večuega življenja. Gomilsko. Skozi celo poletje smo imeli veliko sušo. ki nam je vzlasti pri otavi napravila veliko škode. Težko bomo prekrmili svojo živirio do spomladi Vkljub temu še zahteva politična oblast, naj oddamo sena in slame. Trnavca je že zdav uej popoinoma suha. Tudi Bolska je tako vsah nila, da se komaj premika. Povsod raste v potoku zelen mah. Pred enim tednom sem gledal na Kebrovem vrtu v Zaklu jablano v poinem belem cvetju, kakor spomladi. Koncem prejšajega tedna je prišel kar Cez noč preobrat. Na Sv. Uršuli, na Pohorju, na Vranskih gorah se je prikazal sneg, ki je segel daleč v dolino. Včeraj in danes paje zopet pihal močan južni veter, ki je pregnal iz omenjenih gor za nas prerano padli sneg Vzlasti danes, 11. oktobra smo imeli čudno vreme. Pihal jo močan jug. Nekaj časa je deževalo. potem zopet sijalo prijetno jesensko solnce. Naenkrat pa so je popoldoe ob XI_A. uri popolnoma zmračilo, vsuia se je med močnim viharjem točs, naenkrat trošči strela sredi vasi v gospodarsko poslopje posestnika Antona Vaš, ki je do tal pogorelo. Hud udarec za skoraj 70Ietnega rnoža! Pred petimi leti mu je umrla blaga žena, na Veliki četrtek je umrl njepov sin-vcjak France Vaš v bolnišnici Wadowice in drugi — edini še ostali otrok-vojak Ivan Ježi nekje ranjen v bolnici. Sedsj pa še ta nesreča! Kako naj vodi naprej svoje gospodaratvo, ko mu jp vse zgorelo?! Grozna vojska, kedaj te bo konec? — Pri vsi nesr?či pa moramo hvaliti Boga. da ni bila nesreča še večja. Silen vihar, sosedaa poslopja v nepo?redni bližini, cela yas v skrajni nevarnosti! Čast naš: vrli požarni brambi, ki je bila takoj na licu mesta, sreCa, da imamo raviio sedsj tukaj nekaj vojaštva, ki je pridno ^odelovalo pri gašenju hvala sosednim požarnim brambam, ki so prihitele na pomoč! Sv. Peter pod Sv gorami. Pred tedaom dn* smo položili k večnemu počitku moža, ki je vsepovsodi in daleč naofcrog vžival veliko spoštovanje. Bil je to veletrgovec in veleposestnik Josip Černelč, ki je umrl v nedeljo, 7. oktobra ob 1. uri ponoCi. Njegova smrt pomenja prebridki udarec za njegovo rodbino, zlasti za obe gospodični hčeri, ki globoko žalujeta za preljcbljenim očetom. Ta smrt pa je tudi težko zadela ČernelCev rojstni kraj in ves okraj. Saj je bil rajni gospod Cernelč vsled svojega dobrega srca in milega znafiaja splošno priljubljen ter je v raznih političnih zastopib rad in z vnemo deloval vselej v slovenskem smislu. Kakor je bil vedno zaveden Siovenec, tako je tudi bil krščanskega mišljenja in je opetovano in bogato prispeval za tukajšnjo cerkveno družbo. Kako je rajni g. ČernelC bil priljobljen, čislan in spoštovau, spričuje njegOT pogreb, ki se je ob ogromni udeležbi vršil v sredo, 10. oktobra predpoldne. Rajnega je na zadnji poti spremilo 8 duhovnikov Sprevod je vodil prč. g. kozjanski dekan M«rko Tomažič. Blagi pokojni ČernelC naj počiva v inira! Vsej velespoštovani rodbioi pa naše najsrčnejše sožalje!