J
GLASILO KRAJEVNE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IN
KRAJEVNE SKUPNOSTI KOG
ŠT.: 33
DATUM: 20. 12. 1988
SREČNO NOVO LETO 1989 VAM 2ELIJO DRUŠTVA, SKUPŠČINA KSf DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE TER UREDNIŠTVO NOVIC
PROGRAM PRIREDITEV V POČASTITEV 36. KRAJEVNEGA PRAZNIKA KS KOG
PETEK, 23. 12. 1988
NEDELJA,12. 1988
NEDELJ A, 4$. 12. 1988
TOREK, 27. 12. 1988
ob 18. uri v dvorani na Kogu občinska revija pevskih zborov. Sodelujejo: Že PZ "Svoboda" Ormož, MePZ Tovarne sladkoija Ormož, MPZ "Svoboda" Ormož, MePZ Miklavž pri Ormožu, Oktet s Koga, MePZ Kog, gosta: MPZ Komunalnega podjetja Ptuj in MePZ Ljutomer
ob 9. uri tekmovanje ekip ZVRS v streljanju.
Sodelujejo ekipe iz občine. Tekmuje se za pokal KS Kog. (Zbrališče pri šoli).
ob 13. uri šahovsko tekmovanje. Sodelujejo ekipe krajevne skupnosti za prehodni pokal.
ob 14. uri v dvorani na Kogu proslava in podelitev priznanj.
27. decembra 1941 je doživel Kog največjo tragedijo, ko so v Mariboru vzeli življenje mladim Kogovčanom, med njimi Jožetu Kerenčiču, narodnemu heroju. Ta dan je od leta 1952 proglašen za naš krajevni praznik.
Družbenopolitične organizacije vas vabijo, da počastite praznik s svojo prisotnostjo na vseh prireditvah.
XXX
PRIZNANJA OB KRAJEVNEM PRAZNIKU
Predsedstvo KK SZDL Kog je na predlog organizacij in društev sprejelo sklep, da bronasti znak OF letos prejmeta: PLOHL Milan iz Jastrebec ČURIN Marija iz Vodranec 14
Dobitnikoma priznanj čestitamo!
2
DRUŽBENI RAZVOJ ALI SOCIALNI MIR
Letošnji praznik republike, je bil vsaj v Sloveniji najbolj trpek in klavrn v vsem povojnem obdobju. Kako tudi ne, saj je naša razvojna bilanca letos naravnost porazna. Realni družbeni proizvod Slovenije naglo upada, tako, da zaostanek za načrtovanim ali potrebnim proizvodom že dosega vrednost naravne katastrofe; hkrati pa naraščajo proračunske in izvenproračunske obveznosti Slovenije do federacije. Tudi laiku postaja jasno, da s preostankom akumulacije nismo več sposobni vzdrževati našega šolstva, zdravstva, kulture, itd., niti na sedanji ravni, kaj šele poskrbeti za njihov nadaljnji razvoj. Celo leto smo, gledano razvojno, praktično zapravili v boju z nacionalizmi, preoblečenimi v različne predloge ustavnih sprememb, v podtaknjenem sporu z JLA in jalovih prepirih z ZIS; kaj je pomembnejše: družbeni razvoj ali socialni mir. Kaj mora biti podlaga za usmeritev Jugoslavije: razvojna politika, ki bi sprožila preobrazbo naše okostenele, razvojno vse bolj sterilne družbe v inovativno, dinamično družbo in obenem ustvarila materialne, ekonomske in politične temelje za ponovno vključevanje Jugoslavije v Evropo, ki se hitro razvija v enovit tehnološko— ekonomski kompleks (te proces lahko imenujemo kar "nastajanje združenih držav Evrope") ali pa politika lovljenja političnega ravnotežja med čedalje bolj protislovnimi in razdrobljenimi lokalnimi, nacionalnimi interesi. In čeprav v nobenem od teh bojev Slovenija ni bila poražena, moramo vendar povdariti, da dejansko sploh ne gre za zmago ali poraz, ampak za vprašanje, ali smo sprožili ustrezen razvoj ali ne. Odgovor je nedvomen: "Nismo." Bolj kot v preteklosti se je pokazala omejena suverenost Slovenije, ki nima v rokah sprožilnih vzvodov za svoj ekonomski in družbeni razvoj. Zakaj ne?
Tudi najbolj preprosti ljudje danes že vedo v čem je bistvo sedanje gospodarske, politične, družbenorazvoj-ne krize. Vsak, ki je samo za trenutek pogledal čez Karavanke, ve, kako se tam dela; ve, da dobro delajo vsi in da vsi opravljajo taka dela, ki so potrebna ali koristna: ali zato, ker neposredno ustvarjajo materialne dobrine ali bogastvo, ali pa zato, ker prispevajo h kvaliteti življenja. In prav tako vsi vemo, da ljudje tam niso po naravi pridnejši in pametnejši; ta prizadevnost je izraz njihovega ekonomskega in družbenega sistema.
Nasprotno pa naš družbeni sistem take zavzetosti ne spodbuja in ne nagrajuje. Še več, naravnost norčuje se iz tistih, ki hočejo delati več in bolje, ki verjamejo, da se je treba stalno izobraževati in usposabljati. Zato je pri nas čedalje več takih, ki mislijo, da kaj bistveno manj, kot dobijo tako ne morejo dobiti, ne glede na (ne)uspešnost svojega dela — sicer bodo šli na cesto. Vsi vemo, da so bile sedanje predpraznične sprostitve OD sicer nujno potrebne, gledano z vidika našega ne-standarda — toda roko na srce, vsi vemo tudi, da niso bile zaslužene, gledano z vidika dobrega gospodarjenja. Politično gledano je bila ta potrebna in modra poteza — gledano razvojno, pa je to korak vstran v prizadevanju za zdravo ekonomijo.
Predvsem zato, ker je zgrešen način, kako smo to storili — spet bodo praktično dobili tisti, ki dobro delajo, kot tisti, ki delajo slabo. Z ukrepom "dvigovanja plač" si vodilne strukture v Jugoslaviji ugleda in zaupanja niso okrepili. Ljudje vemo, da si tega povišanja nismo zaslužili, vsaj ne vsi. Kajti če smo jih, potem je gola laž vse
tisto, kar smo govorili celo leto o nujnosti družbene preobrazbe, saj se v letošnjem letu vendarle nič bistvenega ni zgodilo, predvsem pa se to ni zgodilo na prehodu iz oktobra v november.
Nad tem se mora zamisliti tudi slovenska partija, ki je kljub številčnejšemu članstvu postajala ožja in šibkejša. Ker je hkrati njena lastna birokracija izganjala in preganjala vse, ki so pokazali širša obzorja in dolgoročnejše koncepte, je ostala skoraj brez ljudi, ki bi zares hoteli in zmogli sprožiti preobrazbo partije same in s tem tudi družbeno političnega in družbeno—ekonomskega sistema — tistega sistema, ki ščiti neuspešne in motivira ljudi za življenje na račun drugih. Če bo hotela slovenska partija resnično spremembo tega sistema, bo morala seči izven sebe, prestopiti bo morala svojo senco.
Ko tako ocenjujemo naš letošnji razvoj, ne morem mimo dejstva, da na prvi pogled celo zgleda, kako se je Slovenija v teh konfliktih celo okrepila, da sta se predvsem okrepili naša zavest in enotnost. Toda strokovnjaki že vidijo, da se za to enotnostjo že poglablja družbena dezintegracija, kot nujna posledica več let trajajoče gospodarske neuspešnosti.
Skrb, kako večina slovenskih družin sploh preživi, je ob osupljivih ugotovitvah docela utemeljena. Na srečo se znajo ljudje iznajdljivo prilagoditi krizi. Če z dvema plačama zasluženima z rednim delom, ni mogoče zagotoviti normalnega življenja, je tako poiskati rezerve. Ljudje se pehajo za dodatnim zaslužkom, sami šivajo, pletejo, hrano pridelujejo, bolj ali manj vešče opravljajo enostavna gradbena dela na domačijah, iščejo vse mogoče kredite, prodajajo devize, hlastajo za honorarnimi deli idr. Na prehodu je zloglasna "siva ekonomija" in še dobro, daje, saj ob očitnem siromašenju ljudi vsaj za silo napolni družinske blagajne in tako gladi socialne težave, ki bi drugače morda eksplodirale. Hkrati pa žal pakira velik davek pri ljudeh, ki so v garanju za golo preživetje že domala razčlovečeni. Zaradi preobremenjenosti z dodatnim delom ne le da trpi kakovst in ustvarjalnost določenega osnovnega dela, ljudi tudi neznansko utruja, jim najeda zdravje, jemlje prosti čas, odtujuje družine, da o motiviranosti za izobraževanje ali celo družbenopolitično aktivnost niti ne govorimo. Če ob teh krutih ugotovitvah povzamemo Marxa: "Najprej mora človek jesti, piti, se oblačiti in stanovati, nato šele se ukvarja z znanostjo, umetnostjo, religijo, ..." In spet smo pri začetku, pri človeku, ki zadovoljuje zgolj najosnovnejše življenjske potrebe, ki skrbi le za enostavno reprodukcijo.
Tudi v kmetijstvu smo kot že na številnih drugih področjih ubirali svojo pot, vendar smo zašli v močvirje, slepo ulico, globoko krizo. Družinske kmetije, ki so v Evropi prevladujoč tip kmečkega gospodarstva, so pri nas še zelo redke, a še tem pogosto očitajo kulaštvo. Se mar bojimo gospodarsko močnega in politično vplivnega kmeta? Ta strah je prisoten, vendar se počasi umika ugotovitvam, da je družinska kmetija "najučinkovitejša proizvodna enota".
Zato so letošnji prazniki trpki. Ne bo inventura naših uspehov, temveč opozorilo, da se čas za nujne spremembe izteka.
Zdravko HLEBEC
3
Aktivnost krajevne skupnosti Kog v letu 1988
Tak pregled ni težko narediti, če so velike možnosti delovanja na vseh področjih, posebej pa če ni velikih finančnih težav.
Tega pa ne moremo reči za našo KS.
V naši KS se srečujemo z velikim upadanjem števila prebivalstva, tudi pritok ljudi, ki bi bili zaposleni v gospodarstvu je majhen. Površine za tako malo število zaposlenih v KS pa so zelo velike. Hotenje in težnje tudi zelo velike. Vsako vaško področje ima svoje potrebe, želi izboljšati svoj življenjski prostor. Z nevelikim optimizmom ugotavljamo, da se nam referendumski program s težavo uresničuje. Problemov za vse to je veliko, nekaj jih je subjektivne, nekaj pa objektivne narave.
Končno nam je uspelo urediti odlagališče za smeti na pokopališču. Posebej vas pozivam, da ne odlagate smeti v ograjo ali pa za spomenike, ker tega vsi civilizirani ljudje v 21. stoletju ne delajo. Kajti, če kdo misli, da je uredil grob s tem, ko je očistil z njega travo in dogorele sveče, vse to pa porinil v ograjo, se zelo moti.
Precej je bilo tudi kritik, da se pokopališče premalo ureja, pozivam vse, ki so to pripravljeni pomagati urejati, da se oglasijo na KS Kog.
Tudi pot do pokopališča in šole sta sedaj razsvetljeni. Precej hude krvi je letos povzročila akcija ureditve zemljišč v Gomili, kjer so se meliorirali nekateri potoki in veliko zemljišča za lažjo pridelavo živalske krme. Ravno tako se je uredila neprehodna cesta od Kavčiča do Žemljic Vinka. Prav take posege čaka tudi cesta mimo Kuharic Mirka, po kateri je lepa povezava za Hrvatsko. Toda ne moremo mimo ljudskih faktorjev, kateri so velikokrat vzroki za počasno izvajanje določenih del.
Gramoziranje vaških cest je bila letos velika trodnevna akcija, katera se je po nekaterih delih lepo izpeljala, drugod pa ne.
Pred nami je zima, zato se bomo morali organizirati in jo dočakati pripravljeni, da ne bo zastojev. Za ljudi, ki gredo v službo in otroci v šolo, še posebej, da ne bo motena preskrba z živili.
Opravljenih je bilo še ogromno drobnih stvari za potrebe KS.
Vsem krajanom čestitam v svojem imenu in v imenu družbenopolitičnih organizacij ob krajevnem prazniku. Vsem tistim, ki so se še posebej izkazali in pripomogli k napredku krajevne skupnosti, želim, da bi takšni ostali v naprej in da bi tudi druge vzpodbudili k enotnemu nastopu in dejavnosti, da si bomo zgradili lepši in naprednejši Kog. Ne smemo pozabiti, da smo Ko-govčani veljali za napredne in vztrajne pri svojem delu.
Bodimo složni!
Predsednik sveta KS Kog: Stanko Plemenič
KRITERIJI ZA PODELITEV BRONASTEGA ZNAKA OF
Vsi krajani prav gotovo niso seznanjeni s kriteriji za podelitev bronastega znaka OF in drugih odlikovanj, po katerih komisija za priznanja in odlikovanja pri KK SZDL Kog izbira med kandidati, katere predlagajo družbenopolitične organizacije in društva.
Predsedstvo KK SZDL objavlja okvirne kriterije;
— priznanje se podeljuje za dela in dejanja, ki zaslužijo splošno priznanje in odliko. Podeljujejo se za večletno uspešno in vidno delo, pomembno za skupnost in družbo ali za posamezna družbeno koristna dela ali za delovne in druge uspehe, dosežene v krajšem časovnem obdobju ob velikem naporu, požrtvovan-
ju— Ovrednotiti je treba področja kot so:
razvoj samoupravnih odnosov, uveljavljanje krajevne organizacije SZDL, razvoj družbenih organizacij in društev, procese prostorskega in samoupravnega preoblikovanja krajevne skupnosti, varstva okolja, razvoj kmetijstva in socialističnih odnosov v kmetijstvu, razvoj drobnega gospodarstva, dosežki pri organiziranju družbenopolitičnega usposabljanja in uveljavljanja krajevne skupnosti kot humane skupnosti.
Predsedstvo KS SZDL Kog
Knjižnico na Kogu imamo, toda kako do knjig ...
Ob krajevnem prazniku leta 1985 smo na Kogu odprli knjižnico. V zahvalo vsem tistim vrlim Kogovčanom, ki so že pred več kot sto leti dajali velike žrtve za slovensko kulturo ter slovanstvo nasploh, smo jo poimenovali po Bralnem društvu LIPA. Nekaj časa je bila knjižnica redno odprta in veliko krajanov si je predvsem pozimi redno ali občasno izposojevalo knjige.
Kako pa je danes? Žalostno je videti krajane, ki bi si želeli sposoditi ali pa vrniti že spomladi izposojene knjige, pa se ustavijo pred zaprtimi vrati knjižnice. Razlogi za nedelovanje knjižnice nam niso znani. Odgovorni v Prosvetnem društvu v sklopu katerega je knjižnica bi se morali zavedati, da društvo opravlja svojo kulturno in narodno poslanstvo tudi preko knjižnice. Kogovčani si želijo, da bi bila knjižnica zopet redno odprta!
Pevec Milan
4
AKCIJA
ŠOLSKE ZADRUGE
Šola na Kogu je ena izmed redkih šol, ki ima v svoji okolici tudi kmetijske površine. Tako se je do lani na južni strani šole raztezal sadovnjak hrušk, zasajen nekaj let za tem, ko je bila zgrajena šola. Drevesa so odslužila in dajala žalostno sliko okolice šole. Tako smo se odločili, da uredimo nov sodoben sadovnjak. Seveda akcije ne bi zmogli izpeljati, če ne bi naleteli na finančno podporo krajevne skupnosti Kog, zadružne enote Vitan s kooperacijo, izobraževalne skupnosti Ormož in pa v veliki meri naših krajanov in staršev naših učencev, ki so s svojim prostovoljnim delom pripomogli, da smo podrli stara drevesa, jih spravili iz zemljišča, zemljo preorali in spla-nirali, navozili hlevski gnoj, postavili ograjo in spomladi posadili mlada drevesa — 190 jablan in 15 hrušk. Sedaj nas še čaka napeljava žice, ki bo opora mladim drevesom in pa seveda redno vzdrževanje sadovnjaka. Vse to delo je bilo opravljeno pod strokovnim vodstvom dipl. ing. Zadravec Stankom iz Jastrebec, ki je žrtvoval ogromno prostega časa, nas vzpodbujal in dajal moč, da smo vztrajali pri delu. Beseda HVALA je premalo za vse, ki so nam pomagali. Morda bo ta HVALA pomenil več takrat, ko bodo dozorela prva jabolka in jih bodo otroci s Koga lahko z veseljem jedli, ta sadovnjak pa bo v ponos naše šole in kraja.
Predsednik šolske zadruge: Denis Miklin
Anica Pevec
Skopali ste mi jamo, grob, širok, globok kakor, da ne smel bi z vami več domov.
Poletje se z avgustom povesi v zgodnjo jesen. Naznanja najlepši letni čas, za naš s trto posajeni Kog. Našemu dedku ni bilo dano, da bi užil še to jesen. Z odhajajočim poletjem se je iztekla njegova življenjska pot.
Vsem Kogovčanom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. Hvala govornikom, pevcem in g. župniku za opravljen obred. Beseda hvala naj poplača trud za pomoč družini Gavezo-vi, družini Lukman Franca in Bolfenka, družini Pukšič, Kolarič, Lahovim in članom Lovske družine Kog.
Vsi njegovi
V SPOMIN
Ta številka NOVIC je jubilejna — 10 let je že minilo, od kar je izšla prva številka NOVIC. Pobudnik za izdajo tega našega krajevnega glasila in njen prvi odgovorni urednik je bil Drago ZABAVNIK iz Jastrebec, ki se je letošnjega februaija za vedno poslovil od svojih domačih, prijateljev in sodelavcev našega glasila. Pri urejanju NOVIC je sodeloval še pri zadnji številki, ko je že zelo bolan ležal v bolnišnici. Vedno je iskal novih idej, novih virov informiranja, širil krog novih sodelavcev, tako da so NOVICE postale res pravi informator našega kraja. To je vzpodbudilo tudi druge krajevne skupnosti, da so začeli izdajati svoja glasila.
Ko listam po starih številkah NOVIC, se srečujem z njegovimi članki o naravi, čuvanju kulturne in narodne dediščine, napisani s posluhom in prizadetostjo, ki je bila njemu posebej dana. Svoje izkušnje je prenašal na nas mlajše, kjer je z njegovim odhodom nastala velika praznina. Še danes ga vidim, kako je vsako številko posebej sprejel v svoje roke, s posebnim vznemirjenjem in če je bil zadovoljen, je navadno dejal: "Dobro je tako, ampak iščimo še boljših idej."
NOVICE bodo verjetno še izhajale naprej, le da jih naš Drago ne bo nikoli več jemal v svoje roke.
Slava njegovemu spominu in delu!
Milan Pevec
DRAGI BRALCI
UREDNIŠTVO VABI K SODELOVANJU KRAJANE, KI BI ŽELELI BITI STALNI ALI OBČASNI SODELAVCI "NOVIC". PIŠITE NAM O DELU IN DOŽIVETJIH V SVOJEM BLIŽNJEM IN ŠIRŠEM OKOLJU, TER PREDLAGAJTE KAKŠNE "NOVICE" SI ŽELITE.
ZAHVALA
5
STATISTIKA
Letos je bilo rojenih na Kogu 9 otrok, umrlo pa je 16 krajanov.
Krajevna skupnost ima 996 prebivalcev. Najstarejši krajan je Vnuk Franc iz Jastrebec 20, roj. 26. 3. 1902, najstarejša krajanka je Vičar Justina iz Jastrebec 3, rojena 29. 9. 1899.
Gasilsko društvo Kog
obvešča vse krajane, da bo letos po dolgem času na Kogu poskrbelo za veseli vstop v Novo leto. SILVESTROVANJE bo v soboto, 31. 12. 1988 v dvorani na Kogu. Vabimo vas, da pridete v čim-večjem številu. Cisti zaslužek bo namenjen za ureditev gasilskega doma, zato boste s svojo udeležbo pripomogli, da bo gasilski dom čimprej končan ter bo služil svojemu namenu. Vabimo vas ter obenem želimo zdravja in sreče v novem letu 1989.
IZ NAŠIH ALBUMOV
Na citre igra Lukman Bolfenk. Še bomo kdaj tako praznovali naše praznike?
Praznovanje kulturnega praznika 8. 2. 1984. Perje češejo: Franček Rubin, Luci Tonček, Klanjčar Vanček, Luči Mimika, Rajh Mimika, Ratek Danica in Plemenič Liza.
SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 19 8 9 vam želi
SLOVIN KMETIJSKI KOMIBINAT JERUZALEM ORMOŽ

6
PRIMERJAVE
Koliko smo plačali za:
v decembru 86
v decembru 87
v decembru 88
1 kolač (1,60 kg) kruha 1 žemljo 1 kg moke ostre 1 kg sladkorja 1 kg soli 1 kg klobas nav. 1 1 radenske 1 1 bencin super
1 kg umetno gnojilo vinogradniško
470 din 70 din 282 din 318 din 81 din 1.355 din 115 din 240 din
1.671 din 195 din 884 din 756 din 469 din 2.992 din 342 din 760 din
5.540 din 600 din 2.344 din 4.500 din 1.506 din 15.500 din 1.166 din 1.730 din
1 DM (NEMŠKO MARKO) 1 SCH (A. ŠILING)
255 din 32 din
768 din 109 din
2.690 din 395 din
Koliko smo zaslužili za:
1 kg pšenice s premijo 1 kg grozdja mešano 16 % 1 kg prašičev 1 kg krompirja
1 1 mleka 3,6 mašč. brez premije
v decembru 86
82 din 238 din 670 din 40 din 80 din
v decembru 87
159 din 387 din 1.400 din 220 din 230 din
v decembru 88
441 din 1.342 din 6.000 din 900 din 660 din
Povprečni OD v JUGOSLAVIJI (9 mes.) v letu 1986.
v letu 1987 . v letu 1988 .
Povprečni OD v SLOVENIJI (9 mes.)
v letu 1986 v letu 1987 v letu 1988
89.461 195.025 356.986
124.600 227.424 573.820
KERENCIC
TOVARNA PLASTIČNIH IN OPTIČNIH PROIZVODOV ♦♦JOŽE KERENČIČ- ORMOŽ
OB 27. DECEMBRU, KRAJEVNEM PRAZNIKU KS KOG VSEM KRAJANOM ČESTITAJO IN 2ELIJO ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO 1989 DELAVCI
TOVARNE "J02E KERENČIČ'
KMETIJSTVO M 2MLSKA MOUSTHJA
TOZD "GOSAD", Središče ob Dravi
Za krajevni praznik 27. december čestitamo vsem krajanom Krajevne skupnosti Kog, delovnim skupnostim, družbenopolitičnim organizacijam in društvom v KS z željo za nadaljnje sodelovanje pri delu in razvoju naše TOZD in Krajevne skupnosti Kog.
Ob tej priložnosti vas seznanjamo, da lahko kupite v živilskih trgovinah naše vložene gobice in šampinjone, konzervirane vrtnine, mešanice sladkorjev za posip, domače čaje in začimbe. Odkupujemo vse vrste zdravilnih zelišč, sveže in suhe gobe ter razne gozdne sadeže. V kooperaciji organiziramo proizvodnjo vrtnin in vzgojo gob — šampinjonov.
Delavci TOZD "GOSAD", Središče ob Dravi
7
"Novice" so bite ustanovljene na skupni seji KK SZDL Kog in KS Kog dne 1. 12. 1978. Prva številka je izšla 5. 12. 1978. Odgovorni urednik: Milan Pevec; Naklada 320 izvodov. Izhaja priložnostno. Oblikovano in razmnoženo: Čemel — Rogina, Radizel, Obrtniška ul. 7. Po mnenju republiškega sekretariata za informacije je glasilo oproščeno temeljnega davka.