POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI GLASILO DELAVCEV SOZD »HMEZAD« ŽALEC — LETO XXXV. — SEPTEMBER 1981 — ŠTEVILKA 9 Smeleje v prihodnost Z 20-letnico obstoja Hmezada proslavljamo pomemben jubilej in mejnik na poti našega razvoja. V tem času oziroma ob tem jubileju lahko ocenjujemo pomembne uspehe, ki so jih dosegli kolektivi I in združeni kmetje, ki sestavljajo SOZD Hmezad. Razumljivo, da je potrebno tudi kritično oceniti določene spodrsljaje, neuspehe, zlasti še, če smo jih povzročili sami. Le tako bomo tudi določene probleme lahko hitreje in učinkoviteje reševali. Dvajset let sicer ni časovno dolga doba, vendar je življenjska pot posameznih DO, TOZD in TZO, ki sestavljajo SOZD Hmezad neprimerno daljša in bi njihov nastanek lahko merili že od leta 1945. Pravzaprav pa korenine časovnega razvoja Hmezada segajo še globlje v preteklost. Be v predvojno obdobje. Vendar danes ni namen, da do podrobnosti proučimo zgodovino. Vsekakor pa je potrebno reči, da so se ta- kratni kolektivi kmetijskih gospodarstev pred 20 leti in malo kasneje tudi kmetje in delavci v kmetijski zadrugi odločili za novo, revolucionarnejšo tehnološko in organizacijsko hitrejšo pot. V bistvu se je pričelo oblikovanje novih družbenoekonomskih odnosov v nastajajočem kmetijskem kombinatu, kakor sploh v kmetijstvu. Oblikovati so se pričele nove oblike povezanosti. Nastopile so nove organizacijske in družbenoekonomske enote. Samoupravljanje je zavzelo neslute-ne dimenzije razvoja ter se vraslo v vse pore življenja Hmezada. Vse te nove kvalitete so povzročile izredno hiter in dinamičen razvoj. Tako da Hmezad v gospodarstvu SR Slovenije zavzema pomembno mesto in je njegov delež, ki ga je dal za razvoj kmetijstva in ostalih dejavnosti, ki so v vzročni povezavi s kmetijstvom, neizmerno velik in pomemben. Saj je bil prav Hme- zad nosilec in osnova, da so se razvili pomembni proizvajalci kmetijske mehanizacije in o-preme. Z razvojem so se v Hmezad povezovale kmetijske DO, Šmarje, Radlje, Ilirska Bistrica in pred nedavnim tudi tovarna plastike Minerva iz Zabukovi-ce, ali pa so v tem času nastale nekatere DO ali TOZD, ki jih ob ustanovitvi še ni bilo. Nastala je velika družina, ki sestavlja SOZD Hmezad. V našem sestavu imamo danes različne dejavnosti, od primarne kmetijske proizvodnje, predelave, vrtnarstva, industrije, trgovine za notranji in mednarodni promet, gostinstva in turizma do ustreznih dejavnosti, ki so nujno potrebne, kot je interna banka, računalniški center in druge dejavnosti. Danes nas je zaposlenih prek 3.000 delavcev in nad 4.000 združenih kmetov. Vse te dejavnosti, ki se danes odvijajo v sestavi Hmezada, pa niso heterogene, kot mogoče na hitro izgleda. Vse so naravnane v kmetijsko dejavnost in vse služijo nadaljnjemu napredku in razvoju kmetijske proizvodnje. V tem je tudi bistvo organizacijske povezave v okviru SOZD, ker le tako se lahko posamezne dejavnosti med seboj uspešno povezujejo in dopolnjujejo od preskrbe, proizvodnje do potrošnje. Danes stojimo ponovno pred velikimi nalogami in važnimi odločitvami. Odgovorne naloge postavlja pred nas širša družbenopolitična skupnost. Mi se bomo morali v realizacijo teh nalog in obveznosti odgovorno vključiti. Naj na kratko ponovim te naloge, ki so zapisane v našem srednjeročnem programu razvoja 1981—1985. Eno izmed najpomembnejših nalog imamo vsekakor na področju primarne kmetijske proizvodnje. Povečati moramo zlasti proizvodnjo hmelja, prirejo mleka in mesa. Potrebno bo tudi skrbeti za ostale kmetijske proizvode in dejavnosti. Prizadevati si moramo za uvedbo novih proizvodov oziroma novih programov. Z uspešnim razvojem primarne proizvodnje bomo lahko razvijali predelovalne kapacitete oziroma jih maksimalno aktivirali. V sedanjem trenutku stojimo pred izgradnjo nove mlekarne, kjer se srečujemo s precejšnjimi finančnimi težavami, posebno še sedaj v zaostreni investicijski politiki. Tudi ostale DO v okviru Hmezada bodo morale svojo proizvodnjo in prodajo povečati, kakor doseči tudi večjo produktivnost. Odgovorne naloge imamo na področju izvoza na konvertibilno tržišče. Vsaka DO v o-kviru SOZD Hmezad mora prispevati k izvozu in se tako vključiti v splošna prizadevanja na tem področju. V izvoz moramo vključevati tudi ostale pridelke in proizvode. Celoten asortiman je potrebno razširiti. Temu bo potrebno tudi prilagoditi proizvodnjo. Tudi z določenim sovlaganjem se Hmezad mora vključevati v mednarodne razsežnosti. Posebno še v neuvrščene dežele. Maksimalno moramo varčevati, posebno še pri materialnih stroških, ki bi jih z določenimi napori lahko zmanjšali in tako ustvarili večjo akumulacijo. V tem srednjeročnem obdobju nas čakajo tudi odgovorne dolžnosti na področju melioracij, komasacij, pridobivanju zemljišč itd. V KZ in TOK bc potrebno čim več delati z združenimi kmeti in jih proizvodno razvijati v pomembne tržne proizvajalce. Teh nalog na področju proizvodnje, produktivnosti, izvoza, varčevanja itd. je veliko in ni potrebe po naštevanju, ker so opredeljene v ustreznih programih. Nadaljnji razvoj Hmezada pogojuje tudi določene spremembe v sami organizaciji, ki bo pogojevala večjo povezanost v okviru SOZD, kar tudi pomeni večjo konsolidacijo in (Nadaljevanje na 2. strani) 20 LET HMEZADA SREČANJE KOLEKTIVA V PREBOLDU BO 19. SEPTEMBRA V PRIČAKOVANJU LEPEGA VREMENA IN PRAV VSEH ZAPOSLENIH PRIPRAVLJAMO VELIKO MANIFESTACIJO PRIPADNOSTI HMEZADU, ZDRUŽENO S ŠPORTNIMI TEKMOVANJI IN KULTURNIM PROGRAMOM. SPORED r od 10. do 13. Ogled Sadjarstva Mirosan, farme Podlog, komasacijskega področja Gomilsko-polje, ribogojnice in Notranje trgovine. Do 15. 9. sporočite pripravljalnemu odboru, katere od teh organizacij si želite ogledati. od 11. do 14. Športne igre na igriščih v Preboldu. Pozdravni nagovor glavnega direktorja, dipl. inž. Vlada Goriška. Kratek kulturni program. Sodeluje pevski zbor DPD Svoboda Žalec in naši mladinci. Kulinarične in druge dobrote, bo pripravilo osebje hotela Prebold. Za dobro voljo bodo igrali Vokali! Pridite! w SOZD Hmezad Zalee danes Po izidu zakona o združenem delu je delavski svet v začetku leta 1977 imenoval komisijo za uresničevanje Zakona o združenem delu v DO Hmezad Žalec, ki so jo sestavljali delegati iz vseh TOZD in delovne skupnosti Skupne službe, za predsednika pa je bil imenovan Ivan Poteko. Komisija je že na svojem prvem sestanku 15. 9. 1977 skupaj z vodstvom delovne organizacije zavzela stališče,- naj se delovna organizacija Hmezad reorganizira v sestavljeno organizacijo združenega dela, da bi se tako uresničila ideja o agroživilskem kompleksu ter se obdržala kontinuiteta firme Hmezad — DO Hmezad je bila namreč ena izmed članic SOZD Dobrine Celje. Ko je komisija izdelala konkreten predlog reorganizacije, so predlog obravnavale družbenopolitične organizacije, samoupravni organi ter delavci na zborih. Povsod je bilo izraženo enotno stališče: DO Hmezad Žalec se reorganizira v SOZD Hmezad Žalec, dosedanje TOZD se organizirajo v več novih TOZD, te se združujejo v nove DO, vsi skupaj pa v SOZD Hmezad Žalec. Decembra 1978 so bili v vseh organizacijah izvedeni referendumi, na katerih so delavci sprejemali samoupravne splošne akte o organiziranju TOZD, TZO, DO in SOZD. Samoupravni sporazum o združitvi v SOZD Hmezad Žalec in Statut SOZD Hmezad Žalec sta opredelila namen združevanja DO v SOZD, cilje združevanja, statusne določbe, pravni položaj SOZD. Zaradi doseganja skupnih ciljev so delavci in člani — kooperanti podpisnic poverili opravljanje zadev skupnega pomena organom samoupravljanja V SOZD: delavskemu svetu, poslovnemu odboru in odboru samoupravne delavske kontrole. V delavski svet SOZD so vse temeljne oz. delovne organizacije in delovne skupnosti izvolile po enega delegata in enega namestnika za mandatno dobo dveh let, v poslovni odbor in odbor samoupravne delavske kontrole SOZD pa vsaka delovna organizacija po enega delegata za mandatno dobo dveh let. UMRL STEVAN DORONJSKI Trinajstega avgusta je po težki bolezni preminil ugledni revolucionar, dolgoletni sodelavec tovariša Tita, član predsedstva SFRJ in predsedstva CK ZKJ tovariš Ste-van Doronjski. UMRL DR. ALEŠ BEBLER Štirinajstega avgusta so se številni Slovenci na ljubljanskih Žalah zadnjič poslovili od dr. Aleša Bebler j a-Primo-ža, člana sveta federacije, u-[lednega družbenopolitičnega delavca, diplomata, borca, narodnega heroja in publicista. (Nadaljevanje s 1. strani) čvrstost SOZD. Brez dvoma smo v okviru SOZD odvisni e-den od drugega, zato mora biti sodelovanje in povezava DO čim boljša, ker le-to pogojuje hitrejši razvoj. Z vso odgovornostjo moramo razvijati samoupravni delegatski sistem znotraj TOZD, TOK, TZO, DO in SOZD. Boriti se moramo v tem smislu, da bo dejansko vsak delavec, združeni kmet odločal o svojem delu in nadaljnjem razvoju — o perspektivi. Vnesti moramo tudi nove tehnološke in znanstvene dosežke, kakor tudi čim več strokovnega dela. V teh 20 letih je bil zares napravljen velik razvoj, na katerega smo lahko danes mi vsi, ki združujemo svoje delo v SOZD Hmezad, ponosni. Dosedanji razvoj in delovna ustvarjalna zagnanost naših kolektivov nam je jamstvo, da se bomo kljub težavam uspešno razvijali v prihodnje in si u-stvarjali boljše in lepše življenje. To je tudi naš dolg do tistih, ki so ne glede na težave smelo pričeli z razvojem naših DO in SOZD ter s tem znatno prispevali k razvoju, ki smo ga dosedaj dosegli. Glavni direktor Vlado Gorišek Delavski svet SOZD Hmezad Žalec se je konstituiral 7. februarja 1979. Za predsednika delavskega sveta je bil imenovan Jože Brežnik, za namestnika predsednika pa Ludvik Grabnar. Delavski svet je na svoji 1. seji imenoval za vršilca dolžnosti glavnega direktorja SOZD Vinka Kolenca. Po opravljenem razpisnem postopku je delavski svet SOZD na svoji 5. seji 25. januarja 1980 imenoval za glavnega direktorja Letos je lep pogled na zeleno zlato in obložena hmeljišča -— če na vrhu ni »košev« prodre v hmeljišče dovolj svetlobe in tudi Atlas čvrsto dozori. Vlada Goriška za mandatno dobo 4 let, ki teče od 1. 9. 1980. Hmezad Žalec posluje od 1. januarja 1979 kot sestavljena organizacija združenega dela s firmo SOZD Hmezad — kmetijstvo, industrija, trgovina in gostinstvo, n. sub. o. Žalec, Žalskega tabora 1. Članice SOZD Hmezad Žalec ob ustanovitvi: 1. Hmezad — KMETIJSTVO ŽALEC, n. sol. o., Šempeter v Savinjski dolini TOZD Kmetijstvo Latkova vas, o. sub. o., Latkova vas TOZD Kmetijstvo Petrovče, o. sub. o., Petrovče TOZD Tovarna krmil Žalec, o. sub. o., Žalec DS Skupne službe, Šempeter v Savinjski dolini 2. • Hmezad — NOTRANJA TRGOVINA Žalec, n. sol. o., Žalec TOZD Maloprodaja Žalec, n. sub. o., Žalec TOZD Veleprodaja Žalec, n. sub. o., Žalec TOZD Transport Žalec, n. sub. o., Vrbje DS Skupne službe, Žalec 3. Hmezad — CELJSKA MESNA INDUSTRIJA, n. sol. o., Celje TOZD Proizvodnja mesa in mesnih izdelkov, n. sol. o., Celje TOZD Prodaja mesa in mesnih izdelkov na veliko, n. sol. o., Celje TOZD Maloprodaja, n. sol. o., Celje TOZD Združena hladilnica, n. sol. o., Celje DS Skupne službe, Celje 4. Hmezad — STROJNA ŽALEC, n. sol. o., Žalec TOZD Storitve, n. sol. o., Žalec TOZD Proizvodnja kmetijske mehanizacije, n. sol. o., Žalec DS Skupne službe, Žalec 5. Hmezad — KMETIJSKA ZADRUGA SAVINJSKA DOLINA, n. sol. o., Žalec Temeljna zadružna organizacija »Vransko«, n. sol. o., Vransko Temeljna zadružna organizacija »Tabor«, n. sol. o., Tabor Temeljna zadružna organizacija »Trnava«, n. sol. o., Trnava Temeljna zadružna organizacija »Braslovče«, n. sol. o., Braslovče Temeljna zadružna organizacija »Polzela«, n. sol. o., Polzela Temeljna zadružna organizacija »Prebold«, n. sol. o., Prebold Temeljna zadružna organizacija »Šempeter«, n. sol. o., Šempeter Temeljna zadružna organizacija »Petrovče«, n. sol. o., Petrovče Temeljna zadružna organizacija »Gotovlje« n. sol. o., Gotovlje DS Skupne službe, Žalec 6. Hmezad — KMETIJSTVO ILIRSKA BISTRICA, n. sol. o., Ilirska Bistrica TOZD Blagovni promet Ilirska Bistrica, n. sol. o., Ilirska Bistrica TOZD Mlekarna Ilirska Bistrica, n. sol. o., Ilirska Bistrica TOK Kmetijska kooperacija Ilirska Bistrica, n. sol. o., .Ilirska Bistrica DS Skupne službe, Ilirska Bistrica, Gregorčičeva 24 7. Hmezad — GOSTINSTVO TURIZEM ŽALEC, n. sol. o., Žalec TOZD Hotel Prebold, n. sol. o., Prebold TOZD Samopostrežna restavracija Celje, n. sol. o., Celje TOZD Hmeljar Žalec, n. sol. o., Žalec DS Skupne službe, Žalec 8. Hmezad — KMETIJSKI KOMBINAT ŠMARJE, n. sol. o., Šmarje pri Jelšah TOZD Proizvodnja in storitve, sadjarstvo in živinoreja Šmarje, n. sol. o., Šmarje pri Jelšah TOZD Kmetijska preskrba, trgovina na drobno Šmarje, n. sol. o. , Šmarje pri Jelšah TOK Živinoreja in poljedelstvo Šmarje, n. sol. o., Šmarje pri Jelšah Na razširjeni seji direktorjev so razpravljali o sedanjem ekonomskem položaju. DS Skupne službe, Šmarje pri Jelšah 9. Hmezad — KMETIJSKA ZADRUGA »DRAVA«, n. o. sol. o., Vuzenica 194 TOZD Kmetijstvo Radlje, Radlje ob Dravi TZO Kmetovalec Vuzenica, o. sub. o., Vuzenica TOZD Blagovni promet-usluge, o. sub. o., Vuzenica TOZD Prevoz, o. sub. o., Podvelka TOZD Gostinstvo Podvelka, o. sub. o., Brezno 79 DS Skupne službe, Radlje ob Dravi 10. Hmezad — VRTNARSTVO CELJE, p. o., Celje 11. Hmezad — EXPORT IMPORT, p. o., Žalec 12. Hmezad — SADJARSTVO MIROSAN, p. g., Petrovče, Kasa-ze 95 13. Hmezad — CELJSKE MLEKARNE, p. o., Celje 14. Hmezad — INTERNA BANKA, n. sub. o., Žalec Delavci in čebelarji — člani Čebelarske zadruge Žalec so na referendumu dne 23. 2. 1980 sprejeli sklep, da pristopijo v SOZD Hmezad Žalec. 15. SOZD Hmezad, DS Skupne službe, Žalec V Gostinskem podjetju Slovan Vransko so se delavci 25. 12. 1980 izrekli za združitev oz. pripojitev k DO Hmezad Gostinstvo-turizem Žalec s statusom TOZD. Ta sklep so sprejeli tudi delavci v temeljnih organizacijah Hmezad Gostinstvo-turizem Žalec. Najmlajša članica SOZD Hmezad je Minerva Žalec — delavci Minerve so se na referendumu dne 17. 6. 1981 izrekli za združitev v SOZD. Hranilnica in posojilnica po sprejetju Zakona o hranilno kreditnih službah in blagajnah vzajemne pomoči posluje kot samostojna pravna oseba s firmo HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA ŽALEC, o. sub. o. V SOZD Hmezad Žalec združuje delo 3.152 delavcev, delo in sredstva pa združuje 4.500 združenih kmetov. Glede na strokovno znanje je 341 delavcev nekvalificiranih, 642 je polkvalificiranih, interno kvalifikacijo ima 525 delavcev, 948 delavcev je kvalificiranih, 171 je visoko kvalificiranih, 339 delavcev ima srednješolsko izobrazbo, 120 višje šolsko in 66 delavcev visokošolsko izobrazbo. Status izrednega študenta ima 119 delavcev, v letu 1980 pa je končalo šolanje 8 delavcev v poklicnih šolah in 15 delavcev v srednjih šolah. V šolskem letu 1980/81 SOZD štipendira 151 študentov, dijakov in učencev, 117 pa je učencev v gospodarstvu. V poklicnih šolah štipendiramo 10 učencev, v srednjih 94 dijakov, na višjih šolah 14 študentov in na visokih šolah 33 študentov. Po — RN Delavski svet SOZD Hmezad je na 4. redni seji v mesecu juliju 1981 obravnaval potrditev mandatov delegatom DS SOZD in njihovim namestnikom iz DO Kmetijstvo Ilirska Bistrica in TOZD Hotel Slovan Vransko, sprejem srednjeročnega plana razvoja SOZD Hmezad za obdobje 1981.—1985 in sprejem plana investicij SOZD za leto 1981, potrditev rebalansa predračuna stroškov delovne skupnosti Skupne siužbe SOZD, sklep o pristopu DO Minerva v SOZD Hmezad, potrditev pogodbe za projekt Dokumen, informacijo o poslovnem povezovanju, potrditev programa dela komisije za obveščanje in sprejem predloga organizacijske zgradbe delovne skupnosti Skupne službe SOZD Hmezad. —0— Sprejet je bil srednjeročni plan razvoja SOZD Hmezad za obdobje 1981—1985 in okvirni plan investicijskih naložb, ki se bodo pričele izvajati v letu 1981 v skupni vrednosti 1.034,374.000,00 din. Potrjena sta bila tudi investicijska programa za prevedbo plemenskih telic in obnovo hmeljarske proizvodnje. Potrjen je bil rebalans predračuna stroškov delovne skupnosti Skupne službe z indeksom povečanja od prvotnega plana za 108,8 %. Potrjene so bile nove cene storitev investicijskega oddelka in glasila Hmeljar, Sprejet je bil sklep o pristopu DO Minerva v SOZD Hmezad s 17. 6. 1981, potrjena izhodišča programa skupnega razvoja in poslovnega sodelovanja, sprejete konkretne naloge za hitrejšo realizacijo programa skupnega razvoja in uskladitev poslovnih tokov. Potrjena je bila pogodba za projekt Dokumen v Nigeriji ter imenovani komisiji za izgradnjo mlekarne in perutninske farme. —0— Sprejet je bil program dela komisije za obveščanje. Komisija naj bi proučila in ocenila stanje razvitosti sistema obveščanja, utrdila programsko zasnovo glasila Hmeljar in drugih glasil DO Hmezada, skupaj z urednikom glasila Hmeljar in uredniškim odborom pa poskrbela za vsebinsko bogatejše, zanimivejše in oblikovno lepše glasilo Hmeljar. —0— Sprejet je bil predlog globalne usmeritve vodenja SOZD in bodoče organiziranosti Skupnih služb na nivoju sestavljene organizacije. Strokovne službe so zadolžene, da izdelajo podroben predlog organiziranosti Skupnih služb SOZD, izdelajo analizo sedanje samoupravne organiziranosti s predlogom za delo v bodoče. Delavski svet je zavzel kritično stališče do sklepa Sklada skupnih rezerv gospodarstva SR Slovenije, ki je odklonil odobritev posojila za pokrivanje dela nekrite izgube CMI v letu 1980. Strinjal se tudi ni s samim postopkom obravnave vloge CMI in odločitev Sklada ocenil kot zavajanje služb in ostalih prizadetih v SOZD, ker se je v kontaktih s službami pripravljal predlog za pozitivno rešitev. Vložen bo pismen ugovor na sklep Sklada. Delegatom delavskega sveta je bilo odgovorjeno na postavljena delegatska vprašanja glede premije za privez telet, odloka o premijah za pitanje telet SO Žalec in regresa za osemenjevanje in obrazložitev trenutnega načina vzorčenja in plačevanja mleka s predlogom novega načina jemanja vzorcev in obračuna mleka. Z odgovori so seznanjeni zadružni sveti, o predlogu novega načina jemanja vzorcev in obračuna mleka pa se tudi morajo izreči zadružni sveti. Glavni direktor SOZD Hmezad je delegate delavskega sveta SOZD seznanil s sklepi predsedstva SFRJ v zvezi z nalogami na področju ekonomske stabilizacije in izboljšanja gospodarskega položaja. Sprejeta je bila obveza, da sklepe obravnavajo v vseh sredinah in z njimi dopolnijo že sprejete stabilizacijske programe in ukrepe za izboljšanje gospodarjenja. Novi Sad XXIX. kongres IHB #- Svetovnega kogresa hmeljarjev od 5. do 8. avgusta se je udeležilo okrog 200 predstavnikov hmeljarjev iz 12 držav in iz Argentine in Bolgarije kot opazovalci. Svečana otvoritev v novem gledališču ob navzočnosti predsednika Komiteja za kmetijstvo Jugoslavije inž. Milovana Zidarja in drugih visokih predstavnikov. Ogledi vojvodinskih hmeljišč. Svarila pred svetovno hiperprodukcijo hmelja. 24 prejemnikov hmeljarskih odlikovanj. Vsa priznanja za organizacijo. Svečana otvoritev kongresa. Predsednik Komiteja za kmetijstvo Jugoslavije dipl. inž. Milovan Zidar je v govoru med pozdravnimi besedami tudi dejal: Slovenska delegacija je odpotovala z avtobusom že v zgodnjih jutranjih urah po avtocesti in čez Fruško goro proti Novemu Sadu, kamor je dospela zgodaj popoldne. V novem hotelu Park je zasedla VI. nadstropje in uredila kongresne formalnosti. Vožnja po vročini je bila dokaj naporna in počasna. Zelo slab vtis na vse je napravila svinjarija ob cesti, ki se je pričela nekako 50 km od Zagreba, kriminalna postrežba po motelih in goljufanje natakarjev. Golaž so računali od mize do mize drugače, od 85 do 135 din. Številna polja so neobdelana in suša je že pokazala občutne posledice. Bogata zaloga sobnih hladilnikov, hladen tuš, domačnost in urejenost hotela so nas poživeli. Večerni sprehod po čistih ulicah Novega Sada do novega Srbskega narodnega gledališča in razlaga spremljevalcev nam pove, da se je mesto zelo razvilo in ostalo lepo. Gledališče je v centru mesta. Za nas hmeljarje je bilo pripravljeno z vso pozornostjo. Dočakali so nas številni novinarji in snemalci, dvorana z okoli 500 sedeži pa opremljena za simultano prevajanje v angleščino, francoščino in nemščino. Vse je teklo po sporedu. Res mogočen je bil pogled na številne delegate, ki so se zbrali z vsega sveta prav pri nas in prav v tej dvorani in kot ena velika družina pričnejo svoje tridnevno srečanje. Zato ni čudno, da se je predsedniku IHB inž. Vinku Kolencu v pozdravnem otvoritvenem nagovoru rahlo čutila napetost in velika odgovornost. Pozdravni govor predsednika Komiteja za kmetijstvo Jugoslavije inž. Milovana Zidarja. ... Proizvajalci hmelja predstavljajo po ekonomski in interesni plati manjšino v kmetijstvu — velikem in pomembnem kompleksu sodobnega sveta. Zato je bilo nujno, da ste se povezali med sabo tako narodno kot mednarodno. Cenimo delo mednarodnega hmeljarskega biroja. Njega pozitivno delo se odraža tudi v razvoju našega hmeljarstva ... ... Z zadovoljstvom ugotavljam, da je mednarodni hmeljarski biro medtem, ko z vami nimam osebnih zvez, zelo napredoval, saj je prerasel iz evropske organizacije v svetovno ... ... Zadovoljen ugotavljam, da ste v mednarodnem obveščanju na področju pridelova- nja hmelja, tehnologije in ekonomike na svetovni ravni, ne oziraje se na geografsko lego in državno ureditev članic. To pelje do dokaj enotne tehnologije in napredka hmeljarstva od Velike Britanije na severu do Avstralije na jugu... ... Znano je, da samoupravna, socialistična in neuvrščena Jugoslavija podpira vse napore za spreminjanje obstoječih in ustvarjanje novih in pravičnejših mednarodnih odnosov. Zato je koristen tudi pomenek hmeljarjev sveta. Saj bi mogli, boreči se za nove in pravičnejše odnose med sabo, veliko doprinesti k ustvarjanju velike vizije prihodnosti — svobodnejšemu in pravičnejšemu svetu. Vy SPORED XXIX. KONGRESA IHB SREDA, 5. VIII. 7. do 18. — Prihod udeležencev v hotel Park 17. — Seja organizacijskega odbora 19. do 19,45 — Svečana otvoritev kongresa. Govor predsednika IHB inž. Vinka Kolenca. Pozdravni govor predsednika Komiteja za kmetijstvo Jugoslavije, dipl. inž. Milana Zidarja. 20. —22. — Sprejem pri predsedniku Skupščine mesta Novega Sada v Srbskem ljudskem gledališču. ČETRTEK, 6. VIII. 8.45— 10,30 g! Seja Predsedstva IHB 11. — Zasedanje Ekonomske komisije. 16. — Zasedanje Tehnične komisije. 20. — Večerja na petrovaradinski trdnjavi. PETEK, 7. Vlil. 9.45— 11,30 — Ogled hmeljišč v Erdeviku. 12,30—13,30 — Obisk trdnjave in muzeja v lloku. 14.—15. — Ogled pivovarne v Čelarevem. 17. —19,30 — Ogled hmeljišč in peletirnice Zavoda za hmelj v Bačkem Petrovcu. 20.—24. — Kulturno umetniški spored in večerja. SOBOTA, 8. VIII. 10. — Plenarno zasedanje kongresa. 16.—18. — Ogled mesta. 20. — Zaključna večerja. Seja predsedstva IHB. Ogledali smo si hmeljišča v okolici Erdevika na južni strani Fruške gore, pri Iloku, Čelarevem in v okolici Bačkega Petrovca in novi hmeljarski inštitut. Foto: prihod na posestvo Erdevik. UDELEŽENCI KONGRESA IZ POSLOVNE SKUPNOSTI ZA HMELJARSTVO SLOVENIJE — ŽALEC Peter PAVLIC Metka PAVLIC Vinko KOLENC Fedor PIRKMAJER Dana PIRKMAJER Edi OMLADIČ Vinko MOLAN Vlado GORIŠEK Jože BREŽNIK Tone JUREŠ Vili VYBIHAL Zvonko LEŠNIK Rudi JANEŽIČ Stanko ZUPANC Ivan LOKAN Drago ŠVAJCER Franc FONDA Jurij NOVAK Maks HROPOT Albin STEPIŠNIK Ivan KOLŠEK Vlado KRALJ Viki GAJŠEK Vinko COKAN Jože HOJNIK Jože VEDENIK Franc PUSTOSLEMŠEK Franc ROTER Anton GOROPEVŠEK Alojz JELEN Jože JURJEVEC Slavko BRITOVŠEK Stanko KLEMENČIČ Franc DOBNIK Janko OZMEC Janko BEDRAČ Alojz POD JAVORŠEK Adolf MAJSTER Tone WAGNER Milan DOLINAR Ernest ERMENC Lojze CETINA Zvonimir PELIKAN Avgust ERNESTL Dr. Jan Kišged govori na zasedanju tehnične komisije o Jugoslovanskem hmeljarstvu Že na sprejemu v avli gledališča so se srečevali znanci in se kovala nova poznanstva. Razgovori so se še v hotelu nadaljevali pozno v noč. Na zasedanjih ekonomske in tehnične komisije v kongresni dvorani hotela Park naslednjega dne smo slišali marsikaj zanimivega. Tako je na ekonomski komisiji mgr. Lojze Cetina govoril o problematiki dosiranja hmelja za pivo, hmeljarji iz ZDA o perspektivah hmeljenja piva v 'Ameriki, A. Biley: Doziranje hmelja v proizvodnji piva in podobne neznanke in dr. Dimitrije Aran-flelovič: Tehnološki aspekti redukcije nivoja hmeljenja piva. Popoldne smo na tehnični komisiji spremljali dr. Jana Kišge-cija, ki je govoril o hmeljarstvu v Jugoslaviji, dr. Tone Wagner: Strojno sajenje hmelja in Poli- stva, enkratnega kulturnega programa, večerje in zabave nismo uspeli zaužiti, kolikor so nam z vso skrbnostjo pripravili. Sobota je bila dan slovesa. Dopoldne na plenarni seji je predsednik podelil 24 hmeljarjem visoka odlikovanja. Generalni sekretar dr. Peter Pavlič je povzel zaključke kongresa. Objavili jih bomo v enem prihodnjih Hmeljarjev. Naj omenim le dva: Kongres je dosegel svoj namen in dosedanji predsednik HIB inž. Vinko Kolenc je ponovno izvoljen za predsednika. Članice ihb novi sad i98i Površine Pridelek Cenitev Država ha vq/100kg q/100 kg 1980 1981 1980 1981 Avstralija 1.071 1.175 20.260 23.769 Belgija 823 850 24.323 14.500 ZR Nemčija 17.934 19.170 268.924 300.000— 310.000 CSSR 11.100 11.827 100.361 120.000— 125.000 NDR 2.156 2.150 23.635 30.000 Anglija 5.718 5.793 97.495 92.500— 96.000 Španija 1.852 2.003 21.503 22.515 Francija 757 753 14.090 14.132 Madžarska 556 562 6.686 6.750 Jugoslavija 3.155 3.222 48.508 48.500 Poljska 2.474 2.445 17.190 22.500— 24.000 ZDA 15.003 17.481 341.560 353.500— 362.500 Skupaj 62.619 67.431 947.536 1,048.766—1,077.766 Svet 1977- 1978 1979 1980 Površina (ha) 78.618 77.611 79.733 93.485 Pridelek q/100 kg 1,168.010 1,090.180 1,218.670 1,238.034 Pivo (hi) 848,369.000 873,079.000 909,285.000 937,802.000 WÊSBm ■I ÊKKÊÊ ' • * tM>nÊËÈ[ 11 #§§ %. ü llill Bi B P in ¥ ml I «M m il . * Ü - - li H Bfl 1 1 | —Mm MBBHI H ■ Prostranstvo — to je Vojvodina propilenska vrvica v slovenskih hmeljiščih, dr. Novica Vučič: Raziskovanje pri namakanju v Vojvodini, inž. Antonin Srp iz CSSR: Izkoriščanje energije v hmeljarstvu CSSR; K. Borde: Prispevek k zmanjšanju porabe energije pri pridelovanju hmelja v NDR in mgr. Alojz Cetina: Vpliv porabe energije na pridelovalne stroške hmelja. Zvečer smo bili na Petrovara-dinski trdnjavi. Nudil se nam je čudovit pogled čez srebrno Donavo na morje luči skoraj 300.000 glavega mesta. Petek je bil preveč nabit. Res smo obiskali in si ogledali vse po programu. Marljivi in prizadevni organizatorji so nam želeli pokazati čim več. Uspelo jim je. Le utrujeni hmeljarji od prečudovitega sprejema, razstave slik Ivana Križana na hmeljarsko temo, slikovnega pregleda razvoja vojvodinskega hmeljar- Aplavz odobravanja. Utrjevali smo prijetna poznanstva, menjavali naslove, izkušnje in se poslovili s prijaznim vabilom: Nasvidenje v Poperingu v Belgiji na 30. kongresu IHB. Domov smo prispeli polni vtisov, ki jih še moramo urediti, dopolniti in utrditi. Do prihodnjega kongresa v Jugoslaviji je zopet zelo daleč. Vy Eden izmed številnih posnetkov na nepozabno srečanje v Erdeviku. IZVLEČEK O DELU IHB in nekatera obvestila za leto 1980/1981 Leto 1980 je bilo leto presenečenj. Združene države Amerike so imele rekordno letino hmelja, malo hmelja sta imeli ZR Nemčija in CSSR, na trgu s hmeljem je prišlo do skokovitega porasta cen. Razlike med prostimi in dogovorjenimi cenami so bile občutne. Pripominjam, da je bilo le malo hmelja 1980 prodanega po visokih cenah. Tem nezdravim razmeram na hmeljarskem trgu je sledilo povečanje hmeljišč; od 1980. do 1981. leta so se površine pod hmeljem pri članicah IHB povečale za 4.557 ha. Značilno za zadnja leta je nadaljnje zaključevanje predprodaje. Iz poročil članic razbiram, da so predprodaje zaključene do 1985. leta in še dalje. Na zasedanju predsedstva IHB marca 1981 v Parizu je bilo predlagano, da naj predprodaja hmelja ne prekorači 1985. leta. Predlog ni bil upoštevan. Kaže, da kljub nevarnostim, ki so povezane s predprodajo hmelja, na trgu ne gre več. Glavna dejavnost IHB je bila tudi lani v delu treh komisij. Ekonomska komisija pod vodstvom g. Broome je na generalni skupščini v Drezdnu predlagala osvojitev naslednje resolucije, ki osvetli stanje na trgu s hmeljem v 1980. letu: Če upoštevamo okrog 5000 ha novih hmeljišč v 1979. letu, naraščajočo proizvodnjo piva in prizadevanja za čim manjšo porabo hmelja pri varjenju piva, zagotavlja ekonomska komisija, da bo dovolj hmelja tudi za nekaj naslednjih let. Stališče ekonomske komisije je, da članice pri podpisovanju predpogodb popolnoma upoštevajo proizvodne in investicijske stroške. Resolucija je bila osvojena enoglasno. Ekonomska komisija si je dala nalogo, da za kongres v Novem Sadu uredi doziranje hmelja po e-noti piva. Ekonomska komisija je predlagala razrešitev naslednjih vprašanj: merila za grenek in aromatičen (prijetno dišeč) hmelj in morebiten vpliv različnih zaščitnih sredstev na okus piva. Na predsedstvu IHB marca 1981 so zagovarjali možnost tesnejšega sodelovanja med tehnično in ekonomsko komisijo. V Avstraliji je tamkajšnja organizacija hmeljarjev »The Hop Producors Association of Tasmanija« v soglasju z »Growers and Po napornem delu smo si udeleženci kongresa ogledali lepote Novega Sada in zanimivo petro-varadinsko trdnjavo. Suppliers of Hops and Hop Extract in South Molburne« prevzela skrb za članstvo, kar je bilo osvojeno in upoštevano v imeniku. Štiri leta je g. Lane. uspešno vodil IHB. Upam, da mu lahko v imenu navzočih s tega mesta izrečem prisrčno zahvalo. O-benem želim novemu predsedniku tov. Vinku Kolencu veliko u-spehov. V tehnični komisiji, katere novi predsednik je g. Marocke iz Francije, je odstopil dosedanji tajnik g. D. J. dr. Royle. Za njegovo večletno sodelovanje prisrčna hvala. Obenem pozdravljamo njegovo naslednico g. dr. H. Th. Kremheller iz ZR Nemčije. Danes je prejelo 21 hmeljarjev hmeljarska odlikovanja I. stopnje in trije odlikovanja H. stopnje. Vsem čestitamo! Dr. Peter Pavlič prevod Vy Zanimivo Z vodjo francoske delegacije v Jugoslavijo s frankfurtskega letališča ni pripotovala prtljaga. Ker je tudi pozneje ni bilo, je moral kongres zapustiti predčasno in odpotovati domov. — o — Vodja poljske delegacije je prevzel odlikovanja kar za štiri njihove odlikovance. — o — Resen kandidat za generalnega sekretarja IHB, ko bo dr. Peter Pavlič izpregel, je v ožjem izboru tudi Jugoslovan dr. Jan Kišgeci. Pogoj za izvolitev je obvladanje nemščine. — o — Eden od strokovnjakov si je prilastil inovacijo strokovnjaka iz proizvodnje in jo posredoval tehnični komisiji. — o — Dr. Peter Pavlič je obljubil, da bo opravljal dela generalnega sekretarja IHB toliko časa, dokler bo inž. Vinko Kolenc predsednik IHB. — o — V hmeljiščih Erdovika so udeleženci kongresa našli pajka. — o — Na slavnostni zaključni večerji 8. VIII., ki je trajala nad tri ure, je vsak imel 11 kosov pribora. Naši hmeljarji so v šali dejali, da bodo odslej zahtevali od svojih žen takšno postrežbo. Gorje jim! Vy XXIX. kongres IHB je uspešno končal svoje delo. Še posnetek za spomin in razšli smo se po celem svetu. Na svidenje na XXX. kongresu 1982 v Poperingu v Belgiji! Prejemniki hmeljarskih odlikovanj iz Jugoslavije St. Datum Ime in priimek 1. 13. 8. 57 Jože Jelovšek 2. 13. 8. 57 Jože Aubrecht 3. 16. 8. 58 Avgust Podgoršek 4. 16. 8. 58 Lojze Kač 5. 16. 8. 58 Pavel Kanja 6. 14. 8. 59 Miran Cvenk 7. 14. 8. 59 Jože Omladič 8. 17. 8. 60 Karel Marinc 9. 17. 8. 60 Vinko Kolenc 10. 17. 8. 60 Milj e va Kač 11. 14. 8. 61 Štefan Pečolar 12. 14. 8. 61 Michal Husar 13. 14. 8. 61 Vinko Ušen 14. 14. 8. 61 Dean Krivokučin 15. 14. 8. 62 Jože Vaslo 16. 14. 8. 62 Karel Kač 17. 14. 8. 62 Milan Vlajkovič 18. 18. 8. 63 Janko Cvikl 19. 18. 8. 63 Alojz Hrušovar 20. 18. 8. 63 Ilija Curčič 21. 18. 8. 64 Vlado Plaskan 22. 18. 8. 64 Vinko Molan 23. 18. 8. 64 Nikola Jakovljevič 24. 14. 8. 65 Janko Petriček 25. 14. 8. 65 Franc Rojnik 26. 14. 8. 65 Jan Durič 27. 13. 8. 66 Mišo Bobovnik 28. 13. 8. 66 Franc Smukovec 29. 13. 8. 66 Milan Cosič 30. 11. 8. 67 Zvone Pelikan 31. 11. 8. 67 Milorad Kijac 32. 11. 8. 67 Stojan Barbulov 33. 14. 8. 68 Anton Privošnik 34. 14. 8. 68 Lojze Cetina 35. 9. 8. 69 Milovan Zidar 36. 9. 8. 69 Franc Korenjak 37. 9. 8. 69 Pongrac Turnšek 38. 9. 8. 69 Milivoje Ačimovič 39. 9. 8. 69 Branko Dangubič 40. 7. 8. 70 Mgr. Tone Wagner 41. 7. 8. 70 Franc Lesjak 42. 7. 8. 70 Nikola Rankovič 43. 30. 9. 71 Nikola Mileusnič 44. 30. 9. 71 Božo Jurak 45. 11. 3. 72 Veljko Križnik 46. 11. 3. 72 Ivan Mikulič 47. 10. 8. 73 Matko Zemljič 48. 10. 8. 73 Vaja Bogdanovič 49. 10. 8. 73 Janko Petriček 50. 17. 8. 74 Tone Jureš 51. 17. 8. 74 Pavle P. Čanji 52. 9. 8. 75 Žarko Žigon 53. 9. 8. 75 Jaroslav Kovač 54. 7. 8. 76 Milan Dolinar 55. 7. 8. 76 Andrija Mij avec 56. 7. 8. 76 Dr. Peter Pavlič 57. 6. 8. 77 Mgr. Dragica Kralj 58. 6. 8. 77 Mirjana Radovič 59. 5. 8. 78 Vinko Kolenc 60. 5. 8. 78 Jan dr. Kišgeci 61. 4. 8. 79 Vladimir Birsa 62. 4. 8. 79 Bogdan Panaotovič 63. 16. 8. 80 Anton Šinkovec 64. 16. 8. 80 Jan Durčijanski 65. 8. 8. 81 Andrej Laček 66. 8. 8. 81 Jože Brežnik 67. 8. 8. 81 Stanko Klemenčič 68. 8. 8. 81 Spira Stanojevič 69. 8. 8. 81 Albin Stepinšek Kraj in dejavnost Stopnja Žalec I. Žalec I. Žalec, ing. agr. I. Žalec, ing. agr. I. Žalec I. Žalec I. Žalec I. hmeljar I. hmeljar I. dipl. ing. agr., Žalec I. direktor I. dipl. ing. I. hmeljar I. dipl. ing. I. hmeljar I. hmeljar I. pospeševalec I. pospeševalec I. pospeševalec I. direktor I. pospeševalec I. pospeševalec 1. direktor I. dipl. inž. kemije I. hmeljar I. direktor j, direktor, Hmezad I. predstavnik hmelj, komisije I. hmeljar j. direktor hmelj. inšt. Žalec I. hmeljar I. hmeljar I. hmeljar i. član predsedstva IHB I. dipl. inž. agr. I. dipl. inž. tehnolog I. hmeljar i. dipl. ing., višji znanst. delavec I. direktor I. dipl. inž., Inštitut- Žalec I. hmeljar I. dipl. inž., Bačka I. dipl. ing., direktor PD N. Sad I. direktor.STYRIA Celje I. lipi. ing., direktor KK Hmezad I. dipl. inž., direktor B. Maglič I. ing. agr., KK Ptuj I. generalni dir. Kooperative I. dipl. inž.. Inštitut Žalec II. inž. agr., dir. Kmetijstva Žalec I. direktor, Bački Petrovac I. dipl. inž., Vuhred I. dipl. inž.. Bački Petrovac I. dipl. inž., Žalec I. Bački Petrovac I. generalni tajnik IHB II. Kmetijski inštitut Žalec I. dipl. inž., Novi Sad I. inž. kmet., KK Hmezad Žalec II. Bački Petrovac I. Hmezad exp.-imp. Žalec I. Novi Sad I. KK Sevnica — Loka 1. Selenče I. dipl. inž., Bački Petrovac II. dipl. inž., tehn. SOZD Hmezad I. Agrarija Brežice I. dipl. inž., Ilok I. TZO Trnava KZ Sav. dolina I. (Po uradnem gradivu IHB) Hmeljarska odlikovanja Na plenarnem zasedanju kongresa IHB v Novem Sadu so slovesno podelili 24 hmeljarskih odlikovanj I. nižje — oficir in II. višje stopnje — vitez hmeljarstva. Odlikovanje je prejelo tudi 5 Jugoslovanov: Andrej Laček, dipl. inž. iz Bačkega Petrovca II. stopnje Jože Brežnik. dipl. inž. — Hmezad Žalec I. stopnje Stanko Klemenčič, Agrarija Brežice I. stopnje Spira Stanojevič, dipl. inž. — Ilok I. stopnje Albin Stepinšek, KZ Savinjska dolina Žalec I. stopnje Čestitamo! Višek je gostoljubnost vojvodinskih hmeljarjev dosegla v Bačkem Petrovcu. »\ hmelj skem skladišču so nam po napornem dnevu ogledov priredili celovečerni kulturni program s pesmimi in slikovitimi plesi narodov, ki žive tod. Foto: Mladi Slovaki so zapeli. Hmeljarska odlikovanja je podelil predsednik IHB Vinko Kolenc, inž. agr., štiriindvajsetim hmeljarjem. Med odlikovanci je tudi dipl. inž. Jože Brežnik (na fotografiji). Preveč naložene prikolice otežujejo vlaganje v obiralnik in ogrožajo varnost delavcev. Vendar včasih nanese tako, da je vrsta za eno prikolico preveč za dve pa premalo. Kakovost obiranja je odvisna tudi od nakladanja na njivi, zato raje ne pretiravajmo. Pobiranje hmelja na njivi se splača. Opravljeno mora biti sproti, tako kot odvažamo hmelj. 9. regijsko traktorsko tekmovanje KZ Savinjska dolina je v sodelovanju z aktivi mladih zadružnikov Savinjske doline organizirala regijsko tekmovanje mladih traktoristov zadružnikov. Tekmovanje je bilo 1. 8. 1981 v Letušu v lepem sončnem vremenu. Sodniška ekipa je dobro izpeljala svoje delo. Mladi zadružniki so tekmovali v naslednjih disciplinah: — v oranju na določeno globi- iz Šoštanja. Tekmovanja se niso udeležili mladi zadružniki s področja Mozirja, Celja, Slovenskih Konjic, Šmarja in Laškega. IZIDI TEKMOVANJA Zmagala je ekipa iz Šempetra v sestavi: Ciril Terglav, Boris Serdoner in Alojz Hojnik. Druga je bila tudi ekipa iz Šempetra: Nande Kunst, Marko Glušič, Marjan Udrih. Izpitna komisija je bila stroga, a pravična. .-M... mamm mm Najuspešnejša ekipa mladih zadružnikov je iz Šempetra. no s traktorjem moči do 60 KM in dvobrazdnim lemež plugom na parceli 20 X 50 m na stmišču; — v spretnostni vožnji s traktorjem in dvoosno prikolico na določeni progi. V tej disciplini ženski ekipi nista sodelovali; — v teoriji, ki se sestoji iz poznavanja traktorja in motorja, kmetijskih strojev, agrotehnike, zaščite rastlin, samoupravljanja in znanja prometnih pravil. Tekmovanja se je udeležilo 8 ekip iz Savinjske doline in ena ekipa mladih zadružnikov iz Šoštanja. Ugotovljeno je, da se mladi zanimajo za delo s kmetijsko mehanizacijo. Posebno je pozitivno, da sta se tekmovanja udeležili ženski ekipi iz Šempetra in Braslovč. Izven Savinjske doline se je tekmovanja udeležil samo aktiv mladih zadružnikov Tretji so bili mladi zadružniki iz Petrovč: Peter Ocvirk, Andrej Kramar in Vinko Zupanc. četrti so Braslovčam: Mirko Vodlak, Ivan Hribernik in Alojz Kronovšek. Peti so mladi zadružniki iz Šo-. štanja. Dobro so se izkazale mlade za-družnice iz Šempetra: Helena Kunst, Zofi črepinšek in Cvetka Piki. ORANJE 1. Alojz Rojnik iz Sp. Grušo-velj, TZO Šempeter 2. Vinko Zupanc iz Dobriše vasi, TZO Petrovče 3. Marjan Udrih iz Sp. Gru-šovelj, TZO Šempeter 4. Andrej Kramar iz Gorice, TZO Petrovče 5. Boris Serdoner iz Zg. Gru-šoveij, TZO Šempeter NI * i$jj 11 š Vse tri zmagovite ekipe so iz Šempetra. SPRETNOSTNA VOŽNJA 1. Ciril Terglav iz Zg. Grušo-velj, TZO Šempeter 2. Tone Špital iz Šoštanja 3. Marjan Udrih iz Sp. Grušo-velj, TZO Šempeter 4. Vojko Ušen iz Rakovelj, TZO Braslovče 5. Rojnik Alojz iz Sp. Grušo-velj, TZO Šempeter TEORIJA 1. Rojnik Alojz iz Sp. Grušo-velj, TZO Šempeter 2. Marjan Udrih iz Sp. Grušo-velj, TZO Šempeter 3. Vinko Zupanc iz Dobriše vasi, TZO Petrovče 4. četrto mesto si delijo: Nande Kunst, Mirko Vodlak, Mojca Mahor, Andrej Kramar in Tone Špital. SKUPNA UVRSTITEV 1. Alojz Rojnik iz Sp. Grušo-velj, TZO Šempeter 2. Marjan Udrih iz Sp. Grušo-velj, TZO Šempeter 3. Vinko Zupanc iz Dobriše vasi, TZO Petrovče 4. Mirko Vodlak iz Rakovelj, TZO Braslovče 5. Ciril Terglav iz Zg. Grušo-velj, TZO Šempeter Prvouvrščene ekipe in posamezniki so prejeli pokale. Tilka Cestnik Letos so storžki porazdeljeni po rastlini lepo in enakomerno, zato je hmelj dobro dozorel. Temu ustrezna je tudi kakovost. 19. dan hmeljarjev V SOBOTO, 15. AVGUSTA NI BILO SLAVNOSTNE PRIREDITVE V ŽALCU IN NE TURISTIČNE V BRASLOVČAH ZARADI SMRTI STEVANA DORONJSKEGA. OBISK NA NEDELJSKIH PRIREDITVAH JE ZDESETKALA HUDA VROČINA. NOVI STAREŠINA ANTON GOROPOVSEK IZ GRIŽ IN HMELJSKA PRINCESA RENATA COKAN Z ROJ. OKRNJEN PROGRAM. Jadranje na deski na žovne-škem jezeru je bilo preloženo na nedeljo. Od 26 prijavljenih jih je tekmovalo 16. Lepo je bilo videti v rahlem vetru napeta jadra. Marsikomu so se porodile enake misli na velike možnosti razvoja vodnega športa, ki ga Savinjčani danes ob že lepih vodnih površinah pogrešamo. Že več let nazaj smo bili navajeni, da je prireditvam nagajal dež. Letos je huda vročina zamorila tekmovalce in goste, ki jih je bilo veliko manj kot prejšnja leta. Govorniki predsednik Mednarodnega biroja za hmeljarstvo inž. Vinko Kolenc, predsednik izvršilnega odbora Poslovne skupnosti za hmeljarstvo SRS Letošnji hmeljarski starešina Anton Goropevšek iz Griž z eno izmed lepih savinjskih kmečkih deklet — letošnjo hmeljsko princesko Renato Cokan iz Roj pri Šempetru pozdravljata goste. Rezultati jadranja: 1. Branko Tajnšek, 2. Zlatko Bobinac, 3. Uroš Godec — vsi NIVO Celje. Dobro so se uvrstili tudi domači tekmovalci Igor Rojnik, Marjan Andjelič in Mitja Rak. Dopoldne je na prireditvenem prostoru tekmovalo v hmeljarskih veščinah 6 ekip mladih zadružnikov. Polzelani so se dobro odrezali. Bili so prvi, drugi so bili mladinci iz Trnave, tretji pa domačini. inž. Edi Omladič in starešini so na kratko poročali o hmelju T svetu, tržnih razmerah, dokaj dobri letini in razmerah v hmeljarstvu doma. Le praznovanja, ki iz leta v leto hira, se ni nihče dotaknil. Maloštevilni, a marljivi delavci Turističnega društva Braslovče so s pomočjo SOZD Hmezad še enkrat komaj rešili ugled savinjskega in slovenskega hmeljarstva Mladi zadružniki so se v nedeljo dopoldne pomerili na prireditvenem prostoru v obešanju in zapikavanju vrvice (na sliki), obiranju hmelja, pitju piva, pripravi kmečke malice in hoji na hoduljah. Veselica in bogat srečolov v prijetnem večernem hladu sta bila hrupna. Za dobro voljo je skrbel celjski Poldek, za ples pa Akvamarini. Škoda, da je bil naslednji dan že ponedeljek. Poslovna skupnost za hmeljarstvo Slovenije bo izostali sobotni program s podelitvijo priznanj zaslužnim hmeljarjem in podelitev priznanj in nagrad tekmovalcem za visoke pridelke hmelja izvedla kmalu po končanem obiranju. Vy VRANSKOl Na kmečkih igrah tudi letos živo LETOŠNJE SREČANJE MLADIH ZADRUŽNIKOV SLOVENIJE NA VRANSKEM SE JE KONČALO V PRIJETNEM VZDUŠJU. TAKO TRDIJO TEKMOVALCI, GLEDALCI, KI SO SI POSAMEZNE PRIREDITVE OGLEDALI, KOT TUDI ORGANIZATORJI. TRUD LE NI BIL ZAMAN. Vransko je v teh dneh gostilo okrog 500 mladih zadružnikov, ki so tekmovali, razpravljali o problemih, s katerimi se srečujejo pri svojem delu in navezovali medsebojne stike. Na splošno je bila podana ugotovitev, da je takšno srečanje edina rekreacija, ki si jo lahko privoščijo mladi v kmetijstvu. ložaj v njej. Pri tem so sodelovali predsednik zveze mladine Slovenije tovariš Boris Bavdek, republiški predsednik komiteja za kmetijstvo in gozdarstvo tovariš Ivo Marenk in predsednik zadružne zveze tovariš Leon Frelih. Zanimiv je bil večer kmečke kuhinje, kjer so se mlq.de kuha- Nazorno so prikazali številne domače obrti V dnevih srečanja je bilo več prireditev, od katerih je zelo pritegnila razstava gospodinjske in kmetijske opreme. Razstavljala sta Gorenje Velenje in Hmezad Žalec. Slednji se je izredno potrudil in predstavil zares širok asortiman kmetijske opreme. Mladi so se kritično lotili razprave na posvetovanju na temo Zadruga ter mladi in njihov po- rice pomerile v pripravljanju kmečkih jedi, ki so že skoraj v pozabi. PETSTO različnih jedi je bila prava poslastica za obiskovalce, ki so. jih lahko pokušali. V posameznih skupinah jedi so zmagale tekmovalke iz Ljutomera, Cerknice in Novega mesta. Kot najboljša jed pa je bila ocenjena od kuharic iz škofje Loke. (Nadaljevanje na strani 10) V soboto so kuharice pripravljale razne okusne jedi. Plan dovoza hmelja letnika 1981 5. Hmezad TZO Prebold 6. Hmezad TZO Petrovče 7. Hmezad TZO Polzela 8. KIC »Grm« Novo Mesto 9. PP Kozjak »Rogoza« Hoče 10. KZ »Krka« Novo Mesto 11. Agrokombinat Maribor-Rače 12. Slovenija vino »Jeruzalem« Ormož 13. Hmezad Kmetijstvo Šmarje pri Jelšah. 14. Merkator Kmetijski kombinat Sevnica DE Šentjanž 15. KZ Slovenj Gradec 16. KZ »Drava« Radlje 17. KZ Dravograd 18. ERA Velenje — Velenje—Šoštanj—Šmartno ob Paki 19. Hmezad Kmetijstvo Latkova vas 20. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec PREVZEM NA TERENU -VZHODNO PODROČJE Hmezad Kmetijstvo Petrovče Hmezad Kmetijstvo Celje L— Smarjeta Hmezad Kmetijstvo Celje — Vojnik Kmetijska Zadruga Celje Merkator Kmetijski Kombinat Sevnica —- Loka Agraria Brežice PREVZEM NA TERENU -ZAHODNO PODROČJE Hmezad TZO Braslovče Hmezad TZO Tabor Hmezad TZO Vransko Hmezad Kmetijstvo Latkova vas Vransko Hmezad Kmetijstvo Latkova vas — Tabor Hmezad Kmetijstvo Latkova vas •— Žovnek KZ Mozirje lastna proizvodnja Hmezad Kmetijstvo — Vrbje — Šempeter PREVZEM NA TERENU -MARIBORSKI SEKTOR Hmezad Kmetijstvo Radlje ob Dravi KZ Ruše KK Ptuj DE Dornava, Turnišče, Pragersko DO HMEZAD, EXPORT-IMPORT, ŽALEC PREVZEM V ŽALCU 1. Hmezad TZO Gotovlje 2. Hmezad TZO Šempeter 3. Hmezad TZO Braslovče 4. Hmezad TZO Trnava Hmezad že skladišči številne bale vseh sort suhega hmelja (Nadaljevanje s strani 9) Nič manjše zanimanje ni bilo za kmečke igre. Pomerilo se je 40 ekip v košnji, grabljenju, izdelovanju klobas, plezanju do sračjega gnezda, bila pa je tudi disciplina pod imenom vasovanje. Mladi so pokazali izredno tekmovalno prizadevnost. K temu so verjetno pripomogle vzpodbudne besede, ki sta jih izrekla tekmovalcem predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo in gozdarstvo tovariš Ivo Marenk in predsednik izvršnega sveta občine Žalec tovariš Jože Jan. Ob razglasitvi rezultatov se je izkazalo, da je bila najbolj prizadevna ekipa iz Šempetra. Najboljši kosec po času in kvaliteti, ki sta jo ocenjevala hmeljarska starešina Karel Marinc in Avgust Podgoršek, je bil proglašen tekmovalec ekipe iz Griž. Ta je to priznanje odnesel že petič zapovrstjo. V imenu pokrovitelja SOZD Hmezad Žalec je tekmovalcem za prizadevnost čestital direktor tovariš Vlado Gorišek. Srečanje na Vranskem je potekajo v prijetnem in tekmovalnem vzdušju. Motil ni niti dež, ki je od časa do časa hotel organizatorjem preprečiti njihove načrte. Kljub vsemu so nekatere ekipe še podaljševale bivanje na Vranskem in se odločile, da se prihodnje leto zopet vidimo. To pa je tudi namen našega in podobnih srečanj. Franci Izlakar Tekmovanja so bila domiselna in napeta ter dobro obiskana Rezultati sodelovanja z zavodom za produktivnost V teku je sodelovanje z Zavodom za produktivnost Ljubljana po programu »Organizacijska konsolidacija SOZD Hmezad« (o obsegu sodelovanja, vsebini in ciljih smo obširneje pisali že v majski številki Hmeljarja). Iz dosedanjega dela izhajata dva paketa organizacijskih navodil, ki se nanašajo nar — delegiranje nalog, — disciplinski kompleks. Organizacijska navodila sp jri-interno dogovorjeni standardi o notranjem poslovanju, s katerimi podrobneje urejamo opravljanje organizacijskih nalog ter zagotavljamo enotnost v poslovanju in nadzor nad izvajanjem. So koristen pripomoček za enote-nje in usklajevanje poslovnih odnosov med nosilci posameznih nalog, med TOZD, DO in zunanjimi dejavniki. Organizacijska navodila, ki se nanašajo na delegiranje nalog, opredeljujejo obrazce in postopke za: — pisanje zapisnika, — dajanje nalog, — poročanje, — programiranje dela. Zapisniki so v dosedanji obliki in vsebini največkrat nepregledni, pomanjkljivi, predvsem pa preobširni. Zapisnik, kakršnega uvajamo, je primeren predvsem za vodenje na sestankih strokovnih skupin v manjšem sestavu, glavna prednost pa je opredelitev vseh bistvenih podatkov: POPRAVEK: Hmeljar št. 8, str. 3 Spremenili bomo način dela skupnih služb Hmezada. — v odstavsu Cilji nove organiziranosti in vsebina dela tretja alineja: — uporabo SVOBODNIH tehnik dela; pravilno: — uporabo SODOBNIH tehnik dela. — v odstavku Način dela 20. vrstica: Ti se SESTAVLJAjO po skupinah; pravilno: Ti se SESTAJAJO po skupinah. sklepi, zadolženi za izvedbo, rok izvedbe. Dajanje nalog je v osnovni proizvodnji jasno — izstavljamo delovne naloge z opredeljenim delom, materialom in porabo časa.^ Za strokovna dela takšnega načina doslej nismo uporabljali, v bodoče pa bomo tudi za strokovne naloge izstavljali obrazec »Delovna naloga«. Delovna naloga vsebuje opis naloge, osnove za delo, ime nosilca naloge, rok izvedbe in datum poročanja. S tem bomo na neproizvodnem področju dosegli red in doslednost pri izvajanju nalog, odpravili odrivanje tistih nalog, ki nam »ne dišijo«, vse to pa bo povečalo učinkovitost dela strokovnih, pa tudi vodilnih delavcev. Poročanje o izvedbi posameznih nalog, obiskih razstav, sej-niov, poslovnih partnerjev, ipd. doslej ni bilo v navadi. Po no- vem bo treba odredbodajalcu (naloge, potovanja ipd.) redno poročati o rezultatih. Za to je izdelano navodilo in poseben obrazec, s katerim bomo poročali. Nov način dela skupnih služb terja tudi od vodilnih delavcev red in doslednost. Svoje delo in čas bodo programirali vnaprej tako, da bodo čimbolj učinkoviti. Kot pripomoček smo izdelali obrazec »Plan in program dela«, kamor bodo vpisovali termine zasedenosti in mesta, kjer so v času odsotnosti dosegljivi. Grobo rečeno bomo dosegli »javnost njihovega delovanja«. Organizacijska navodila, ki u-rejajo disciplinski kompleks, pomenijo razumljivejše tolmačenje nekaterih določil samoupravnih aktov, predvsem pravilnika o delovnih razmerjih. V organizacijskih navodilih smo skušali po-. dati najenostavnejše razlage določil in razumno uporabo. Navodila, ki se nanašajo na disciplinski kompleks, opredeljujejo obrazce in postopke za: — začasno premestitev, — odstranitev z dela, — uvedbo disciplinskega postopka, — registracija zamud, — registracija izhodov med delom, — poročilo o stanju delavcev, — evidenca obiskov. Začasno premeščanje delavcev iz enih del na druge je po vseh aktih dovoljeno, dejansko pa nujno in opravičljivo, da se proizvodni proces nemoteno odvija. Vsako premeščanje mora biti vnaprej predpisano, predvsem glede osebnega dohodka, ki je največkrat sporen, opredeljen pa mora biti tudi čas premestitve (trajanje). Odstranitev z dela je povsem normalna reakcija na prekrške, ki so opredeljeni v samoupravnih aktih. Zaradi nepoznavanja predpisov pa se vodje — tisti, ki lahko odredijo odstranitev — tega ukrepa ne poslužujejo, ampak se izpostavljajo nenehnim razpravam in prepričevanju s kršitelji. Uvedba disciplinskega postopka je v nekaterih DO sicer regulirana s pravilnikom o delovanju disciplinske komisije, kljub temu pa je postopek pre-zamotan za nepoznavalce prava. Z organizacijskim navodilom smo prijavo poenostavili do še pravilne oblike in postopka. Zamude na delo oz. predčasno odhajanje z dela postajajo za mnoge stalna praksa. Da bi te pojave preprečili, jih v bodoče ne bomo smatrali kot delo; za ta čas delavci ne bodo dobili osebnega dohodka. Zato homo v vseh delih Hmezada uvedli kontrolo nad zamudniki in jih ustrezno »kaznovali«. To možnost imamo po vseh aktih, ki urejajo delovna razmerja. Enako velja tudi za izhode med delom, ki niso vezani na delo, ampak imajo privatni značaj. Stanje delavcev na delu je podatek, ki nam v grobem že pove, kakšne rezultate lahko pričakujemo. Vodenje pristnosti in jav- ljanje na nivo TOZD in DO pa ima kontrolni značaj, saj se večkrat posamezne odsotnosti uredijo ali »uredijo« na nivoju oddelka. Vse osebe, ki prihajajo v naše TOZD in DO, moramo že z vidika SLO in DS evidentirati. Takšna evidenca nam daje pregled nad prihodi in dejavnostjo stranke, pa tudi interno, koga najbolj obremenjujejo (ali motijo). S poostrenim režimom se bodo prav gotovo zmanjšali obiski polprivatne narave kot tudi možnost, da vsak stika po delavnicah, halah, deloviščih ali pisarnah. Uvedba organizacijskih navodil, ki urejajo disciplinski kompleks, je pogojena z namestitvijo vratarjev ali določitvijo prijavnih mest. Kjer bo le mogoče, bomo namestili registrirane ure za registracijo delovnega časa (v nekaterih DO jih že imajo). S povečano disciplino bomo sicer povečali le čas prisotnosti na delu, samega dela in rezultatov pa ne (vsaj ne na tak način). Večjo učinkovitost bomo_ dosegli z boljšo organiziranostjo delovnega procesa, uporabo novih znanj in spoznanj, inoviranjem in inventivno dejavnostjo, ipd. Organziacijska navodila, ki jih uvajamo v vse DO Hmezada, je potrdil svet direktorjev na seji 28. 4. 1981. Zaradi priprave o-brazcev in navodil se je termin uvedbe nekoliko zavlekel, tako da smo uporabo omogočili šele s septembrom. Vsi delavci boste (ali ste že) s podrobno vsebino navodil seznanjeni od svojih vodij in na zborih delavcev. Želimo, da v Hmezadu zaveje nov veter -— strokovnost, doslednost in red. RS — EOo Zoran Kriter Na podlagi 19. člena zakona o ukrepih v živinoreji Uradni list SRS, št. 17/78) in tretjega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o prepovedi klanja telet 1. člen Zaradi smotrnega izkoriščanja črede govedi in zaščite podmladka kot osnovnega pogoja za njeno normalno reprodukcijo ter uresničevanje ciljev družbenega plana je prepovedano klanje telet vseh plemenitih pasem in njihovih križancev do 200 kg žive teže. 2. člen Izjemoma se lahko izločijo iz reje in dovoli klanje telet, ki so lažja od 200 kg žive teže, če niso primerna za nadaljnjo rejo zaradi poškodb, bolezni ali zaostajanja v rasti. Za klanje telet, ki niso primerna za nadaljnjo rejo, mora rejed imeti pisno dovoljenje pooblaščene veterinarske organizacije zdru» ženega dela za zakol telet zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka. 3. člen Organizacija združenega dela oziroma posameznik, ki žene ali prevaža teleta, mora imeti pisno dovoljenje iz drugega odstavka 2. člena tega odloka ali pisno dokazilo kmetijske organizacije združenega dela, da je tele namenjeno za nadaljnjo rejo. Organi za notranje zadeve pri nadzorstvu ugotavljajo ali ima organizacija združenega dela oziroma posameznik dovoljenje iz drugega odstavka prejšnjega člena oziroma dokazilo iz prejšnjega odstavka. 4. člen Nadzor nad izvajanjem določb 1. člena tega odloka opravljajo občinski organi kmetijske inšpekcije, nadzor nad izvajanjem 2. člena tega odloka opravljajo organi veterinarske inšpekcije, nadzor nad izvajanjem 3. člena tega odloka pa opravljajo organi za notranje zadeve. 3. člen Z denarno kaznijo od 10.000 do 50.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga družbena pravna oseba: 1. če zakolje tele v nasprotju z določbami tega odloka; 2. če žene ali prevaža teleta brez predpisanega dokazila (3. člen). Z denarno kaznijo od 1.000 do 5.000 dinarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge družbene pravne osebe. 6. člen Z denarno kaznijo od 3.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega člena posameznik. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 320-07/81-6 Ljubljana, dne 7. maja 1981. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije predsednik Janez Zemljarič 1. r. Pregled priporočenih sort pšenice Od MANJ ZAHTEVNIH sort sta primerni sorti Marinka in Libélula. LIBELULA — rjava golica, rana, srednje visoka, nezahtevna sorta za. različne rastne pogoje. Ne prenese močnega gnojenja z dušikom — poleže. Sklop pri sestavi 500—550 kalivih zrn!m2 v normalnem setvenem roku. Zrnje v III. kvalitetnem razredu. MARINKA — bela resnica, višja, srednje rana, daje zelo izenačene pridelke v različnih letinah. Je občutljiva na poleganje (visoka), zato je primerna za zmerno gnojenje z dušikom, uspeva tudi na plitvejših tleh. Sklop pri setvi: 500—550 kalivih zm v normalnem setvenem roku. Zrnje v II. kvalitetnem razredu. INTENZIVNE SORTE, ki prenesejo močnejše gnojenje z dušikom. BEZOSTAJA — bela golica, srednje rana, srednje nizka in srednjeodporna proti poleganju in uspešna v vseh rajonih pridelovanja v Sloveniji. Sklop pri setvi: 500 kalivih zrn/m2 v normalnem setvenem roku. Zrnje je v I. kvalitetni skupini. NOVOSADSKA RANA 2 — bela golica, rana, srednje nizka, dobro odporna na poleganje, dobro odporna proti mrazu. Med intenzivnimi sortami je v slovenskih preizkusih na vseh poizkusnih poljih med NAJBOLJŠIMI. Sklop pri setvi: 600 kalivih zrn na kvadratni meter v normalnem setvenem roku. Zrnje je v I. kvalitetni skupini. KRAGUJEVAČKA 56 — pri nas primernejša od Partizanke, bela golica, rana sorta, srednje visoka, zelo odporna proti poleganju, dobro odporna na mraz. Zelo intenzivna sorta za dobra, globoka tla. Sklop pri setvi: 600 kalivih zm na kvadratni meter v normalnem setvenem roku. Zrnje je v II. kvalitetnem razredu. ZLATA DOLINA — je nizka, bela golica, rana, zelo dobro odporna proti poleganju, dobro odporna za mraz, je ena najbolj razširjenih, intenzivnih sort. Sklop pri setvi: 600—700 kalivih zrnlm2 v normalnem setvenem roku. Zrnje je v II. kvalitetnem razredu. SAVA — je srednje rana, bela golica, nizka, zelo odporna proti poleganju, dobro odporna proti mrazu. Je zelo rodovitna sorta. Sklop pri sestavi: 600—650 kalivih zrn na kvadratni meter v normalnem sestvenem roku. Zrnje je v II. kvalitetnem razredu. NOVEJŠE INTENZIVNE SORTE SUPER ZLATA — je novejša sorta (priznana 1977), nekoliko ranejša kot Zlata dolina. Je nizka, bela golica, zelo odporna proti poleganju, dobro odporna proti mrazu. Sklop pri setvi 600— 700 kalivih zrn na kvadratni meter v normalnem setvenem roku. Zrnje je v II. kvalitetnem razredu. ZLATOKLASA — bela golica, srednje nizka, ranejša od Zlate doline. Odporna proti poleganju, rji in pepelasti plesni, dobro odporna proti mrazu. Sklop pri setvi: 600—700 kalivih zm na kvadratni meter v normalnem setvenem roku.'Zrnje v I. kvalitetnem razredu. MAČVANKA — rjava golica, srednje nizka, srednja rana. Dobro odporna proti nizkim temperaturam (bolje od Novosadske rane 2), dobro odporna proti pe- pelasti plesni, slabše odporna proti listni rji. Optimalni sklop 600 kalivih zm na kvadratni meter v normalnem setvenem roku. Zrnje v I. kvalitetni skupini. BARANJKA — rjava golica, srednje visoka, ranejša od Zlate doline. Dobro prezimi, odporna proti poleganju, pepelasti plesni in listni rji. Normalni sklop 600 —700 kalivih zm na kvadratni meter. Zrnje je v II. kvalitetni skupini. Strokovna služba ŽVZ Celje Naročite grozdje pravočasno! Po vseh kmetijskih preskrbah zbiramo naročila. KZ Savinjska dolina Na sušilnicah še vedno preveč sušimo, s tem pa zapravljamo tudi veliko energije, da o zdrobljenosti hmelja raje ne govorimo. Vendar se z zatiskanjem oči stanje ne bo izboljšalo. Treba bo ukrepati. KOLIKO MS JE Pod tem naslovom je Hmeljar pred dvema letoma objavil članek, ki je prikazal število zaposlenih. V članku so bili prikazani podatki po nekaterih naj zanimivejših analitičnih pokazateljih. Za članek v tej številki smo pripravili preglednico z enako razvrščenimi podatki. Oglejmo si nekatere! ZAPOSLENI V SOZD HMEZAD V Hmezadu združuje delo 2.973 delavcev, medtem ko nas je bilo pred dvema letoma 2.845. Letos nas je torej 119 ali 4,2 % več. Najbolj so povečale število zaposlenih KZ Drava Radlje (4- 38), DO Gostinstvo (+ 32), DO Notranja (4- 25) in KK Šmarje (+ 19). Občutno manj zaposlenih pa ima samo Kmetijstvo Ilirska Bistrica, medtem ko so ostale DO ostale pri skoraj enakem številu zaposlenih. Zanimivo je še, da je naraslo število zaposlenih v vseh DSSS za 40, v ostalih pa 79. Od vseh zaposlenih je 1652 ali 56 % moških in 1321 ali 44 % žensk. Če to primerjamo z letom 1979 vidimo, da je Hmezad dobil samo 29 moških in kar 90 žensk, zato se je delež moških zmanjšal za 1 %. Pregled po kvalifikacijah nam kaže, da ima Hmezad več (+) ali manj (—) naslednje število delavcev: VSI (4- 7, VISI (+ 23), SSI (4- 47), VK (—5), KV (4- 11), IKV (4-51), PK (—23) in NK (4-8). Kvalifikacijski sestav se je v teh dveh letih torej le nekoliko izboljšal. NAJVEČJI — NAJMANJŠI Po številu zaposlenih je med DO še vedno na prvem mestu Celjska mesna industrija, čeprav zaposluje 12 delavcev manj kot pred dvema letoma. Še vedno je na drugem mestu DO Kmetijstvo Žalec, ki je povečala število zaposlenih za 8. Najmanjša DO je še vedno Sadjarstvo Mirosan z 28 zaposlenimi. Največja TOZD je še vedno kmetijstvo Petrovče z 283 zaposlenimi, tudi na drugem mestu je ostala TOZD Proizvodnja iz DO CMI. Najmanjše temeljne organizacije po številu zaposlenih so še vedno TOK iz KZ Savinjska dolina. Tabor ima 6 delavcev, Prebold 8 in Polzela ter Trnava po 9. MOŠKI — ŽENSKE Najbolj »moški« TOZD sta Storitve in Proizvodnja kmetijske mehanizacije iz DO Strojna. Razlika izpred dveh let je, da takrat TOZD Storitve sploh ni imela delavca ženskega spola. Najbolj »ženska« pa sta TOZD Hmeljar iz DO Gostinstvo in Skupne službe prav tako iz, DO Gostinstvo. Nasploh ima DO Gostinstvo skoraj šestkrat toliko delavk kot delavcev. UČENCI V Hmezadu je 165 učencev, kar je samo 1 več kot pred dvema letoma. Še vedno jih je največ v DO Strojna (61), precej pla jih je še v Celjski mesni industriji (27), KZ Drava (22) in KK Šmarje (20). REDNI DELAVCI — ZAČASNI DELAVCI Pomemben delež pri opravljanju del imajo sezonski delavci (delo za določen čas in delo po pogodbi). V preglednici je prikazano stanje na določen datum. Dejanski obseg bi dobili z ugotovitvijo števila efektivnih ur teh delavcev. Največ teh delavcev je v DO Kmetijstvo Žalec in KZ Drava. KAJ NAJ POVEDO OBJAVLJENI PODATKI? Najprej se moramo opravičiti, da v prikaz nismo vključili dveh naših novih članov v SOZD Hmezad: Čebelarske zadruge Petrovče s 7 in DO Minerva Žalec s 176 zaposlenimi. Kot izvor so služili personalni podatki iz spomina računalnika. Omenjeni dve organizaciji pa tu še nimata podatkov. Iz prikazanih podatkov dobimo pregled, kako velike so posamezne organizacije. Res smo navedli še podatke o spolu in kvalifikaciji, toda te podatke moramo jemati zgolj kot informativne, če kvalifikacijska struktura ustreza ali ne, bi lahko ugotovili šele, če bi analizirali zahtevnost del in nalog. Za konec lahko prepišem misel članka izpred dveh let: »Iz navedenih podatkov ne moremo razbrati, kakšni so v posameznih TOZD kadrovski problemi. Ali je delavcev preveč ali premalo ali primanjkuje strokovnjakov ali izvajalcev, ali proizvodnih ali administrativnih delavcev, je fluktuacija zaskrbljujoča — na ta vprašanja morajo najti odgovore v DO oziroma TOZD«. če bo poleg obveščanja članek vzpodbudil odgovorne, da bodo intenzivneje reševali našteta vprašanja, bo njegov namen izpolnjen v polni meri. T. GU. DO — TOZD Skupaj Moški Zenske NK Redno zaposleni PK IKV KV VK SSI VISI VSI Učenci Pogodbe Kmetijstvo Latkova vas 140 82 58 17 37 59 10 8 5 2 2 29 Kmetijstvo Petrovče 283 167 116 52 86 85 31 3 15 6 5 _„ 64 Tovarna krmil Žalec 43 29 14 9 6 5 11 2 6 2 2 - 1 DSSS DO Kmetijstvo 33 6 27 — 3 2 7 2 11 5 3 — 2 DO KMETIJSTVO SKUPAJ 499 284 215 78 132 151 59 15 37 15 '12 — 96 Kooperacija Šmarje 31 20 11 - 7 1 7 2 9 5 _ _ 7 Proizvodnja in storitve 102 94 8 19 34 10 25 3 8 3 _ 12 10 Kmetijska preskrba 36 25 11 7 6 16 1 6 __ 8 1 Skupne službe 39 11 28 2 2 4 8 9 7 5 2 — 2 kk Šmarje skupaj 208 150 58 28 49 15 56 15 30 13 2 20 20 Kmetijstvo Ilirska Bistrica 17 6 1 . 7 2 3 4 1 1 Mlekarna Ilirska Bistrica 30 19 11 1 15 3 10 1 __ 2 Blagovni promet 85 53 32 18 4 59 __ 3 1 ___ 7 4 Skupne službe 24 7 17 — 4 6 5 1 8 — — — — DO Kmetijstvo 11. Bistrica SKUPAJ 156 85 61 1 44 15 77 1 16 2 — 7 7 Kmetijstvo Radlje 98 42 56 _ 39 42 8 _ 7“ 2 _ _ 25 Kmetovalec Vuzenica 73 33 40 3 5 6 39 13 1 6 8 4 Gostinstvo Podvelka 31 3 28 1 4 1 21 1 3 3 3 Prevoz Podvelka 45 42 3 1 6 13 23 1 1 — * 11 1 Blagovni promet Vuzenica 38 29 9 11 10 4 8 1 3 1 — — 3 Skupne službe 24 5 19 1 — 1 6 1 12 2 1 — 1 KZ DRAVA SKUPAJ 309 154 155 17 64 - 64 105 17 27 11 1 22 36 DO SADJARSTVO MIROSAN 28 18 10 1 8 12 4 — 2 — 1 — 1 DO VRTNARSTVO 99 33 66 2 32 5 48 4 4 2 2 — 25 TOK Braslovče 15 10 5 1 1 4 5 _ 2 2 ___ - TOK Gotovlje 14 8 6 — 2 4 5 1 2 1 5 TOK Petrovče 11 6 5 1 1 4 1 4 4 TOK Polzela 9 6 3 _ 1 2 5 1 1 TOK Prebold 8 6 2 2 3 - 3 2 1 TOK Šempeter 11 8 3 2 5 1 2 1 1 3 TOK Tabor 6 4 2 — 1 2 3 — — — 3 TOK Trnava 9 5 4 1 3 __ 5 — — — 2 TOK Vransko 11 5 6 1 3 4 1 1 1 — — 2 Skupne službe 31 13 18 — 3 2 5 1 12 4 4 — 2 KZ SAV. DOLINA SKUPAJ 125 71 54 3 11 20 35 3 38 11 4 4 23 Proizvodnja 255 165 90 38 68 43 77 19 5 2 3 5 1 Prodaja na veliko 76 68 8 23 8 3 29 7 4 2 — — 1 Prodaja na malo 106 60 46 9 4 59 32 1 1 22 1 Združena hladilnica 16 12 4 1 2 3 6 2 1 — 1 — 16 DSSS CMI 83 14 69 8 19 9 22 10 4 7 4 — 5 DO CELJSKA MESNA INDUSTRIJA SKUPAJ 536 319 217 70 106 62 193 70 15 12 8 27 24 DO CELJSKE MLEKARNE 231 152 79 8 66 77 52 3 15 5 5 — 29 DO EXPORT IMPORT 68 32 36 1 9 15 16 4 15 4 4 — 4 Storitve 70 68 2 3 3 19 39 3 2 1 29 3 Proizvodnja kmet. mehanizacije 59 57 2 8 8 4 29 4 3 2 1 32 1 DSSS Strojna 15 4 11 — 2 6 1 1 2 1 2 — 4 DO STROJNA SKUPAJ 144 129 15 11 13 29 69 8 7 4 3 61 8 Samopostrežba Celje 85 13 72 17 24 9 33 2 __ 1 ___ Hotel Prebold 48 14 34 7 12 2 22 1 4 — — 5 — Hmeljar 47 2 45 3 23 1 16 2 2 — — 4 4 Slovan Vransko 23 3 20 9 5 9 — — — 2 2 DSSS Gostinstvo 17 1 16 — 1 3 5 2 4 2 — — 1 DO GOSTINSTVO SKUPAJ 220 33 187 27 71 20 85 7 10 2 — 12 7 Veleprodaja 98 73 25 18 3 8 24 5 34 4 2 5 Maloprodaja 56 34 22 7 2 6 27 9 5 — — 12 2 Transport 33 30 2 5 2 2 17 3 4 — — — — DSSS Notranja trgovina 47 12 35 4 1 6 15 2 11 6 2 — 1 DO NOTRANJA TRGOVINA SKUPAJ 234 149 85 34 8 22 83 19 54 10 4 12 8 DSSS SOZD 80 29 51 — 9 10 10 2 21 12 16 — — INTERNA BANKA 36 4 32 — 3 6 5 1 13 8 — — 2 SOZD HMEZAD SKUPAJ 2973 1652 1321 281 623 525 895 169 306 111 63 165 289 Struktura % 100 56 44 9 21 28 30 6 10 4 2 Ali se traktoristom obetajo boljši delovni pogoji? Te dni so kmetijski strokovnjaki Hmezada v plantažah Mirosana preizkušali napravo za dovod prečiščenega zraka v traktorsko kabino. Preizkušali so prototip, ki je sad sodelovanja AGIP Ptuj in Hmezad. Prvi rezultati so obetavni in drugo leto bomo napravo morda že uporabljali MCHA MEDFLY PUSTOŠI SADOVNJAKE V KALIFORNIJI VLADA SKORAJDA OBSEDNO STANJE Sovražnik države Kalifornije številka ena ne meri niti centimeter. Gre namreč za muho, imenovano Medfly, ki uničuje sadovnjake dežele, od koder dobivajo Združene države največ sadja. Zadeva je tako resna, da je bila zvezna vlada prisiljena sadje in zelenjavo, pridelano v Kaliforniji, zadržati v karanteni, saj bi z njim sicer lahko okužili tudi nasade v drugih državah. Kalifornijski guverner Edmund G. Brown se je navkljub ekologom, ki so zaradi tega organizirali že nekaj protestnih shodov, odločil, da se bo spoprijel s tem drobnim sovražnikom z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Tako že od 14. julija nad ozemljem Santa Clare, na jugu zaliva v San Franciscu, krožijo helikopterji in spuščajo na ogrožene sadovnjake na tone insekticida. Prvi helikopter se je odpravil na delo v noči med 13. in 14. julijem. Tovor, ki ga je vozil, je spustil na cilj, ki je bU vse do zadnjega skrivnost. Rdeči križ je dal na razpolago 4000 postelj za ljudi, ki niso hoteli ostati pod ploho insekticida. Prebivalstvo so namreč pozvali, naj se v času škropljenja sadovnjakov za vsak primer vendarle zapre v svoje hiše in ostane nekaj časa tam. Brown je skušal ljudi pomiriti tako, da je prišel v Los Altos, eno od mest, ki naj bi ga poškropili, in tam prebil noč. Medfly se je v Kaliforniji pojavila junija lani. Strokovnjaki menijo, da ga je v sadju zanesel tja kakšen turist s Havajev. Japonska in Tajska sta bili prvi deželi, ki sta takoj ustavili uvoz kalifornijskega sadja. Glas o nevarnosti je bil hitrejši od zvoka. Januarja 1981 je Kalifornija uradno razglasila proti zlovešči muhi vojno. Vojska delavcev in prostovoljcev torej uprizori prvi napad. Oboroženi so z grabljami in plastičnimi vrečkami. Fobirajo in trgajo sadje in zelenjavo, ki raste na najbolj ogroženih območjih. Potem drevesa in rastline poškropijo z močnim insekticidom, z ma-lathionom. To je prva ofenziva. Velja jih 23 milijonov dolarjev. Najdejo se specialisti, ki predlagajo dokaj poduhovljen način iztrebljanja muhe Medfly. Ta v času svojega življenja, ki ne traja več kot mesec dni, namreč zleže 300 do 400 jajčec. Sadje, ki gnije in pada na tla, v resnici uničujejo larve, in ,če bi preprečili nastajanje le-teh, trdijo, novi vojščaki, bomo ustavili tudi invazijo muh. Odločijo se torej, da bodo »sterilizirali« tri milijarde in pol »mu-hačev«. Spravijo jih v laboratorij in izpostavijo žarčenju kobaltove bombe, nato pa spustijo v sadovnjake. Toda razočaranje je popolno. Kmalu namreč ugotovijo, da se muhe še kar naprej množijo. Računi z 9. julija pokažejo, da je v povrhnjici sadja in zelenjave na tisoče svežih lavr, ki niso mogle priti od drugod kot od steriliziranih Medflyjev. Pač niso bili čisto sterilni. Posledica? V karanteno je moralo vse, kar je raslo na ozemlju 5000 kvadratnih kilometrov. Kmetje in vojaki, ki so jim prišli pomagat, so začeli sistematično uničevati pridelek. Iz strahu, da bi ljudje okuženega sadja ne, odnesli drugam, so na cestah postavili zapore. Kajti če bo muha osvojila ozemlje, bo šel k vragu ves pridelek.* Ta pa pomeni za Kalifornijo več kot štiri milijarde dolarjev na leto. Žanjemo premalo Po podatkih, objavljenih v Delu, smo letos uskladiščili največ 4,3 milijona ton pšenice. Letos je bilo neobdelano v Jugoslaviji 12,5 odstotka vseh polj ali 794.000 hektarov. 19. kmetijski sejem V Gornji Radgoni je bil minuli teden Mednarodni kmetijsko živilski sejem. Med skoraj 700 domačimi in tujimi razstavljalci je uspešno sodeloval in razstavljal tudi SOZD Hmezad Žalec. Novo v zakonodaji Zvezni izvršni svet je na podlagi soglasja pristojnih republiških in pokrajiskih organov izdal ODLOK O PREPOVEDI, DA SE UPORABLJA PŠENICA ZA PROIZVODNJO KRME IN KRMLJENJA ŽIVINE. Odlok je objavljen y.u-radnem listu SFRJ, št, 41 z dne 24. 7. 1981. ■ ■, ■ 1. S prvo točko tega odloka se prepoveduje organiza- cijam združenega dela, ki še ukvarjajo s proizvodnjo krme in z živinorejo, da uporabljajo pšenico za proivodnjo krme in krmljenje živine, , 2. Kmetom, ki pridelujejo pšenico, se. prepoveduje, da uporabljajo pšenico za krmljenje živine. 3. Ne glede na 1. točko odloka lahko zvezni sekretar za trg in splošne gospodarske zadeve v sporazumu s predsednikom zveznega komiteja za kmetijstvo dovoli, da se uporablja pšenica za krmljenje rib v ribnikih. Za pšenico, ki znatno odstopa od predpisane kakovosti in ni primerna za hrano za ljudi, pa lahko dovoli, da se uporablja za proizvodnjo krme. 4. Če kmet uporablja pšenico, ki jo prideluje, za krmljenje živine, se kaznuje z denarno kaznijo od 5.000 do 30.000 dinarjev. 5. Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem listu SFRJ. V uradnem listu SRS 22/81 z dne 28. 7. 1981 je i|zšlo NAVODILO O TEM, KDAJ SE ŠTEJE, DA JE OBČAN U-STREZNO SPOSOBLJEN ZA OBDELOVANJE KMETIJSKEGA ZEMLJIŠČA. 1. Občan je ustrezno usposobljen za obdelovanje kmetijskega zemljišča, če izpolnjuje enega od naslednjih pogojev: 1. ima končano najmanj dvoletno srednjo kmetijsko šolo (VIP kmetovalec), 2. da je pred uveljavitvijo tega navodila končal šolo za kmetovalce, 3. da najmanj 5 let z osebnim delom obdeluje kmetijsko zemljišče, 4. da opravi z navodilom predpisan preizkus znanja. Če želi mladoletna oseba pridobiti status kmeta, pa ne izpolnjuje nobenega izmed navedenih pogojev, se njena ustrezna usposobljenost ugotavlja 3 leta po pridobitvi lastnosti kmeta. 2. Preizkus znanja je dolžan opraviti občan, ki želi na novo pričeti opravljati kmetijsko dejavnost, pa za to ne izpolnjuje nobenega od prej navedenih pogojev. Preizkus znanja se nanaša na vrsto kmetijske proizvodnje, ki jo namerava občan opravljati, opravlja pa se pred komisijo, ki jo sestavljajo strokovnjaki s področja kmetijstva in veterinarstva. Komisija imenuje občinski u-pravni organ, pristojen za kmetijstvo. Stroške preizkusa znanja plača občan sam. V uradnem listu SRS 22/81 z dne 28. 7. 1981 je izšlo NAVODILO O TEM, KDAJ SE ŠTEJE, DA OBDELOVALEC RAVNA KOT DOBER GOSPODAR 1. Obdelovalec obdeluje kmetijsko zemljišče kot dober gospodar, kadar ob uporabi sodobne agrotehnike dosega čim večje pridelke na enoto površine. Za merilo se u-porablja povprečen pridelek na enoto površine ustrezne kulture v občini in razvrstitev zemljišč. 2. Obdelovalec ne obdeluje kmetijskih zemljišč kot dober gospodar kadar: ne izvaja najnujnejših ukrepov varstva rastlin pred boleznimi in škodljivci; ne odstrani in ne uniči karantenskih in drugih nevarnih plevelov; ne preprečuje zaraščanja pašnika z grmovjem z načinom rabe pašnika; v nasprotju s predpisi deli kmetijska zemljišča; neupravičeno zatravlja njivske površine; ne dosega povprečnega hektarskega pridelka; ne poskrbi za primemo obdelavo in zaščito svojih vinogradov in sadovnjakov; ne izvaja skupnega programa proizvodnje na meliori-ranih in komasiranih zemljiščih; ne zagotavlja ohranjanja oziroma izboljševanja rodovitnosti tal z načinom rabe kmetijskih zemljišč in izvajanjem tehnologije; ne upošteva določenega sortnega sestava in obvezne menjave semena; če napravi trajne nasade na zemljiščih, ki za to proizvodnjo niso najprimernejša. 3. Občinski upravni organi, pristojni za kmetijsko inšpekcijo, so dolžni vsako leto do 1. septembra ugotoviti, katera zemljišča niso obdelana v skladu z navodilom in o tem obvestiti kmetijsko zemljiško skupnost. Rojc — Po Inštitut za hmeljarstvo so obiskali hmeljarji iz Zvezne republike Nemčije. Vodil jih je dr. MA1ER iz hmeljarskega inštituta v HVELLU. Ogledali so si sortiment svetovnih sort in naše sorte hmelja Življenjski jubileji Vinko Kolenc, inž. — je praznoval 60 letnico. Z Abrahamom so se srečali: Andrej Tratnik, Alojz Jakopovič, Amalija Buhanec, Bariča Jug, Ivan Koder, Marica Kostanjevec, Stanko Cerov-šek, Zvone Lešnik, Ana Mlinarič, Marija Kranjc, Jože Sve-čak, Stanislav Bališ, Franc Ogrinc, Jožko Slavec, Marija Šircelj, Anton Zdrčnik, Jožefa Praprotnik, Viktor Rek, Albin Vogrinc, Slavica Nelec, Stanislava Škafar, Alojz Kučer, Marija Brinar, Irena Skok, Vlado Kralj, inž., Mirko Martinc, Ivan Koren, Rudolf Ivankovič, Maks Kramer, Franc Rozman, Majda Rebov, Alojz Arnšek, Angela Klopšič, Jože Petauer, Anton Kampolšek, Ivan Rehar, Rozalija Lubej, Jožefa Super, Andjela Kuserbanj, Franc Presekar, Vida Frank, Ivana Pa-der, Vinko Janič, Franc Privšek, inž., Marija Wagner. Vsem dosedanjim letošnjim slavljenkam in slavljencem — čeprav nekaterim že malce pozno — kličemo iz srca še na mnoga zdrava leta! Sodelavci V SLOVO FRANCA ŽAGARJA — strica ni več. Umrl je v 81. letu. Pokopali so ga v Galiciji v Rožni dolini. Iz Drešinje vasi se je 1952. leta priženil v Gorico v Rožni dolini, kjer je že takrat pričel gojiti hmelj. Pri Anžičevih — tako se je pri Francu reklo po domače — so se med okupacijo kot zanesljiva slovenska hiša kmalu povezali s celjskimi aktivisti OF. Pri njih so se ustavljale in križale številne kurirske poti. Številna množica, predstavniki in govorniki raznih organizacij, pevci »AVTO« Celje in veliko cvetja DO Vrtnarstvo Celje na pogrebu so zadnjič potrdili Francovo priljubljenost. F. F. Bde Srce je Janezu kar poskočilo, ko je po prečuti noči po vlakih iz Bosne v Celju presedel na Savinjčana. Skozi meglo komaj prebujajočega se jesenskega jutra je slutil vasi Levec, Drešinjo in Arjo vas. Hmeljevke so že bile v kopicah, po golih žičnicah pa so posedale jate vran. Od Žalca naprej je postajala megla redkejša. Rahlo je odprl okno. V obraz mu je zavel prijeten hlad. Globoko je vdihnil savinjski zrak, saj ga ni devet mesecev. Skozi sivino so se kazali obrisi Založ in mežikale redke lučke. Savinjčan je veselo puhajoč sipal roje isker nii-mo vasi, ki je bila Janezu tako cesto v spominu. Napel je oči, kot bi hotel predreti mrak. Da, tam je hiša' in v njej je že luč. Je Fanika, ki mu je k vojakom pisala tako mila in ljubezni polna pisma, že vstala? Na prsih je stisnil nedokončano Faniki namenjeno pismo, ki ga je pisal, ko še ni vedel, da bo tako hitro dobil dopust. Kar prebral ji ga bo. Vlak je pričel zavirati. Janez si je vrgel prazen krušnjak čez ramo in stopil k vratom vagona, v katerem je bil edini potnik. Že ob izstopu je ugotovil, da postajo, ki je bila požgana, kar dobro obnavljajo. Na postaji ni bilo nikogar razen odpravnika. Kar ob progi jo je mahnil proti domu. Na dvorišču sta se srečala Z materjo, ki ga je veselo objela kar z žehtarjem, da mu je mlačna voda pljusnila po angleški bluzi. V kuhinji se je slekel in umil, mama pa mu je med pripovedovanjem novic in kupom vprašanj, kako je pri vojakih, pripravila obilen zajtrk. V kamri se je prijetno utrujen kmalu pogreznil v globoko spanje. Nič ga ni motilo, ko so domači vstali in ga hodili gledat — vojaka. Sonce se je že nagnilo čez poldne, ko se je zbudil. Oblekel se je v civilno obleko, ki mu je hotela biti kar 'malo tesna. Mati mu je postregla s toplimi kumaricami in zabeljenim stročjim fižolom. Kako mu je teknila domača hrana. S kolesom se je zapeljal kar po zavrtih v sosednjo vas. Fa-nikin dom je bila čvrsta kmetija sredi vasi. Na dvorišču je srečal očeta. »Dober dan, stric Pepi!« »O, glej ga, Janeza, ali nisi prt vojakih?« »Sem, stric Pepi, pa sem da- nes prišel na dopust, pa sem se malo okoli peljal, pa sem malo zavil tudi k vam!!!« »Če iščeš Faniko, pod kozolcem z mamo prebirata krompir-.« Pristavil je kolo k orehu in stopil proti kozolcu. Fanika ga je žc opazila in mu kradoma veselo pomahala. »Dober dan, teta! Letos imate pa lep krompir. Dober dan, Fanika! Si kar pridna?« »Bog daj, Janez, si že odslužil? Kako si postal močan.« Fanika je rahlo zardela in ponudila Janezu roko in dahnila: »Dober dan, Janez«! Janez je roko rahlo in drhteče stisnil in nežno pobožal. »Lojzka hodi na šiht v tovarno, Fanika nam pomaga, če bo pridna, bo šla pozimi na kuharski ali šiviljski tečaj. Ostaneš dolgo doma?« »Janez, imaš čas?« je zaklical oče izpred hleva. , »Imam, stric Pepi!« »Bi šel s Faniko po buče na Gomilsko?« Janez je pogledal Faniko, ki mu je pomežiknila. »Bi, stric Pepi, bi! Kar za-prezite!« Fanika je stekla v hišo, Janez pa je pomagal stricu Pepi ju zapreči fukso v lojtrnik. Zložil je koc in s Faniko sta sedla nanj. »Hi, fuksa! Na svidenje!« Gospodar je gledal za njima in se muzal: »Saj sta kar lep par.« Janez mu je bil všeč, ker je bil prijazen in vedno nasmejan. Stopil je h kozolcu. »Kaj praviš, mami?« »Ti že veš, Joži. Morda bo kar prav.« — 0 — Do grobeljskega mosta sta pognala. Voz je poskakoval po makadamski cesti in ropotal. Govorila sta le vsakdanje stvari, zaradi ljudi, ki so ju srečevali. Tam sredi polj, na samem je Janez rahlo prijel Faniko čez ramo in stisnil k sebi. Ni se upirala. Z roko ji je rahlo drsel skozi bujne lase. Glavo je nagnila in Janez jo je poljubil. Tresenje ju ni motilo. Le ob močnejšem udarcu koles so jima zašklepetali zobje. Zasmejala sta se in pognala. Fuksa je šla svojo pot, kot da bi vedela, da se ne mudi. Kdo bi lahko zapisal, kaj vse in koliko sta si imela povedati. Tudi Janezovo nedokončano pismo je Fanika prebrala. Za konec pisanja jo je krepko stisnil k sebi. Pot in ljubezen ju je krepko ogrela. Z glavne ceste sta na Rezani zavila na kolovoz ob njivi. Ko (Nadaljevanje na 16. strani) Lahki in čvrsti napajalniki iz Durethana. Novi napajalniki belgijske tovarne Remson so iz Durethana BC40, polimerno modificiranega poliamida 6 znane nemške firme Bayer AG. V primerjavi z dosedanjimi napajalniki so ti mnogo lažji, lažja sta tudi transport in montaža zaradi velike žttavosti in odpornosti na lom (Nadaljevanje s strani 15) je Janez skočil z voza, ni mogel skriti, da ga hlače tiščijo. Fanika je to že zdavnaj opazila in tudi občutila. Nasmejala se je, ker Janez ni in ni mogel poravnati žepa. Oba sta obstala. Janez se je ozrl proti koncu njive, kjer je na travi stala kopica gosto zloženih hmeljevk. Stopil je proti njej, razrinil hmeljevke in mignil Faniki, ki je že prej zavrla voz in fukso privezala na kratko. V kopici je bilo prijetno. Janez je slekel debel doma spleten pulover in ga podložil. Odslej sta se na samem klicala »moj Jani« in »moja Fan-či«. — O — Buče sta naložila, kot da bi v zrak pogledal. Fuksa, ki je prej potrpežljivo čakala, je domov grede bila uma. Stric P epi se je čudil: »Ja, kaj sta že doma?!« in si smeje pogladil košate brke. Vy OTROK NA KMETIJI 1 Moja zibelka je bil koš na rami, in streha je imela barvo neba, ko mavrico sem lovila, da igračko bi dobila. Bose noge in krajec kruha črn je bil, a vsako skorjico sem poljubila, če se v travo je odkrhnila, tako me mati je učila. Uspavanko mi pela je čebela iz bližnje ajde, ki je medila, in jata ptičev v koruzi, kjer si prostor je svojila. Za prvi snop pšenice, sem zaslužila zagozdo orehove potice. Brusil čas mi je motike, a v meni delal je mejnike. Ko pravico sem iskala, žuljavo dlan sem pokazala: »Za sebe in vas ni me sram, da kmetica sem ostala.« Milena Cencelj V PODVRHU JE GORELO Močan požar je v ponedeljek, 24. VIII. upepelil veliko gospodarsko poslopje, 20 ton sena, o-krog 1000 kg suhega hmelja, razne stroje in orodje v Podvrhu kooperantu Ivanu Turnšku in napravil nad dva milijona škode. Rešili so le živino. Vy Delo med dopusti ne sme zastati mm TMtsmm Glasilo Hmeljar izdaja delavski svet SOZD Hmezad Žalec — Ureja uredniški odbor: predsednik Tone Gubenšek, dipl. inž. kmet.; člani: Jože Brežnik, dipl. inž. kmet., Metka Vočko, Jože Šabjan, Jože Zagoričnik, Miljeva Kač, dipl. inž. kmet. — urednica strokovne priloge za hmeljarstvo. Vili Vybihal, kmet. inž. — glavni in odgovorni urednik — Uredništvo je v SOZD Hmezad v Žalcu, Ulica Žalskega tabora 1 —» Glasilo izhaja enkrat mesečno v 5.000 izvodih — Mesečna naročnina 17 din — Tisk AERO Celje — tozd grafika Jezikovno Gotovo ste že opazili, kako pri določenih slojih naše družbe slovenščino spodriva srbohrvaščina. To je obžalovanja vredno zlasti še takrat, ko se tako »mešano« izražajo vodilni ljudje, tj. tisti, ki so sami že zaradi svojega položaja tudi v tem nekak zgled. In če se slovenščina v posameznostih seseda tem, kaj se potem ne bo drugim: že tistim, ki smo doma v Sloveniji, še neprimerno bolj pa našim zamejcem in drugim, ki so čisto odtrgani od rodne materine zemlje in v stalnem stiku z drugače govorečimi! Da: če človek svoje materinščine ne uporablja za vse, 'o čemer mora govoriti, ampak za nekatera področja u-porablja tuj (ali predvsem tuj) jezik, mora še posebej skrbeti za to, da se mu stavba materinščine ne bo začela krušiti na vseh koncih in krajih, končno pa morda tudi podirati. Tisti, ki imamo v Jugoslaviji pogost stik s srbohrvaščino, smo posebej ogroženi, saj prvine drugega jezika spodrivajo domače, za govorečega skoraj neopazno, ker sta si slovenščina in srbohrvaščina vendar tako blizu. Tako kar na lepem začnete namesto slovenskih uporabljati srbohrvaške: 1. besede: poedinci (posamezniki), sprovajati (izvajati), napram (nasproti), SIP (SZZ — sekretariat za zunanje zadeve), krivica (krivda), razdelati (Obdelati), donekle (do neke $¿0*01H BH PREGOVORI Kimavec Kadar prve dni kimavca pogost? grmi, bo dosti tepkovca, pšenice, rži. Če o Mihaelu (29. 9.) sneg nale-tuje, dolga se zima obljubuje. Misli Kdor dopušča nered v jeziku, zagovarja tudi neznanje, ki ga je naredilo. Nered je oblika nevednosti. Različna pota naj vodijo k istemu cilju. ♦ IZLET V ROMUNIJO Društvo inženirjev in tehnikov Celje sporoča vsem prijavljencem, da bo strokovni izlet potekal po načrtu. Uredite si vse potrebno in .poravnajte akontacijo! Točna navodila še sledijo. Vili Vybihal, inž. spodrivanje mere) ipd.; 2. slovnico: ko-miteta (komiteja), izpod častjo (pod č.), kar zadeva drugih predstavnikov (druge p.), in etnično in širše (tako — kot), ta zadeva je tako začela (se je z.) itd.; 3. v besedotvorju: region (regija, domače seveda področje), Izseljeništvo (izseljenstvo), po vezah (po zvezah), odnošaji (odnosi), povratek (vrnitev). Temu in podobnemu se mimogrede pridružijo še druge »cvetke«, npr. brez da si povabljen (brez povabila, nepovabljen), kot to določa predpis (brez to), brez zadnje misli (skrite), za emigracijo in izseljeništvo (zadošča izseljenstvo). Vse take slabosti bi bilo treba zbrati in izdati v drobnem zveščku, po katerem bi ogroženi lahko vsak čas posegel ali pa bi mu drugi pri tem pomagali. Potem njegova vse bolj razslovenjena slovenščina poslušalcev ne bo motila, ampak bodo nemoteno sledili njegovi misli, zaradi katere drug drugega poslušamo in drug drugemu govorimo. Razsodišče vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti, Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! Ko boš odhajal mi ne povej, da odhajaš za vedno. Naj bo dan sončen brez dežja in brez solz! Ko boš odhajal mi ne sezi v roko, le za trenutek postoj na oni strani ceste in mi od daleč zakliči svoj ČAO! v v pozdrav. Ko boš odhajal, mi ne povej, da odhajaš za Vedno. Pa čeprav bo deževalo in bodo po obrazu drsele solze... GITA ZA SMEH: Pri okulistu ' — Tovariš doktor, oči me zelo bolijo! — Kdaj pa? — Kadar gledam cene. V gostilni Tu v gostilni pa ne boš spal! — Zakaj pa ne, žena mi je rekla, naj se kar sem preselim.