Letnik 1, številka 6
Oktober 2008
Jašubeg en Jered
URADNI BILTEN VITEZOV IN ČAROVNIKOV Web: http://www.vitezicarovniki.com kontakt: info@vitezicarovniki.com
POUDARJAM:
Indigo novi svet
Avtorji F & ZF & horoja
Intervju s Samom Petančičem
Dražilnik ...
Nekaj novosti
	
V TEJ ŠTEVILKI:	
Intervju s Samom Petna-čičem	2
Obnova prebranih Pota magov	3
Vitezi in Čarovniki: Indigo novi svet	4
Nekaj iz sveta domišljije	4
Za vas pogledal DVD	5
O avtorju	6
Indigo novi svet
Indigo novi svet je, kot že veste, druga v nizu knjig Vitezov in Čarovnikov. Mogoče je zdaj čas, da predstavim vsebino romana. Če sem pošten, gre za predstavitev nekaterih oseb in dogodkov.
Nekatere osebe iz Indigo otrok se vračajo. Prav gotovo je omembe vreden nenavaden povratek Sandre, neformalne voditeljice »out« skupine. Dasiravno jo je Boris v zaključnem dvoboju »dostavil« v norišnico, začne znova »migati«. Spoznali boste njeno
nenavadno vrnitev na sceno. Tukaj sta še preživela Čuvaja Marko in Berta. Druščini se pridruži tudi jezuitski pater Klement. V nenavadni prigodi izza zidov psihiatrične bolnice Vojnik pri Celju nastopa cela paleta likov. Zanimiv je psihiater Josip Mužovič. Tu je še varnostnik Štef, katerega nenavadnost je v tem, da je pred leti prestopil v Islam. Vrača se tudi stara policijska znanca Aleš in Roman.
V poglabljajoči se svetovni
krizi dobiva vse večjo vlogo nova politična zvezda Ljubo Svetnik, oče Borisovega dekleta Lucije Svetnik.
V Drugotnosti boste priča spletkam znotraj spletk ob smrti starega cesarja Leona. Temno carstvo spretno izkoristi šibkost cesarske institucije in skupaj s človeškim hlepenjem po moči omogoči začetek propada Cesarstva. Prva žrtev je cesarska vojska, ki hitro izginja v morju spletk.
B. E.
Avtorji F & ZF & hororja
V Sloveniji je nekaj avtorjev in avtoric, ki ustvarjamo na področju nam ljubih žanrov. Tudi bralne publike je kar precej. Žal pa smo avtorji nekako na obrobju pisateljskega dogajanja. Za vsako svoje delo, razen redkih izjem, se moramo dobesedno boriti. Večina del ni pod dežnikom ene založbe, kar bi bilo s stališča ekonomije in organizacije precej logično. Pravzaprav smo avtorji sami zaslužni za del težav, katere nas tarejo. V večini razvitih trgov so pisatelji organizirani. Imajo svoja združenja in svoje konvencije. Na ta način imajo nek glas.
Kakšen pa je položaj pri nas? Imamo samo eno približno namensko društvo DSP, ki pa skrbi za vse kaj drugega, kot za nam ljube žanre. Še vedno nas imajo za nekakšen šund, še vedno nismo deležni priznanja kot enakovredna literarna zvrst. Za to smo delno kar sami krivi, ker pač nimamo skupnega glasu. Druga stran pa je organizacija scene pri nas. Kaj imamo? Obstaja društvo Prizma, ki pa bolj ali manj stagnira in se vrti v krogu poskusov. Žal pa ostaja pri poskusih, kajti večina društva ima do domačih avtorjev milo rečeno nedoločen odnos.
Nadalje nimamo nobene prireditve z resnejšim predznakom. Scena je skratka neorganizirana in ostaja pri poskusih zagnanih posameznikov (vsaka jim čast). Ravno zaradi stanja na naši sceni tečejo resni razmisleki o organizirani povezavi avtorjev F & ZF & hororja. Samo organizirana skupina se lahko resneje pogovarjamo z ustreznimi kulturnimi institucijami in založbami. V Sloveniji imamo nekaj dobrih avtorjev in uspeh je odvisen samo od naše volje in pripravljenosti preseganja ozkih osebnih plotov samozadostnosti.
Intervju s Samom P e t a n č i č e m
Roman Anor Kath - Pota magov je, ako ne živim v zmoti, vaš knjižni prvenec. Zanima me, kaj vas je napeljalo k pisanju takšnega romana?
Tako je, Anor Kath je moj prvenec. Vzrokov, za moje pisanje pa je precej in verjetno še sam ne znam našteti vseh. Eden od teh je, da je v času, ko je fantazijski žanr s prvim prevodom Gospodarja prstanov, začel prihajati tudi k nam, ta name naredil velik vtis. Gospodar je bil zame nekaj čisto novega, osuplivega - pravzaprav se mi je zdel strašno drzen. Resna knjiga, ki pa se ukvarja z mitskimi bitji. Drugi razlog so bile tedanje nadvse težke družinske razmere, tretji pa menda to, da za fantazijski žanr, za razliko od zgodovinskega romana ali kriminalke, človek praktično ne rabi raziskovalnega dela, kar sploh začetniku, kot sem jaz, marsikaj olajša.
Kdaj ste začeli pisati to knjigo?
Mislim, da so prvi obsežnejši deli nastali leta 2000.
Pozoren bralec z nekaj bralne kilometrine opazi, da je delo v mnogo-čem podobno junaškim fantazijšči-nam iz sveta D&D. Ste šli zavestno v to, da napišete slovenski prvenec tovrstnega podžanra?
Svojega dela ne uvrščam v noben žanr, razen mogoče na splošno - v fantazijo. Pod "temni D&D" so ga dali nekateri kritiki, kar me sploh ne moti, poudariti pa moram, da v osnovi nisem imel v mislih prav "D&D" žanra. Toda če ga kdo opredeli kot takega, me to nič ne moti.
Koliko časa ste porabili od ideje do zadnje pike?
Takole iz glave kakih 6, 7 let. Recimo, da mi je pisanje v osnovi vzelo 2 leti, rokopis se je nato "valjal" po različnih založbah še kaki dve leti,
na eni so ga nato sprejeli, sledilo je kako leto dni popravljanja teksta - kjer se moram zahvaliti ostremu očesu mojega nekdanjega urednika Gorana Č. Potočnika, brez njega knjiga ne bi bila niti približno taka, kot je danes. Dobro uredniško delo je 70% literarnega dela, jaz pravim.
Glede na precej visoko branost v knjižnicah se je pokazalo, da ima tudi pod-žanr junaških fantazijščin precej obširno bralno bazo. Ste pričakovali, da
boste med slovenskimi avtorji dovolj
trdno na prvem mestu po branosti (če odštejemo otroškega Drejčka izpred mnogih let)?
Hmmm. Ne vem, če sem na prvem mestu ali kaj podobnega. Vem sicer, da ima fantazijska zvrst pri nas široko bazo, ker je to večina mladinske literature, bi pa poudaril tole: Slovenska žanrska, sploh pa fantazijska literatura je še zelo v povojih(če sploh kaj bo z njo. Tovrstni žanri pri nas zlahka zaživijo in umrejo.). Pred mojo knjigo je izšlo že nekaj del, ki pa niso bila lektorsko in uredniško podprta, tako, da je pomoje to nepoštena "tekma", če temu rečemo. Klančnik je en tak primer. Tako, da je to "Prvo mesto" in "dobra branost" pomoje zelo relativna. Najprej rabimo, recimo, 10 povprečnih fantazijskih del slovenskih avtorjev, potem pa bi laže govoril o tem, ali sem nad izposojo mojega prvenca presenečen ali navdušen.
Najbrž imate v načrt nadaljevanje. Zanima me, koliko nadaljevanj načrtujete in kdaj se lahko nadejamo prvega od njih?
Do zadeve sem pristopil kot do trilogije, torej še dva dela. Kdaj se lahko nadejamo drugega, pa sploh ne morem reči. To je odvisno od založbe, ta pa je - po mojih izkušnjah - organizacijsko precej kaotična tvorba. Kakršne koli novice v tej smeri bodo verjetno objavljene na Gogini spletni strani.
Vaši knjigi sem pripisal, da je podobna scenariju RPG igre. Ste zavestno šli v takšno zasnovo glede na to, da tega ni storil še nihče pred vami?
Na vprašanje sem odgovoril že zgoraj
Obstoječa zasnova je glede na branost uspešna. Zanima me, če bo nadaljevanje sledilo zasnovi izvirnika ali načrtujete kakšne korenitejše spremembe?
Hm, dejal bi, da oboje. Okolje se ne bo spremenilo, vloga likov pa precej.
Zdaj se bova vrnila malce v preteklost.
Ste do zdaj že objavili kakšno zgodbo? Če ste, me zanima naslov zgodbe, kje
in kdaj?
Zgodbe sem objavljal predvsem na spletu, saj so se mi forumi zdeli odločen kraj, kjer sem lahko dobil odziv bralcev. Kar se naslovov tiče, pa se jih iskreno povedano ne spomnim. Različni forumi, različne zgodbe, odziv pa je bil povsod pretežno pozitiven.
Imate poleg Poti magov še kakšne druge literarne načrte? Skratka, imate v ognju mogoče še kaj drugega?
Ne. Trenutno le upam, da mi bo uspelo dokončati omenjeno trilogijo, nato pa se bom moral malo "usesti in razmisliti" če bi sploh še pisal in kaj. Moj cilj je bil spisati fantazijsko knjigo in jo po "regularnih" kanalih izdati, to mi je uspelo, kam naprej, pa bom videl sproti.
Vaša knjiga nima internetnega domovanja. Pravzaprav nisem našel niti vaše osebne spletne strani. Imate glede tega v bodočnosti kakšne načrte?
Iskreno povedano v spletno promocijo ne verjamem (razen ljubiteljskih spletnih strani). Nekaj o moji knjigi je moč prebrati na uradni strani založbe Goga, tam je tudi moj blog, kjer navr-žem vrstico ali dve o aktualnem dogajanju, vendar po moje to povsem zadostuje.
Ste član kakšnega društva ljubiteljev nam dragih žanrov?
Ne.
Ste sodelovali na kakšni konvenciji F & ZF? Kje? Imate glede tega kakšne načrte?
Imel sem krajše branje moje knjige na ti. Konfuziji, ki je bila organizirana letos v Sečovljah pod okriljem društva Prizma, drugače pa s podobnimi društvi ne sodelujem. Iskreno povedano mi v tem pogledu zadostuje druženje na spletu.
Berete veliko? PO katerih žanrih najraje posežete? Katera je zadnja knjiga, katero ste prebrali?
Zadnja knjiga? Spartak od Giovagnolija Raffaella. Na splošno zadnje čase najraje berem zgodovinske romane, čeprav sem glede literature grozljivo izbirčen. Knjige, ki mi ustrezajo, pa najdem tako v krimi-nalkah, vojnih ali družbenih pa tudi mladinskih romanih.
Kako poznate slovenske avtorje F & ZF?
Vem, da je nekaj v tej smeri izdajal Klanč-nik, spomnim se nekega krajšega romana, ki ga je napisala Janja Vidmar, no, predvsem zaradi intenzivnega promovira-nja na Prizminem forumu, pa tudi vaše ime.
Kateri avtorji so po vašem mnenju vplivali na vaše delo?
Število teh avtorjev gre gotovo v desetine, če ne že stotine. Recimo samo, da občudujem Allistaira MaCleana, Thomasa Har-risa, od domačih pa npr. Janjo Vidmar.
Kateri so vaši najljubši filmi?
No, če takole iz glave naštejem 3: Aliens, Sin City, Reševanje vojaka Ryana. Drugače pa je tudi tukaj naslovov po moje vsaj 50, ki bi jih izjemno težko razvrstil od najboljšega do najslabšega.
Vas privlači vesolje?
Niti ne. Zdi se mi veliko in prazno. Velika potrata prostora. Je na zemlji neprimerno več in bolj zanimivih reči. Ter ljudi. No, žensk.
Kaj pa mitologija ali zgodovina?
Niti ne. Rekel bi, da sem najstniško fasci-nacijo z okultnim v veliki meri prerasel.
Zgodovina pa me zanima tudi le v nekem zmernem obsegu. Trenutno berem recimo Druonove Preklete kralje, kar bi lahko dali k zanimanju za zgodovino.
Imate stike s kakšnim avtorjem F & ZF?
Če sem lahko štejemo Lenarta Zajca, ki je spisal roman "Hevimetal", potem da.
Kako ocenjujete slovensko sceno?
Sklepam, da ciljate na literarno sceno. Meni
Kako bi v enem stavku i | zgostili sporočilo Anor Katha?
IGrmadenje moči iz |strahu je nesmisel, saj vedno propade.
se zdi čisto povprečna, z nekaterimi posebnostmi (npr. majhnost trga). Pač, so nekatere zadeve, ki jih je pri nas treba vzeti v zakup.
Kako ocenjujete slovenski knjižni trg in njegove posebnosti?
Razen tega da je majhen, nimam kaj dosti dodati. Mogoče bi dejal le, da se mi zdi, da zaradi tega nekateri hudo(neupravičeno) kujejo v zvezde tuje trge.
Kako bi v enem stavku zgostili sporočilo Anor Katha?
Grmadenje moči iz strahu je nesmisel, saj vedno propade.
Želim vam še obilo uspeha pri vašem nadaljnjem pisateljevanju.
Hvala.
Za vas je pisal B. E.
Obnova:Anor K a t h Pota magov
Dragi moji in moje, zaradi intervjuja z avtorjem najbolj branega slovenskega fantazijskega romana vam želim osvežiti spomin. Na spletnem portalu društva Prizme sem zapisal sledeče:
Pota magov sem prebral. Petančičev prvenec je priporočljivo branje za ljubitelje fantazije, zlasti tiste bolj temne zvrsti. Kaj naj
rečem? Jezik je dovolj tekoč , da se bralec (-ka) prebije skozi vseh 300 in še nekaj strani. Pohvalen je slovar pojmov na koncu knjige. Kaj naj rečem o vsebini? Ves čas sem imel občutek, da berem scenarij
RPG igre . Tako liki, kot sam zaplet je pravzaprav kvest, kjer 5 junakov med točko A in točko B uprizorijo genocid nad pošastki
. S tem ni nič narobe, saj recimo v Ameriki obstaja cela industrija, ki se s tem ukvarja. Liki so tradicionalno pripadniki različnih magij in tudi lik oborožene sile z
gorjačo je zraven
Ženski lik pa je
m
šibka stran druščine Sinjega galeba . Zlasti tista z mesečnim perilom in pljučnico je velik korak vstran. Gre za prvi del trilogije (tudi število tri je nekakšen kliše in prekletstvo fantazije), kjer se vse začne. Avtor ima čas, da v drugem delu odpravi nekatere malenkosti prvenca. Pričakujem zlasti več dinamike (klanje pošastkov ni nujno element dinamike), manj scenarija RPG in manj klišejske like. Avtor ima potencial, tudi svet je zastavljen dovolj spretno
A
da lahko v drugem delu pričakujem znatno nadgradnjo. Če bom deležen zgolj "mission pack" izvornega RPG, pa bom knjigo hitro odložil. ^^
To sem zapisal. Glede nabranostv knjižnicah pa je ljudem všeč. Še enkrat želim poudariti, da znalci pričakujemo nadgradnjo, odstopanje od klišejev in bolj uži-vantsko branje. Kakor hitro bo drugi del med nami, se znova beremo.
Odlomek
z
Vitezi Indigo
n Čarovniki: novi s v e t ( s t r
9 8 — 1 0 0 )
Roman stopi do Aleša in mu prišepne na uho: »Tisti odsotni tip je pomembna živina Vatikanske obveščevalne službe.« Aleš se obrne:
»To so nevarni tipi. Običajno so vpleteni v nezgode različnih grešnih župnikov in drugih svetih mož. Nikoli še niso rezali glav laikom. Kam gre ta nori svet?« in vzdihne: »Ta gospodična je zdaj nekako vpletena že v tretjo nepojasnjeno prigodo. Najprej tista zastrupitev, potem klavnica, zdaj pa še to. Počasi začenjam verjeti, da je ona središče tega dogajanja.« Skupaj se obrneta proti oklepu. Roman prikima: »Tokrat ima precej dober alibi. Zdravniki pravijo, da je v nekakšni komi že od dneva, ko so ji dali koktajl za skuli-ranje. Obe pokojnici sta fen-tani z orožjem najbolj podtalnih obveščevalnih služb. Kandidat za to se kar sam od sebe ponuja. Imamo orožje, imamo njega. Ravno to je skrajno nenavadno. Vsekakor profi takšnega kalibra po tem, kar je storil, ne bi kar tako počakal. Ne smemo pozabiti njegovega duševnega zdravja. Kako se je znašel v takšnem stanju, oziroma, kdo ga je tja dostavil? Znova
sva se znašla v greznici nenavadnosti in skrivnosti.« »V kosteh čutim, da je joškasta drolja nekako vpletena. Še enkrat se bom pogovoril z doktorjem Andrejem. Mogoče nisem postavljal pravih vprašanj. Kaj, če ima pokol povezavo z dogodki izpred treh let? Takrat je padla škofova glava, zdaj gre mogoče za odziv Vatikana. Kakor obrneš, znova imamo opravka z nenaravnimi duševnimi stanji.« »Tudi takrat jih je kar nekaj končalo z dolgimi rokavi,« globoko vzdihne.
Detektiva stopita do doktorja Andreja med pomenkovanjem s sestro Heleno:
»Gospod doktor, vas lahko še malce zmotiva?« začne Aleš. Doktor oba premeri z ravnodušnim pogledom:
»Lahko. Zakaj pa ne?« in ju povabi v svojo pisarno. Pisarna je majhna in zaradi napolnjenosti s knjižnimi omarami deluje silno utesnjeno. Knjižne police so se šibile pod težo medicinskih knjig, od katerih večina najbrž že dolgo ni našla pot na zanemarjeno pisalno mizo.
Andrej jima ponudi stare, oguljene stole, a sam sede na že davno amortiziran pisarniški stol: »Naj ugibam, zanima vaju prigoda izpred treh let. Se mogoče
motim?« in ju ošine z bistrim pogledom. Aleš prikima in potegne iz žepa tablico: »Sumiva, da sta oba primera povezana. Takrat je šlo za nekakšen grozljiv okultni ritual z nesrečnim zaključkom. V obeh primerih so udeleženi predstavniki Cerkve. Zakaj bi iz Vatikana prišel visoki uslužbenec Švicarske garde in ustrelil neznani dekleti v komi? Zakaj je pokončal dve manj pomembni frajli, a zvezdo takratnega showa je pustil živo? Kaj se mu je zgodilo? Ni mi ušla niti odsotnost nekaj minut krivulj gospodične Radosavljevič. Najbrž veste kaj, česar nam niste povedali.« Andrej nekaj časa molči, zatem prikima: »Naj vama bo, čeprav mogoče nisem najboljši naslov za dogodke izpred treh let.« Aleš in Roman se pogledata. Roman končno vpraša: »Kako niste?«
Andrej se nasloni, prekriža roke in noge in globoko vdihne:
»Veste, pajci res ste polni presenečenj. V to noro luknjo sem prišel šele leto dni po dogodkih, kar bi lahko preverila, še preden se gresta to diskretno spraševanje. Vse, kar vem, je iz druge ali tretje roke. Nekaj sem tudi bral v časopisu in videl na televiziji.«
»Kdo je bil tukaj, ko so ju pripeljali?«
»Hm, naj se spomnim. Sestra Helena Blatnik je bila ena od prisotnih. Za njo vem, ker mi je sama povedala. Vem pa, da je kar nekaj udeležencev znorelo. Glavni pa je itak čisto znorel in se nekje zdravi.«
Razdražil vas je B. E.
Nekaj novic z naše scene
Izšel je fanfiction iz sveta Izvršitelji nauma gospodnjeg izvrstnega Zorana Krušvarja (še pomnite župnika s sekiro, ki snifa kokain?). Podnaslov 55 A4 strani obširne novele je Celjska vampirska večerja. Gre za razširitev in prilagoditev istoimenske krajše zgodbe. V tej zgodbi lahko spoznate, kaj je zdrava hrana za vampirja. Zraven je seveda precej moralno spornih scen, zato bra-
nje odsvetujem vsem, ki so mlajši od 16 let.
Neskončnost bi morala biti že med nami, čeprav še ni. Ker gre za ljubiteljski projekt, bomo potrpežljivi.
Na kino spored je prišla animiranka Vojna Zvez: Vojna klonov. O vsebini ne bom, saj bomo vsi fani nam ljube Sile odromali v kino. Že nekaj časa straši Potovanje v središče Zemlje. Delo temelji na istoimenskem delu
Julesa Verna. Ker gre za družinsko akcijsko komedijo s smešnim Brando-nom Fraiserjem, se ne nadejajte intelektualnega izziva. Temni vitez se počasi izteka in kdor ga ni videl, ta ni pravi fan nam ljubih žanrov.
V videoteke je prišlo nekaj filmov, ki niso vredni velikega platna in so pogojno užitni za večerno sprostitev.
Vojna Zmajev, Vesoljski bojevniki ipd. so tukaj v vsej svoji neambicioznosti.
Gledano za
V videoteke je prišel tretji del Vesoljskih bojevnikov. Prvi del je bil uži-vantska čišča gromozanskih ščurkov. Na drugi del najraje pozabim, saj je šlo za zgrešeno neumnost brez repa in glave. Tretji del je zastavljen precej ambicioznejše. Vrača sem nam ljubi speglan lepotec Casper van Dien in še nekateri iz izvorne ekipe (ja, mnogim je šla kariera malce navzdol). Tretji del je po čudežu prebavljiv. Militaristič-na človeška Teran-ska federacija (koliko je sploh ostalo človečnosti v njej, je drugo vprašanje) bije vojno z žuželkami. Militarizacijo, začinjeno s popolno totalitarnostjo družbe bi zavidal celo vsem ljubi firer. Obešanja takšnih ali drugačnih sovražnikov vojnih naporov so nekakšno družbeno razvedrilo namesto reklam za pralne praške ali Kmetije. Imamo tudi zvezdnega maršala, ki ima svoj popoldanski s.p. v obliki pevca osladnih domoljubnih pesmi (S. Lendero je proti njemu vrhunska umetnica). Zaplete se, ko se tisti maršalček v beli unifromi z enim od svojih, v črnino odetih generalov (podobnost z nacističnimi generali je zgolj slučajna) poda na bazo, obdano z električnim pastirjem. Tej bazi poveljuje naš lepotec Casper. Medtem, ko generalček v družbi lepo-tične priležnice, ki je v prostem času kapitanka bojne ladje in pilotka, pivc-ka v baru, se žužki veselo zaganjajo v električnega pastirja. No, general, Casper & Co. Se v gostilni sporečejo z lokalci. Imamo sceno z domoljubjem in takoj je izdajalec tisti, ki je na prvi bojni liniji, ker pač na stvari gleda drugače od birokrata izza zlatih vrat. Potem imamo električni mrk, malce streljanja, množico pokonča-
vas — Vesoljski
nih statistov in rešitev vseh, ki so še kaj več od statistov. Kapitanka potem skupaj z maršalom pobegne, nikjer pa ne pokažejo, kako se tisti general in Casper znajdejo na Zemlji. Eden pred sodiščem in promptno obsojen na bingi bongi, a drugi v svoji
pisarni. Zatem imamo odločno žensko, ki deluje kot odvratna peklensko ambiciozna »kold bič«. Izkaže se, da je ljubi maršal zaradi druženja z žuželčjimi možgani, ujetimi v prvem delu, postal vernik žuželčjega boga in s tem sodelavec žužkov. Sledi kliše. Žužki fentajo ladjo s kapitanko in maršalom. Izkaže se, da ima kapitanka ključe do osrednjega oporišča človeštva. Ako bi se žužki dokopali do tega ključa, adijo Teranska militaristi-čna Amerr... pardon Federacija in Ala..., še enkrat pardon, žuželčji bog neizgovorljivega imena bi zmagal. No, Casperja reši isti general, ki še prej reši admiralko iz objema miselne žuželke (drugačnost je treba fentati). Kmalu imamo sedem transformerjev, ki hitijo na pomoč kapitanki.
Na žuželčjem svetu se druščina bro-dolomcev poda na pot rešitve. Na koncu pristanejo pred žrelom mega-žužka, maršalovega boga. Takrat uleti prej omenjenih sedem transformerjev z močnim insekticidom in se prebije do preživelih pred obličjem protiamer...., parodon protičloveške-ga boga. Kapitanka in preživeli ravno molijo k čudežu in bušmanskem
bojevniki 3
bogu, ko naši transformerji opravijo čiščo. Zaključek? Hja, predvidljiv, kot lanski sneg.
Ogled filma priporočam samo največjim fanom kurjenja žuželk. Film je
★	★			
poln klišejev in bušmanskih referenc. Pravzaprav je prav srčkan v svojem reklamiranju amerikanskega deljenja pravice.
Gledano za vas:
Vojna zmajev
V videoteke je prišel film korejskega porekla Vojna Zmajev. Kaj lahko rečem o njem? Scenarij filma je precej generičen, a prebavljiv. Gre za zgodbo o ljubezni in žrtvovanju. Najprej imamo srednjeveško Korejo, kjer se utelesi duh, ki povzdigne zmaja do nebes. Zmaja pa sta dva. Eden je dober, drugi zloben. V srednjeveški Koreji smrt nosilke duha prepreči vzpon v nebesa tako dobremu, kot slabemu zmaju. 5000 let kasneje duh in zmaji ponovijo vajo. Imamo L.A. (kje drugje, če ne v ZDA, se lahko odloča usoda sveta). Hudobni lovijo dekle, ki nosi znamenje rdečega zmaja (znak vstopnice v nebesa). Nesposobni zlobni kačasti zmaj je prav patetičen. Potem se tu pojavi vojska pošastkov, zmajev ipd., kot bi ušla iz mešance Vojne Zvezd in Sau-ronove vojske iz Gospodarja prstanov. Imamo bitko, vredno korakanja in streljanja iz Vojne Zvezd in finalni boj. Konec je seveda klišejski, a kaj moremo. Ameri vedno in povsod, dasiravno gre za korejski film.
Igralci so tako, tako, učinki pa so dobri. To je dobra stran filma.
Ogled pogojno priporočam ljubiteljem korejske fantazije (kolikor jo je ostalo).
It It			
]Sporočilo filma:
»Samo en je pravi Bog, v katerega moli Amerika. Vsi drugi, zlasti drugače | zveneči bogovi, pa so izvor zla in uničenja.«
»V imenu nacionalne varnosti se lahko ! požvižgamo na človekove pravice!«
VITEZI IN ČAROVNIKI
Bojan Ekselenski Ljubljanska cesta 5A 3000 Celje
GSM: 040-642-356 (Bojan) (03)-541-2543
E-pošta:bojan.ekselenski@amis.net Internet: http://www.vitezicarovniki.com
lenski je redno zapos-Cinkarna Celje d.d. In kot izredni študent seveda ustrezno po energijo poleg v pisa-spletnega mesta in vlaga še v planinstvo,
Bojan Ekse-len v podjetju se udinja tudi EPF. Študij gre polžje, saj nje, urejanje tega časopisa ples, tek in fotografijo.
Roman Vitezi in Čarovniki: Indigo otroci je njegov knjižni prvenec.
Literarni načrti za prihodnost:
Dokončati štirilogijo Vitezi in Čarovniki in morebiti napisati še kaj drugega.
Dodatna dela: Atlantis (2 kratki zgodbi, najdete na Jokerje-vem DVD).
NAUK: DELAJTE DOBRO

V
Vabilo k sodelovanju
Zaradi naprednejše izkušnje vabim k sodelovanju umetnike različnih profilov. Zlasti zaželen(-a) je ilustrator (-ka), grafični oblikovalec (-ka) ter morebiti kakšen pesnik, ki bi napisal kakšno pesem, navdihnjeno z dogodki iz romana.
Želim si tudi sodelovanja kakšnega glasbenika & glasbene skupine, ki bi prispevala zvočno ozadje za spletno mesto in tudi uradni MP3 »soundtrack«.
Kaj nudim?
Predvsem vključenost v predstavitve, javno pojavljanje in iz tega izhajajoča reklama. Vabilo velja tudi za študente oblikovanja, glasbe in likovne umetnosti. Zakaj potrebujem kakšnega
pesnika? Knjigo bi rad opremil tudi s kakšno pesmijo, navdihnjeno z dogodki ali ozadjem zgodbe.
Komerciala
V tem mesečniku (ako uspem) lahko za majhno nadomestilo objavite komercialne oglase. Vi prispevajte samo grafiko in pripadajoče besedilo in stvar je opravljena.
Cena? Stran: 500 €, Pol strani: 300 €, pasica višine 3 cm: 150 €, reklamni kvadratek (3 x 3 do 5 x 5 cm): 75 €. Cena vključuje DVE objavi in objavo na spletni strani.
Jašubeg en Jered
Spletni mesečni bilten Vitezov in Čarovnikov
Glavni urednik: Bojan Ekselenski Grafično oblikovanje: Bojan Ekselenski Viri informacij: Različni spletni portali
Mesečnik izhaja vsak prvi petek v mesecu.
Forum: http://
vitezicarovniki.mojforum.si
Web: http://www.vitezicarovniki.com
Dovoljeno je prosto kopiranje, tiskanje in razpečevanje samo v celoti. Ob uporabi vsebin potrebno pridobiti dovoljenje avtorja.
Prepovedana uporaba za komercialno rabo.
Info: info@vitezicarovniki.com