Hajboliši * m kontakt med prodajalcem in kupcem ustvarjajo oglasi v dnevniku .Glas naroda1 Mesečna naročnina 25 Din, za inozemstvo 35 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 306» O LAS Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana St. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust NARODA Današnja številka vsebuje: Nova vsedržavna stranka Proslava Fr. Ks. Meška Naši izseljenci Dr. Koce: Noše gospodarsko stanje O raku I Št. 92 Izhaja vsak dan v, ^ V Ljubljani v četrtek, dne 1. avgusta 1935 Rokopisov ne vračamo Leto I IWwa Mseđržaima stranka sa üsfana^Iia čeprav je bil že pred dnevi objavljen komunike, da so se gg. Aca Stanojevič, dr. Korošec in dr. Spaho sporazumeli o potrebi ustanovitve nove vsedržavne stranke, ki bi obstojala v glavnem iz vseh treh skupin, ki jih oni vodijo, vendar še ni mogla izvedeti javnost o podrobnostih glede načel in organizacije nove stranke. Glede programa te nove stranke se je reklo samo to, da se bo v glavnem naslanjal na program radikalne stranke, kakor je bil prijavljen notranjemu ministrstvu leta 1933., ko so radikali hoteli obnoviti svojo stranko. O organizaciji nove stranke, o vsem pripravljalnem delu za ustanovitev stranke pa ni bilo nobenih podatkov. Šele včerajšnji »Slovenec« je podal o tem vprašanju nekaj podatkov. Pod naslovom »Politično življenje se urejuje« objavlja »resnico o pogajanjih in razgovorih za ustanovitev nove vsedržavne stranke«. Ker ima poročilo »Slovenca« oficiozen značaj in ga je smatrati kot prvo oficialno potrdilo, da se je bivša SLS odločila za vstop v novo vsedržavno stranko, podajamo glavno vsebino »Slovenčevega« poročila. »Slovenec« najprej ugotavlja, da se je začelo naše politično življenje normalizirati in da je vlada dr. Stojadinoviča z omi-Ijenjem cenzure dokazala svojo toleranco, da more tudi združena opozicija nemoteno prirejati shode. Toda pravi parlamentarizem se ne more razviti brez strank. Zato je treba, da se narod organizira v močne stranke, ki bodo mogle prevzeti vodstvo v notranje-političnem življenju ter se uveljaviti tudi brez pomoči policijskega aparata. Samo s pravimi političnimi strankami je mogoča evolucija v naši notranji politiki. Zato se je že dolgo napovedovala nova politična organizacija, tako imenovana radikalna zajednica, ki bi jo tvorili radikalna stranka, kot najmočnejša srbska, bivša SLS, kot najmočnejša slovenska in bivša JMO, kot najmočnejša bosanska stranka. Voditelji teh skupin so se že definitivno dogovorili o ustanovitvi te nove stranke, ki ne bo imela niti plemenski niti verski niti pokrajinski značaj. Vesti o programu te nove stranke pa so še več ali manj netočne. Program se še pretresa v Beogradu, Ljubljani in Sarajevu in o njem bodo odločali prvaki bivših treh strank, potem ko bodo voditelji vseh treh skupin proučili načrt programa, ki se sedaj pretresa. Kakor hitro bodo prvaki vseh treh skupin program odobrili, bo stranka tudi prijavljena. Ker voditelji vseh treh skupin nočejo, da bi se nova stranka-ustanovila od zgoraj, je bilo sklenjeno, da se prično prirejati shodi in sestanki, kakor hitro bodo preje omenjeni forumi vseh treh bivših strank odobrili ta program. Zlasti pa se prirede trije vel'ki shodi v Beogradu, Ljubljani •H Sarajevu. Vesti časopisov o vodstvu te nove stranke so prezgodnje in se bo yodstvo izvolilo šele na prvi redni skup-sfoii, odnosno na kongresu stranke. Nato zlasti poudarja »Slovenec«, da no-stranka ni in ne bo naperjena proti jvatcm, temveč bo skušala z njimi do-str' sporazum. Vrata nove politične v^ bodo na široko odprta vsem Hr-Hrvu ter 36 trditev o »obkroževanju a ov« naravnost smešna. je , Jnov>tev nove vsedržavne stranke j) - 6,31 v Sloveniji oficialno napovedana, snm- V0 v°rn' pomen nove stranke je ne-d-i tf11- prav ta^° pa io tod« nesporno, 6 naP°vedana ustanovitev tudi še *\e vrzeli. Tako je v sedanji politični Million Abesincev se pripravlia na voino Zanimive informacije LONDON, 31. julija. Keuler poroča iz Addis-Abebe: Več ko milijon Abesincev se pripravlja na vojno. Vsepovsod vidiš moške, kako prenašajo orožje; da, pogosto opaziš tudi deset do 11 letne dečke, kako se vadijo v ravnanju s puško in kopjem. Italijanski državljani odhajajo iz Abesinije. V Addis-Abebi je ostala samo ena Italijanka. V tukajšnjih krogih vidijo v ravnanju italijanskega poslanika, ki ni hotel prisostvovati proslavi rojstnega dne abesinskega cesarja, nezaslišano žalitev. Nekateri radikalni krogi prigovarjajo abesinski vladi, naj v odgovor prekine Reuterjevega dopisnika diplomatske odnošaje z Italijo, češ da takšno ravnanje ni v nikakem skladu z diplomatskimi običaji med dvema državama. Reuterjev dopisnik je govoril z nekim visokim funkcionarjem abesinske vlade, ki mu je dal tole izjavo: Upamo, da nas Italija ne bo napadla. Toda zdi se, da je Mussolini šel predaleč in se zdaj ne more umakniti. Vsa naša država ve, da si naš cesar želi miru, če ga je moči doseči častno za nas. Naš cesar je popoln gospodar položaja pri nas. Vreme v naši državi dne 31. 7. 1935. Baro- meter Temperatura Padavine v m/n najnižja|najvišja 763.1 ii 22 13.9 762.1 n 19 — 762.6 12 19 13.6 761.7 13 26 — 762.9 11 30 5.0 769;5 11 35 13.0 756.9 14 33 2.0 754.8 24 — — 758.9 12 — — Kraj Ljubljana Maribor . . Zagreb . . Beograd . . Sarajevo Skoplje . . Split . . . Kotor . . . Rab .... Najvišje temperature veljajo, razen Ljubljane, za prejšnji dan. Vremenska napoved Novo nizozemsko vlado je sestavil dosedanji preds. vlade Colijn s sodelovanjem katoliške, kršeansko-histo-viene liberalne in demokratske stranke HAAG, 31. julija. AA. Mandatar krone in dosedanji ministrski predsednik Colijn je imel tudi včeraj ves dan razgovore z nizozemskimi politiki v svrho sestave novega kabineta. Poseben pomen so prisodili politični krogi njegovemu sestanku s prvakom katoliške stranke dr. Goselingom. Že njegov razgovor z Alber-som je dal povod govoricam, da se bosta dosedanji ministrski predsednik in vodja močne katoliške stranke pod silo razmer zbližala. Proti večeru pa se je nenadoma razširila vest, d» je Colijnu uspelo sestaviti novo vlado na širših političnih osnovah in v duhu mandata, ki mu ga je poverila Nj. Vel. kraljica Viije-mina. Nova vlada je sestavljena takole; ministrsko predsedstvo, ministrstvo za kolonije in zastopstvo ministra državne obrambe je prevzel dosedanji ministrski predsednik Colijn, zunanje zadeve De Graef, pravosodstvo van Scheik, notranje zadeve De Wilde, finance Ond, kmetijstvo dosedanji minister državne obrambe Deckers, prosveto dosedanji minister za socialno politiko de Bruyn, socialno politiko elan gornjega doma Slin-genberg, ministrstvo za trgovino in industrijo pa Ce-lissen. Izpremembe kompetenc Ustanovljeno je ministrstvo za kmetijstvo BERLIN, 31. julija. DNB poroča, da s0 bile poleg rekonstrukcije vlade izvršene tudi neke izpremembe kompetenc poedinih ministrov. Dosedanje ministrstvo za narodno gospodarstvo, trgovino, industrijo in kmetijstvo je bilo razdeljeno na dve ministrstvi, in sicer na mi-nistrstvo za trgovino in industrijo ter za kmetijstvo. Ministrski predsednik Colijn pripada, kakor znano, protirevolucionarni stranki. Ministri Deckers in prof. Celissen sta člana katoliške stranke, Sli-gender pripada demokratski stranki, novi prosvetni minister Slotemaker de Bruyn pa krščansko-historični stranki. Nova vlada bi imela biti v načelu izven-parlamentarna. Vziic temu so pa stopili vanjo zastopniki petih glavnih meščanskih strank: katoliške protirevolucionarne, krščanske .zgodovinske, liberalne in demokratske stranke. Nova vlada se bo predstavila spodnji zbornici vsekakor še pred koncem tega tedna. NOVI SAD: Zjasnilo se bo na zapadni polo vici, a prevladovalo bo oblačno vreme. V ostalih predelih vzhodne polovice kraljevine bo ostala temperatura brez večjih izprememb, mestoma bo tudi deževalo. Temperatura bo padla na južnem lelu države. DUNAJ: Postopno izboljšanje, ozračje se bo polagoma ogreto, nekaj dni bo zopet lepo vreme. Italija išče posojilo Zdaj sondira teren v Londonu... LONDON, 31. julija. A A. »Daily Telegraph« je davi objavil vest, da italijanski agenti na londonskem finančnem tržišču sondirajo teren za eventuelne trgovske kredite za Italijo. List pravi k tej vesti, da je zelo malo verjetno, da bo to sondiranje našlo povoljen odziv. Italija je uvedla monopol nad uvozom sirovin LONDON, 31. julija. Reuter poroča iz Kima: Izšel je odlok o ustanovitvi državnega monopola za nadziranje uvoza sirovin, zlasti premoga iu glavnih kovinskih rud. Monopol stopi v veljavo l. avgusta t. 1. i Izza ženevskih kulis Abesiniia - trda kost za diplomate Svet DN bo skušal le ugladiti pot za nadaljevanje dela v arbitražni komisiji -- Prva seja je bila tajna ~ Druga je napovedana za danes popoldne ŽENEVA, 31. julija, r. Sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov, ki predseduje svetu DN je prispel včeraj popoldne v Ženevo. Prva seja sveta je določena za danes ob 17. uri. Seja bo tajna. V političnih krogih je med tem zavladalo optimistično razpoloženje, ker so se razširile z zelo zanesljivih virov govorice, da bo najbrže mogoče zadržati pretečo krizo še za nadatjne štiri tedne. V tem roku si bodo zapadne evrop- situaciji hrvatsko vprašanje gotovo odločilne važnosti, prav v tem pogledu pa je oficialno sporočilo zelo pomanjkljivo. Pravi sicer, da ne bo nova stranka naperjena proti Hrvatom, kar je tudi verjetno, iz vsega pa izhaja, da se ustanovi brez sodelovanja Hrvatov. Njen vsedržavni značaj je s tem občutno oslabljen. Dr. Maček, ki je danes nesporni voditelj Hrvatov, tudi odklanja ustanovitev vsedržavne stranke in zahteva, da Hrvati, Srbi in Slovenci v čisto svobodnih volitvah najprej izvolijo svoje prave zastopnike in da se šele nato začno pogajanja za sklenitev sporazuma. Dr. Maček hoče torej, da sklenejo pravilno izvoljeni zastopniki Slovencev, Hrvatov in Srbov nekakšno nagodbo o notranji ureditvi države in ko je ta sklenjena, šele potem bi bilo mogoče govoriti o umestnosti vsedržavne stranke. Iz izjav dr. Mačka v letu 1928 pa je razvidno, da je dr. Maček samo za sporazum ali nagodbo, ki bi dala vsaki pogodbeni stranki čim večjo možnost popolnoma svobodnega razvoja. Svobodna Hrvatska v okviru Jugoslavije, to je glavna zahteva dr. Mačka. Zato pa je tudi ske velesile ponovno na vse načine prizadevale, da se doseže mirna poravnava italijansko-abesinskega spora. .0 razgovorih, ki sta jih imela včeraj francoski ministrski predsednik Laval in angleški minister Eden, sicer ni bilo objavljeno še nikako uradno poročilo, vendar sodijo, da je Eden pod nekimi pogoji popustil. Po sodbi poučenih krogov ima Eden nalogo sporazumeti se z Lava-•oni, da bi se italijansko-abesinski spor uredil dvomljivo, če bodo Hrvati sploh kdaj za vsedržavno stranko in bi tudi radikalna zajednica, da jo tako imenujemo bila le zaradi nepripadnosti Hrvatov le deloma vsedržavna stranka. če pa prodre naziranje dr. Mačka, potem se odpira v nameravani radikalni zajednici še ena vrzel. Po dr. Mačku naj namreč sklenejo od vseh Slovencev, Srbov in Hrvatov pravilno izvoljeni zastopniki sporazum. Nova radikalna zajednica pa se n. pr. v Sloveniji naslanja le na eno bivših strank, ali naj bodo vse druge proti njej v opoziciji? Ali pa se misli na to, da so vrata v novo vsedržavno stranko odprta ne le vsem Hrvatom, temveč tudi vsem Slovencem? Tudi tu bi bila jasnost le v korist. Ustanavljanje vsedržavne stranke pomeni na vsak način napredek v našem notranjem političnem življenju, zlasti če ta nova stranka nima tega namena, da služi le interesom nekih bivših strank, da naj nova vsedržavna stranka le sankcionira staro posestno stanje in staro borbo. Samo želeti je, da bi bila ta bojazen brez podlage. na osnovi posebnega angleško-francosko italijanskega sporazuma, s katerim naj se določi procedura za neposredno pomirjenje med Italijo in Abesinijo. Ako Laval prislane na to angleško zahtevo, se bo Anglija zadovoljila s omejitvijo razprave v Ženevi in na določitev petega arbitra v italijansko-abesinski arbitraž- ' ni komisiji. Splošna razprava o rzhodno-afriški aferi, bi se v takem primeru odgodila do 15. avgusta, če bi med tem že ne bilo mogoče z neposredno diplomatsko akcijo doseči poravnavo spora. Ako pa Laval ne bi pristal na te angleške pogoje. bo Eden r Ženevi insistira!, d» svet DJf takoj prouči ves italijansko-abesinski spor. Po poročilu iz Londona pa tam zavračajo vest, da bi se bila Laval in Eden snoči že zedinila zastran mandata DN nad Abesinijo. Prav tako ne vedo ničesar o kakem pristanku abesinskega cesarja na ta predlog, o čemer piše današnji pariški »Matin«. Obiski in razgovori Današnji dopoldan so delegacije prebile z obiski in razgovori. Italijanski delegat baron Aloisi je imel daljši razgovor z Lavalom in z Edenom. Nato je govoril z abesinskim delegatom Havariatom in generalnim tajnikom DN Avenolom. Potem sta se ponovno sestala Aloisi in Eden. Od poteka tega sestanka je predvsem odvisno, ali se bo še danes popoldne vršila neuradna seja sveta DN. Na vseh straneh pritiskajo na to. da bi sc stvar prenesla na tla izvoljenega sodišča in da bi se zadeva končala žo v nekaj dneh. Včeraj — tajna seja ŽENEVA, 31. julija, r. Danes ob 17. se je začelo 87. zasedanje sveta DN, sklicano zaradi ureditve spora med Italijo in Abesinijo. Prva seja je bila tajna. Sedanje zasedanje sveta DN se vrši v tistem krilu poslopja DN in v tisti dvorani, kjer se je svoječasno sestajal na seje glavni odbor razorožitvene konference. Politični utrinki Stari radikalski program. Kot podlaga programa snujoče se za-jjedniee radikalov, pristašev SLS in JMO 'bo služil radikalni program iz leta 1933, I ko so hoteli radikali obnoviti svojo stransko. »Politika«, ki je takrat objavila ta pro-vflaam, je bila zaplenjena, objava programa I pa je bila prepovedana. Sedaj je »Politika« jzhova objavila ta program v celoti. Glavne točke tega programa se glase: Temeljna načela. Stranka hoče dvigniti blagostanje naroda in bo zato podpirala dvig proizvodnje ter gledala na to, da se davčno breme pravilno razdeli. Tudi je za vse reforme, ki so za dvig blagostanja potrebne. Stranka je monarhistična in za dinastijo Karadjordjevičev. Je za narodno in državno edinstvo ter za teritorialno edinstvo in za edinstveno državljanstvo. Stranka pa upošteva posebnosti, ki so se jih pridobile posamezne pokrajine v upravnem, političnem in drugem oziru. Za odpravo različnosti smatra stranka za potrebno, da se spoštujejo vsa tri imena našega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev, da se spoštuje njih enakopravnost in enakopravnost vseh priznanih ver, nadalje, da se spoštujejo tudi tradicije, ki jih je treba varovati, ker se bo samo na ta način razvilo medsebojno spoštovanje in zaupanje. Brez tega zaupanja ni mogoč harmoničen razvoj. Stranka hoče zato, da se državna aktivnost izvaja na način, da bodo nemogoče pritožbe o privile-giranju enih na račun drugih. Državno upravo je treba urediti tako, da morejo posamezni kraji svoje lokalne potrebe urejati sami. Stranka smatra načelo samouprave širokega obsega kot najboljši sistem za ureditev države v smislu narodnih želj in potreb. Vse panoge državnega življenja morajo biti enako dostopne Srbom, Hrvatom in Slovencem. Zakonodaja. Stranka je za ustavno in parlamentarno ureditev države v demokratičnem duhu. Parlament se voli s splošno, neposredno in tajno volilno pravico. Svoboda govora, združevanja in tiska mora biti zajamčena. Prav tako osebna in lastninska varnost. Načelo samouprave mora biti izvedeno dosledno. Parlament ima vse proračunske pravice. Uprava mora biti čim bolj enostavna, cenena in ekspeditivna. Sedanja upravna razdelitev na občine, okraje in banovine se mora izvesti tako, da bo čim bolj odgovarjala potrebam naroda. Občine in okraji morajo biti tako veliki, da so finančno dovolj močni. Skozi vse ustanove se mora izvesti načelo samouprave. Sodstvo. Sodniki morajo biti stalni in neodvisni. Podana morajo biti jamstva za organizacijo sodišč, ki bodo ščitila vse pravice državljanov. Izredna sodišča so nedopustna. Finance. Za dobre državne finance je potrebna dobra notranja in zunanja politika. Posredni davki in vse one takse ter dajatve, s katerimi se podražuje vsakdanje življenje, se morajo znižati, pri neposrednih davkih pa se mora izvesti progresivno obdačenje. Davčna uprava se mora reformirati. Potrebna je razumna štednja in redukcija državnih izdatkov. Gospodarstvo. Dvigniti je narodno blagostanje in vsakemu državljanu zagotoviti pogoje za delo in obstanek. V trgovinski politiki je treba ščititi narodno delo, trgovinske pogodbe pa sklepati z ozirom na naš izvoz. Ker je naša država kmetska, treba posvetiti posebno pažnjo kmetu ter gledati na to, da se zboljša proizvodnja. Kmetu treba pomagati s čim cenejšim kreditom. Stranka bo podpirala zadružništvo. Ščitila pa bo tudi industrijo, trgovino in obrt, da bodo mogle konkurirati s tujimi proizvodi. Zlasti je treba podpirati industrijo, ki uporablja domače sirovine. Resno pažnjo je posvetiti obrtniški proizvodnji, katero je pospeševati s cenenimi krediti in z zadrugami. Vso pažnjo bo posvečala stranka tudi delavski zakonodaji. Prosveta in verstvo. Prosvetljenje naroda mora biti glavna kulturna dolžnost države. Gojiti je jugo- Živahna polltiina delavnost bivših ministrov BEOGRAD, 31. julija, b. Ker vlada v Beogradu politično zatišje, je opozicija prenesla svojo delavnost v notranjost države. Voditelji bivših strank hočejo izkoristiti čas za bodočo svojo strankarsko formacijo. Tako je bivši minister in prvak Miša Trifunovič odpotoval v Osjek, kjer je imel številne sestanke s svojimi somišljeniki. Bivši minister Boža Maksimovič in dr. Laza Markovič sta odpotovala v valjev-sko okrožje in tam priredila več političnih sestankov. V Valjevu je imel političen shod tudi bivši minister Pera Markovič eden izmed voditeljev bivše demokratske stranke Ljube Davidoviča. Bivši predsednik vlade in dolgoletni zunanji minister dr. Voja Marinkovič, ki se mudi na svojem posestvu blizu Valjeva je obiskal te dni sedanjega ministra za gozdove in rudnike Ignata Stefanoviča in bivšega prosvetnega ministra Ilijo Šumenkoviča. V Lazarevcu se je danes vršila konferenca Združene opozicije, na kateri so govorili demokratski voditelji Proka Iliia, Bogič in Sajič. Iz teh sestankov so bili poslani brzojavni pozdravi dr. Vladku Mačku, Ljubi Davidoviču in Joči Jovanoviču. Sanaciia našega denarništva BEOGRAD, 31. julija, b. Danes dopoldne je bila v ministrstvu trgovine in industrije seja, katere sta se udeležila poleg ministra dr. Vrbaniča tudi finančni minister in zastopnik ministra za pravosodje Ignjat Stefanovič. Na tej konferenci se je razpravljalo o vseh aktualnih vprašanjih našega bankarstva. Obenem se je pretresal nov zakonski načrt o bankah. Kakor smo se informirali bodo s tem načrtom popol- noma zaščiteni interesi vlagateljev. Poleg ostalega se je vzelo v pretres tudi vprašanje nekoliko večjih bank, ki bi morale uživati zaščito zaradi težkoč, v katere je zabredlo naše denarništvo radi krize. Med njimi bo tudi neki večji zavod v Dravski banovini, ki bo užival zaščito za 6 let. O vseh teh vprašanjih bo v kratkem razpravljal tudi ministrski svet in o tem končno odločal. Napredovanje BEOGRAD, 31. julija, b. Pri podružnici Poštne hranilnice v Zagrebu je napredoval v 7. skupino Štefan Pešel. Premestitve BEOGRAD, 31. julija. Premeščen je za svetnika v četrti skupini prve stopnje pri kraljevski stalni delegaciji pri Društvu narodov doktor Ivan Subotič, svetnik v isti skupini in stopnji pri zunanjem ministrstvu. Politična večerja pri Jankoviču BEOGRAD, 31. julija, b. Zaslišanje bana Vrbaske banovine g. Bogoljuba Kujundži-ča v zvezi z nekaterimi trditvami, ki se nanašajo na politično večerjo pri dr. Jankoviču, bo 9. avgusta. Kongres jugosl. profesorskega društva BEOGRAD, 31. julija, b. Na kongresu jugoslovanskega profesorskega društva v dneh 8. in 9.. septembra v Nišu se bodo obravnavala vprašania o napredovanju profesorjev, o javnem ocenjevanju, o spremembi sedanjega srednješolskega zakona in učnega načrta ter o zgradit ji profesorskega doma v Beogradu poleg cerkve svetega Marka. ___ Skavtski tabor v Beogradu BEOGRAD, 31. julija, b. Od 1. do 11. septembra t. I. bo v Beogradu III. veliki skavtski tabor, ki se ga bodo udeležili zastopniki vseh skavtskih organizacij v državi, pa tudi zastopniki skavtskih organizacij iz sosednih prijateljskih držav. Namestitev BEOGRAD, 31. julija, b. Za pomožnega davkarja v Litiji je postavljen Hlade Anton. Ljuba Davidovič se vrne v Beograd BEOGRAD, 31. julija, b. Vodja Združene opozicije Ljuba Davidovi*, ki se je mudil dalj časa v Vrnjački banji, se vrne v soboto ali nedeljo v Beograd. Dr. Anton Korošec — senator BEOGRAD, 31. julija. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja od 27. julija, in na podlagi čl. 50 ustave, je imenovan za kraljevskega senatorja dr. Anton Korošec, minister notranjih zadev. Senzacionalne aretacije v Bukarešti BUKAREŠTA, 31. julja. b. V znani finančni aferi, ki smo o nje poročali in ki je z njo Romunija oškodovana za 25 milijonov lejev, je sedaj nastopil nagel preokret. ki je izzval senzacijo v vsej Romuniji. Včeraj popoldne se je v prostorih romunske Narodne banke nenadoma pojavil preiskovalni sodnik Slavescu v družbi policijskih organov in izvedel v banki preiskavo. Našel je dve pismi, ki težko kompromitirata zelo ugledne politične in gospodarske osebnosti v Bukarešti. Po izvršeni preiskavi je sodnik pozval na zaslišanje guvernerja Narodne banke Dumitre-^ sca, ki je nedavno dal ostavko na položaj guvernerja. Za danes se pričakuje še več senzacionalnih aretacij v Bukarešti. Nove nemške križarke in podmornice LONDON, 3t. julija. A A. »Daily Telegraph« je davi objavil, da bodo v Nemčiji do konca t. 1. splovili v morje 7 novih križark po 22.000 ton, dve križarki po 10.000 ton, večje število torpednih rušilcev in najmanj 12 podmornic. slovansko misel kot sintezo srbstva, hrvatstva in slovenstva. Zlasti je paziti na ljudsko šolstvo in strokovno šolstvo. Pouk mora biti brezplačen. V verskem pogledu je stranka za spoštovanje svobode ver ter za razumno razmejitev med cerkvijo in državo v soglasnosti z verami in pri spoštovanju državne suverenitete. Nato navaja program stališče stranke glede zdravstva in socialne politike, se izreka za vojsko in njeno redukcijo, v kolikor je ta z ozirom na zunanje razmere mogoča, ter se izreka v zunanji politiki za ohranitev prijateljskih odnošajev z zavezniki ter očuvanje miru v okviru Društva narodov. V zaključnem odstavku pravi program, da ne more imeti stranka ne verski, ne plemenski in ne pokrajinski značaj. Obenem je bil prijavljen ministrstvu tudi statut stranke, ki predvideva glavni odbor, obstoječ iz 75 članov, od katerih mora bivati v Beogradu 25. V znamenju pomirjenja P. n. Uredništvo »Glasa naroda«, Ljubljana. Podpisana predsednik Prosvetnega društva Blaž Potočnikove čitalnice v Št. Vidu nad Ljubljano in glavni govornik na občnem zboru te čitalnice 28. 7. 1935., prosiva glede na notico »V znamenju pomir-jenja« v št. 90. »Glasa Naroda« od 30. 7. 1935., da v prvi številki po prejemu v smislu tiskovnega zakona objavite pod istim naslovom in na istem mestu sledeči popravek: »Ni res, da so prireditelji izkoristili to priliko ter izpremenili občni zbor v političen shod, ki je stal moralno mnogo nižje, kakor pa politični zbori pred 6. januarjem, marveč je res, da je bil občni zbor strogo stvaren in discipliniran in se je točno držal programa in namena, kar je izrečno priznal navzoči zastopnik sreskega načelstva.« »Ni res, da je glavni govornik operiral z vsemi mogočimi šlagerji in osebnimi napadi, da ljudstvo tembolj v političnem sovraštvu podžge ter razpali politične strasti, kar mu je v precejšnji meri uspelo. Res je, da je samo pojasnil na kratko zgodovino društva in poudarjal, da je bilo društvo skozi in skozi nepolitično in da hoče tako tudi ostati za naprej, res je tudi, da ni operiral z nikakimi šlagerji in zlasti ne z osebnimi napadi. Ni res, da je napadal bivšega bana dr. Draga Marušiča, ministra Puclja in dr. Kramerja, posestnika Pipana in poslanca Komana, ampak je res, da je brez vsakega komentarja izjavil, da je bilo društvo razpuščeno, ko je bil ban dravske banovine dr. Marušič, Pucelj minister in bivša elana društva gospod Pipan — predsednik edine politične organizacije v Sloveniji in g. Koman poslanec ljubljanske okolice v Narodni skupščini. Ni res, da je navajal pri svojih napadih popolnoma neresnične trditve, nasprotno je res, da ni navedel nikake neresnične trditve. Tudi ni res, da je bil napaden šolski upravitelj, ker ni izobesil zastave na šolskem poslopju za to politično prireditev, ampak je res, da noben govornik ni šolskega upravitelja niti z besedo omenil.« Z odličnim spoštovanjem: Karol Erjavec, predsednik Blaž Potočnikove čitalnice v Št. Vidu nad Ljubljano. Fran Erjavec, učitelj v Vučitrnu. Izpred sodišča Zaradi 5. maja. Mali kazenski senat pod predsedstvom s. : o. s. Frana Gorečana je sodil te dni večinoma tatovom, imeli pa so sodniki opravka tudi s političnim prestopkom. [ Letos 8. maja jo prišel po opravkih na Ra- 'i kek 33 letni Ivan F, trgovski pomočnik iz | Mantora, in sc še z nekim neznancem dalje I časa pomudil v neki gostilniški kleti. Pogo- [| vor je nanesel na politično področje in se J. je pri tem med drugim vnela med številnimi | gosti zanimiva debata s pravo politično mo- ; drostjo o skupščinskih volitvah, ki so se l vršile 5. maja. Pač kakor se pri takih de- !l batah dogaja, so se debatanti razdelili na vladne in opozicionalne in so padale zelo 1 ostre besede. Ko je debata prišla že na ostrino zakona, se je hotel Ivan F. pred Rakov- I čani postaviti s svojo modrostjo in je vrezal j svoj politični govor nanje, kar po nemško, i misleč, da ga ne bo nihče razumel, tisti pa, ll kateri ga bo, je pa že toliko »brihten«, da ne bo njegovih besed nosil na nepoklican nos. ^ Tako je prav govorniško razkladal svoje : politične nazore o državi in skupščinskih vo- I litvah na tak način, da ga je detektivovo oko , izročilo v roke oblasti in v zapor. Pred ma- * lim senatom je bil obtožen zaradi pregre- [! ška proti pravi politiki po čl. 3 zakona o za- i ščiti države. Vršili sta se dve razpravi, ki sta bili obe tajni in je bil F. obsojen na 6 me- ; seeev strogega zapora. 6 mesecev za 284 Din. Ljubljančan Tone R. je bil že. dvakrat toliko srečen, da je lahko občutil, ka j je kri- j minal. V dnevih evharističega kongresa 29. junija je izmaknil Tereziji Ottrinovi ročno torbico, v kateri je imela 34 dinarjev go- j tovine, zlato verižico, vredno 250 dinarjev | in kongresno legitimacijo. Tone je sodnikom ! tatvino priznal in bil obsojen na 6 mesecev ^ strogega zapora. Pismo iz Kočevja Kočevje, 30. julija. Vsem so še gotovo v spominu dogodki, ki so se 20. julija odigrali v Stari cerkvi. Radi izzivanja prirediteljev je prišlo do dejanskega spopada med prisotnimi Slovenci in Kočevarji. Sedaj vodijo strogo preiskavo. Vse j kaže, da bodo soudeleženci najstrožje kaznovani. V soboto 3. avgusta in v nedeljo 4. avgu- i sta t. L bodo v Kočevju prideditve Kultur-btinda v večjem obsegu. V soboto zvečer je takozvani »Münchener Abend«, pri katerem sodeluje neka skupina iz Miinchena, drugi dan zjutraj je budnica, ob 9. uri cerkveno opravila, popoldne povorka kočevskih na- : rodnih noš, nato pa velika ljudska veselica. Nič ne bi imeli proti vsem tem prireditvam, f, ako ne bi bili prepričani, da bodo Kočevarji , vse to spet izrabili za izzivanje avtohto- . nega slovenskega prebivalstva. Razni vzkliki nikakor ne pomirijo živcev sicer zelo potr-pežljivih kočevkih Slovencev. Radi dogodkov v Stari cerkvi so-se razmere izredno poostri- , le. Več Slovencev je bilo od tukajšnjih lesnih industrij, ki so v nemških rokah, odpuščeni. Zadnje dni so Kočevarji na osnovni šoli v Oneku razbili s kamenjem vse šipe. I Sicer jih bodo plačali sami, vendar so napravili šolskemu upravitelju Slovencu s tem | nezuželjeno mačjo godbo. Upamo, da bo j oblast krivce izsledila in jih temeljito kaznovala. Takoj po volitvah so neki zlikovci M posekali spominsko lipo, ki jo je šola posta-vila v spomin na marsejsko tragedijo. » Vse to in pa še dnevna izzivanja nekih oddelkov, obstoječih iz kočevske mladine v mestu in na deželi, so povzročila, da je postalo stan je izredno napeto. Želimo, da oblast poskrbi, da v teh dneh kočevskih prireditev ?ie bo v ničemer žaljen nacionalni čut avto- j htonega slovenskega prebivalstva. Trbovlje Gasilska tombola prostovoljne gasilske čete Trbovlje-trg bo v nedeljo 4. avgusta ob 14. uri., Vračajo se in odhajajo. V ponedeljek so se vrnili otroci s tritedenskega letovanja Rdečega križa v Boštanju pri Sevnici. V nedeljo zvečer pa odpotuje 10 podmladkarjeV Jadranske straže v Kraljevico, kjer bodo skupno z ljubljanskimi podmladkarji prebili štiri tedne. Nastanjeni bodo v Počitniškem domu Franje 1 ovčarjeve. 80.000 Din je določenih v banovinskem proračunu za L 1935-36 za preložitev cesto pri Špancu. Za nadaljevanje cestne gradnje Trbovlje—Marija Reka je namenjenih 83.000 Di. S temi deli je zagotovljen zaslužek mnogim našim občanom. -- Pa brez zamere Kadarkoli prečitam »Jutrove« uvodnike, imam občutek, da sedim v cirkusu pred zon- j gier jem: Hokus pokus pa postane rdeče belo, belo pa rdeče ali črno. črno pa rdeče aj1 i belo. Včerajšnji uvodnik je bil na pr. ta* t hokus pokus po temle receptu: ž Vzemi nekaj gramov nacionalizma, pa no S priden! nekaj kapljic internacionalizma. K® jj opaziš, da godla preveč hitro kipi, ji pr1'^ deni nekaj žlic demokracije, toda ne po/f bi tudi na nekaj zrn socializma. Še bolje J® J če lonček, preden ga postaviš k ognju, naj mažeš z močno ali železno roko. Ne pozni’ .! tudi na rasizem, kajti biološke korenin^ so se prav izkazale. Zlasti pa ne pozabi, fl ,1 se bodočnost oblikuje le v težkem boju, F da drži se razuma in zlate srednje poti 1 ne zajemi godle, ko je še vsa vroča, tem več počakaj, da se ohladi Tedaj šele * neš lahko bojevit. Ne bodi torej optinim' , niti pesimist, temveč vedno in vselej ter P vsod le pesioptimist in optipesimist, kajti 2.. .i • i-..x :_i ..f:4- Proslava Fr. Ks. Meška Pesnik in pisatelj preč. msgr. in dekan Fr. Ks. Meško obhaja 60 letnico svojega zaslužnega življenja. Čeprav rojen na Štajerskem, je študiral na bogoslovnici v Celovcu ter deloval na Koroškem plodonosno celih 22 let. Slovenska Koroška mu je postala, kakor pravi tudi sam, druga in ljubljena domovina. On pa je postal Korošcem pravi tovariš, dobrotnik, konzul in brat. Da je temu res tako, se je pokazalo tudi zdaj ob njegovi 60 letnici. Klub Koroških Slovencev, organizacija, ki jo tvorijo koroški izseljenci, ga je imenovala pri tej priliki svojini častnim članom in v torek zvečer so mu izročili častno diplomo. K slavnosti so prihiteli zastopniki vseh klu-hovih podružnic iz cele Slovenije, pa tudi vsi drugi vidnejši člani Kluba. Oficijelno slavnost je otvoril agilni in požrtvovalni predsednik Osrednjega kluba, g. drž. tožilec dr. Julij Fellacher, ki je imel tudi slavnostni govor. Opisal je plodonosno delovanje jubilanta in njegove velike zasluge za Koroško, ki si jih je stekel tako kot pesnik in pisatelj, kakor kot dušni pastir in splošni narodni delavec. Za sliko, ki se nahaja na diplomi, je izbral Klub motiv iz Marije na Žili. tik Beljaka, kjer je služboval slavljenec kot župnik nad 12 let. Na sliki se nahajajo vse značilnosti lepe okolice, tudi vhško znamenje, ki ga imenujejo na Koroškem: križ. Na sliki se nahaja pa tudi hiša, katere lastnik ga je spravil med vojno v zapor. Živahno pritrjevanje je pokazalo, da je govoril gospod predsednik iz srca Vseh navzočih, ki so prihiteli brez vsake propagande v izvanredno velikem številu. Mladostno čil se je zahvalil preč. slavljenec za počastitev v besedah, ki kažejo že same na sebi njegovo blago, angelsko dušo in poudarjal v svoji znani veliki skromnosti, da je vršil le svojo dolžnost. Spominjal se je lepe Koroške, posebno pa dobrega in poštenega koroškega ljudstva od preprostega človeka do inteligenta. Kolikor je našel hudobnih ljudi, so bili ti samo od strani Nemcev nahujskani. Na Koroškem bi živel in deloval najraje tudi danes. Živahno ploskanje navzočih je pozdravilo jubilanta in prav tako je sledilo njegovemu govoru. Ob izvajanjih obeh govornikov pa se je porosilo marsikatero mehko koroško oko. Po oficijelni proslavi se je vršil prijateljski sestanek, ki se ga je udeležil tudi prečastiti jubilant. Bilo je zopet več govorov, ki so vsi slavili njegovo delo in zasluge. Kazali pa so tudi na krivice, ki so se mu godile, in sicer tudi iz središča Slovenije. Njegovi drami »Na smrt obsojeni« in »Mati«, ki je v nju vlil pisatelj vso ljubezen do slov. Koroške, ne samo da nista našli, kakor je navajal g. ravnatelj Jaka Špicar, nobenega priznanja, temveč ju je sprejela takozvana oficijelna kritika celo sovražno. To pa jubilanta ni motilo, temveč je delal in dela v istem smislu dalje! (iospod univ. profesor dr. R. Kušej je obujal v svojem govoru spomine na čase, ko so delali s slavljencem skupno na Koroškem. Bili so to trdi, pa zopet lepi časi, ker vladalo je med kult. delavci pravo Prijateljstvo brez zlobnosti in intrig. Bil si res brat med brati in ni bilo treba polagati besed na tehtnico. Slično je govoril preds. mariborskega kluba kot bivši narodni delavec v Beljaku. Prav prisrčno je čestital slavljencu tudi g. nar. poslanec in šol. upravitelj Drago Doberšek, ki je zastopal obenem tudi prevaljski Klub koroških Slovencev. Poudarjal je posebno njegove zasluge na polju mladinskega pesništva in pisateljevanja. Nasproti pesimističnemu naziranju, ki se je bilo pojavilo od ene strani, je poudarjal. da seme, ki ga je zasejal v mladini jubilant, ne bo zamrlo, temveč klije dalje. Ponovno sta se oglasila zopet slavljenec in predsednik Osrednjega kluba. Prevladalo je glede slov. Koroške splošno optimistično naziranje. Težak boj bijejo Paši bratje, godijo se jim vnebovpijoče krivice. To pa ima zopet to dobro stran, da izziva od njihove strani tem trdnejši odpor. Dolžnost nas vseh pa je. da jim tlPdimo moralno pomoč. Koroški Slovenci j^o naši sodržavljani, toda so kri naše D'i in prav tako, kakor se spominjajo 5e0hb ljudi, ki živijo izven Rajha, Nemci, , Pioramo spominjati' koroških Sloven-tudi mi. e|' Philantovim slavljencem se pridružu-Solu> tudi mi. Vsakogar, ki pozna to bla-in lri ^ol,ro dušo, navdušeno za vse lepo Pašvi na™^ koristno, mora veseliti, da je lekv P[e^‘ sbivljenec priznanje in vsaj Ptačda za obilni trud! Prestati je moral težke čase, zapostavljen, ponižan je bil celo od lastnih tovarišev, duhovnih sobratov. — In kaj je moral prestati vsled denunciacij med vojno in ob prevratu, to ve samo on. Obdolžili so ga, da je dajal iz stolpa svoje župne cerkve v Mariji na Žili znamenja Italijanom. Hudo je, ako se obdolži nedolžnega. Še hujše je, ako se izvrši obdolžitev izza plota, kakorkoli na način, da se zločincu niti ne more do živega. Toda Bog je pravičen. Ovaduh prečastitega g. Meška je bil tedaj mogočen posestnik in ugledna oseba. Danes pa je uničen tako materijelnö kakor moralno prav docela, med tem ko obhaja nedolžni trpin v veliki slavi svojo 60 letnico. J. J. Delavska zbornica o sporu med grafičnim delavstvom in tiskarnami Na proseni objavljamo: Dnevnik »Jutro« je priobčil k objavi podpisane Delavske zbornice v Ljubljani, s katero pojasnjujemo, zakaj nastajajo številne stavke, dodatek, v katerem navaja, da tarifno gibanje grafičnega delavstva ni nastalo iz razlogov, ki jih navaja pojasnilo Delavske zbornice in da je torej to gibanje po mnenju tega dnevnika neupravičeno. Na ta dodatek »Jutra« odgovarjamo: V naši objavi je našteta kot vzrok mnogih stavk med drugimi vzroki tudi kršitev delovnih pogojev. Jasno je, da je smatrati za delovno pogodbo vse, kar je sklenjeno v zvezi z njo. Lanskega leta, ko je bila sklenjena delovna pogodba za delo v grafičnih podjetjih v Dravski banovini, je bil obenem sklenjen sporazum med obema grafičnima organizacijama — med delodajalsko in delojemalsko — s katerim je bilo sklenjeno tudi to-le določilo: »b) Nobena od obeh strank ne zagreši nikake agresivnosti, ki bi ta sporazum in tarifni položaj ogražala. Obe stranki nastopita skupno proti podjetju, ki bi med tem časom kjerkoli v državi izvršilo kake priprave. V takem primeru Vrhovna komisija Tarifne vzajemnosti izključi prizadeto podjetje iz Tarifne vzajemnosti in ravna z njim kot z uetarifiranim podjetjem.« Narodna tiskarna v Ljubljani je to točko sporazuma grobo kršila, kajti to podjetje je izvršilo priprave za napad na delavstvo s tem. da je. tajno nadalje izučevalo tri laike iz svojega uradniškega kadra na tastaturi stavnega stroja, da je podpiralo razne grafičarje, ki jih je organizacija morala disciplinirati zaradi nerodnosti in zaradi prestopkov, da je vzdrževalo dogovore z nekaterimi neorganiziranimi delavci, da nastopijo v primeru tarifnega gibanja, in slično. Kršitev sporazuma med obema organizacijama, ki je sestaven del kolektivne' pogodbe, je isto kot kršitev pogodbe same. Dejanje Narodne tiskarne, ki je povzročilo spor med grafičnimi delavci in tiskarnami, je torej obseženo v naši ugotovitvi, da povzročajo stavke med drugim tudi kršitve delovnih pogojev. Zaradi takega postopania Narodne tiskarn, ni moglo delavstvo doseči nobenega zadoščenja in tudi ni moglo doseči, da bi se proti Narodni tiskarni zaradi kršitve sporazuma nastopilo tako, kot to sporazum določa, ker je delo dajalska delegacija prvotno odklanjala sklicanje seje Vrhovne komisije, da razpravlja o tej zadevi, pozneje pa sploh ni hotela resno govoriti o tem, češ da so dognanja delavske organizacije le domnevanja in ugibanja, ki so‘brez podlage. Pa kljub vsemu temu ni delavstvo izstopila iz podjetja. Narodna tiskarna je delavstvo dne JO. junija t. t. sama iznrla. Tega dne — torej v času. ko je še veljala kolektivna pogodba — je. Narodna tiskarna zaprla vrata svojega obrata, jih zastra/.ila ter ni dovolila vstopa svojemu osebju, ki je hotelo tega dne na delo. To se je ponovilo tudi naslednjega dne, to je t, julija. Poleg vsega pa je Narodna tiskarna iznrla svoje delavstvo že JO. junija, četudi so delodajalski zastopniki na zadnjem sestanku dne 28. junija ob pol 10. uri zvečer zahtevali, da delavska organizacija odgovori na njihove ultimativne predloge do t. julija. Narodna tiskarna ni čakala, da t. juliia deLivska organizacija odgovori, nego je prelomita z delavstvom že dne BO. junija. Sicer pa nas je organizaci•/': -^.V.”?' Naznanjamo žalostno vest, da je naša srčnoljubljena in predobra soproga, oziroma mati in sestra, gospa Elizabeta Dovgan soproga viš. činovnika drž,, žel. v pokoju v torek, dne 30. t. m. po kratki bolezni, previđena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 1. avgusta 1935 ob 3. uri_ popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Pirano, Č. Budejovice, dne 31. julija 1935. Rudolf Dovgan, soprog, Marija, hčerka, Emilie Forsch in Beno Sedmak, sestra in brat. Kaj je novega v Maribora Mi pa smo Is dnewa v dan f acjl siromaki Q o spoclarst vo Novi davčni odbori BKOGRAD, 31. julija. AA. Z odločbami člena Ž7 zakona o proračunskih dvanajstinah za leto 1935./36. se je začela drugačna ureditev davčnih odborov za pri.Iobnino, kakor je bila doslej. Po novili določbah imenuje polovico članov davčnega odbora, to je dva redna člana in dva namestnika, drugostopna davčna oblast po svobodni izberi in na predlog prvostopne davčne oblasti. Drugo polovico članov volijo pristojne zbornice (obrtna, trgovska in industrijska, odvetniška itd.) iz vrst 'davčnih obvezan-cev za pridobnino s področja dotičnega davčnega odbora. Ker stopijo proračunske dvanajstine v veljavo 1. avgusta t. L, je finančno ministrstvo naložilo finančnim ravnateljstvom, naj odrede podrejenim jim davčnim upravam, da takoj ukrenejo vse potrebno, da se čitnnrej sestavijo novi davčni odbori za triletje 1935. do 1937. Davčne uprave bodo s svoje strani priporočile ravnateljstvom po dva redna člana in dva namestnika za davčne odbore. Od teh članov, ki jih imenuje drugostopna davčna oblast, je treba po enega rednega člana in dva namestnika prvenstveno vzeti iz vrst starejših državnih upokojencev, če jih pa ni ali ne zadosti, iz vrst ostalih davčnih obvezancev. Nalog finančnega ministrstva posebno naglasa, da imajo davčne uprave za drugega rednega člana v davčnem odboru brezpogojno predlagati, finančna ravnateljstva pa imenovati iz vrst obvezancev pridobnine. Pri predlaganju in imenovanju fdanov davčnih odborov morajo davčne uprave strogo paziti na to, da bodo le osebe imele po zakonu predpisane kvalifikacije, razen lega, da bodo možje zaupanja, vestni in nepristranski, da bodo svojo dolžnost pravilno pojmovali in objektivno vršili, pri čemer bodo morali imeti pred očmi tako državne interese kakor upravičene interese davčnih obvezancev. Davčne uprave bodo razen tega ]>ozvale pristojne zbornice, da v roku 14 dni izvolijo po dva redna člana in dva namestnika v davčni odbor tor njihova imena sporoče davčni upravi. Davčni odbori morajo biti sestavljeni najkasneje do ‘20. avgusta. Po tem datumu bodo davčne uprave ukrenile vse potrebno, da davčni odbori takoj skličejo seje in vzamejo v razpravo že sestavljene predloge o pridobnini za davčno leto 1935. Razen tega so opozorjeni šefi davčnih uprav, da imajo prav tako kakor predsedniki davčnih odborov biti zmerom na višini svoje naloge in skrbeti za lo, da se bodo vršile razprave v teh odborih mirno in v redu. Gospodarske vesti == Polovična voznina za obiralce hmelja. Na prošnjo Hmeljarske' prodajne zadruge v (.olju je prometni minister dovolil za vse obiralce hmelja v Savinjski dolini polovično voznino. — Kontingentne listine za izvoz sadja bo delila Privilegirana izvozna družba po svojem zastopniku v Mariboru. Obeta povsem nepristransko postopanje. Kontingentne listine za 50 vagonov jabolk se že razdeljujejo 'uteresentom. — Nova izdaja jugoslovansko-češkoslova-ske tarife za sveže sadje, del H., zvezek 6 stopi v veljavo I. avgusta. Nova tarifa ob-sega prav tako kot lanska vse vrste sadja, uvrščenih pa je v njo znatno število novih jugoslov. in češkoslov. postaj. Razen tega glase sedaj prevozne postavke na češke krone mesto na dinarje, kakor so glasile v prejšnji iarifi. = Za in proti povišanju gostilniških cen v Zagrebu. Lastniki izkuh v Zagrebu so imeli tc dni sestanek, na katerem so sklenili, da bodo v kratkem povišali cene prehrani. Svoj sklep utemeljujejo s tem, da so cene živilom, posebno povrtnini in pa sadju, letos zaradi suše znatno višje kakor lani. Organizacija gostilničarjev pa je na ta sklep sporočila zagrebškim listom, da ne bo povišala cene hra-J<.er za enkrat še ni potrebno, čeprav se je živež precej podražil. Naše narodno gospodarstvo v juniju (935. (Po statistiki OliZD-a v Ljubljani.) Padanje tekstilne industrije se še vedno nadaljuje. Razen tekstilne industrije opažamo letni padec števila zaposlenega delavstva še pri sledečih industrijah: gradnja nad zemljo — fOSO oseb ali —21"/o, gozdno-žagarska industrija —6f)0 oseb ali —9%, gradnja železnic, cest itd. (javna dela!) —549 oseb ali —18% itd. Pri navedenih treh industrijah je letni padec v glavnem fiktiven, kakor smo že ponovno poročali. Vse ostale industrije pa izkazujejo povečanje zaposlenosti oziroma vsaj ne zmanjšanja zaposlenosti v večjem obsegu. Največje letne diferencijale izkazujejo sledeče industrije: hišna služinčad +445 oseb oseb ali +5%, industrija kamenja in zemlje + 394 oseb ali +9°/o, oblačilna industrija + 242 osebi aii +(>%, industrija kože in gume + 251 oseba ali +16u/o itd. — V sezijskem pogledu so skoraj vse industrije napredovale. Največji sezijski prirast izkazuje industrija kamenja in zemlje +561 oseba ali + 13°/o. = Razkuževanje vreč od uvoženega semena. Poljedelsko ministrstvo je izdalo naredbo, da se morajo vse vreče od semena, ki se uvaža iz tropskih krajev za proizvodnjo olja, po izpraznitvi razkužiti. Banske uprave bodo po materijalu, iz katerega so izdelane vreče, odredile, na kakšen način naj se razkužijo. = Nov fiskalni sistem v Bolgariji. Na kongresu trgovcev je bolgarski minister za narodno gospodarstvo izjavil, da bo Bolgarska s pričetkom prihodnjega leta uvedla nov fiskalni sistem, ki bo izključeval birokratič-no postopanje. Dejal je, da je vladina gospodarska politika zasnovana na načelu privatne inicijative, pri čemer pa se bo ozirala v veliki meri na zadružništvo. Monopoli ne pomenjajo za vlado nobene dogme in že tekom prihodnjih tednov bo odpravljen monopol na sol. = Francija revidira svojo trgovsko politiko. Francosko trgovsko ministrstvo pripravlja obširen načrt za izboljšanje francoske trgovine z inozemstvom. Pri tem se misli na povečanje, eventuelno tudi na ukinjenje gotovih kontingentov. Na ta način Francozi upajo, da bodo dosegli večjo elastičnost za francosko trgovino. »L’Oeuvre« pravi, da je bila francoska trgovska politika zadnja leta nevzdržna in da je obstojala velika razlika med širokogrudno francosko zunanjo politiko in tesnogrudno francosko trgo\sko politiko. Ta trgovska politika je Franciji mnogo škodovala, kar kaže povečini trgovski promet med Jugoslavijo in Romunijo, na eni strani in Nemčijo na drugi strani. -- Dobava drv. Dne 2. avgusta se bo vršila pri Komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave drv; dne 25. avgusta pa pri Komandi dravskega žan-darmeri jskega puka v Ljubljani. (Pogoji so na vpogled pri omen jenih komandah.) Pri Komandi mornarice v Zemunu se bodo vršile naslednje licitacije: dne 9. avgusta glede dobave sukna: dne 10. avgusta glede dobave varilnega materijala; dne 16. avgusta glede dobave gradbenega materijala; dne 26. avgusta glede dobave železnega materijala. (Pogoji so na vpogled pri isti komandi.) - Oddaja instalacije električnih zvoncev na kompleksu minicijskega skladišča v Žabji vasi pri Novem mestu se bo vršila potom ofertne licitacije dne 14. avgusta pri inže-njerskem oddelku Komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Pogoji so na vpogled pri isti komandi.) ■— = Nova nemška trgovska politika. Angleški industrijski krogi pazno zasledujejo razvoj nove nemške zunanje trgovine. Po n jihovem mnenju je nemški dumping usmerjen predvsem proti angleški industriji. Projekt Schachtovega dumpinga se že izvaja. Izgubo, ki jo imajo nemški izvozniki, krije vlada. Odstotek kritja izgube je različen z ozirom na državo, kamor se blago izvaža. Čitajte in razširjajte »Glas naroda«! Vlada doplača 50“/o na notranje cene pri izvozu v Zedinjene države. Skandinavske države, Finsko, Anglijo, Italijo, Avstrijo, Belgijo in Luksemburg: 40"/o pri izvozu v Francijo: Poljsko in Holandsko ter 3Ull/o pri izvozu v Češkoslovaško. = Štirideseturni delovni teden v Italiji. Italija je tekom preteklega leta uvedla za poskušnjo štirideseturni delovni teden. Od uradne strani se je sedaj pokrcnila akcija, dit se v Italiji štirideseturni delovni teden uvede za stalno. Te dni se bodo pričela v to svrho pogajanja s korporacijami delavcev in delodajalcev, pa je gotovo da bo fašistični režim izvedel svojo namero. = Naraščanje cen v Italiji. Iz Trsta poročajo o stalnem naraščanju cen in to ne samo industrijskih izdelkov, temveč tudi živil. Kot razlog za to naraščali je se navaja v prvi vrsti velike potrebe vojske v kolonijah. Ker se tudi uvoz z najstrožjimi ukrepi vedno bolj utesnjuje, je pričakovati še nadaljnega naraščanja cen. = Češkoslovaški trg za hmelj. Iz Žateca poročajo, da je tendenca za hmelj še nadalje čvrsta. Cene so se za lanskoletni hmelj dvignile od 1675 Kč na 1725 Kč za 50 kg. Zaloge lanskega hmelja so zelo majhne. Stanje letošnjega hmelja se je zaradi trajne vročine vidno poslabšalo. = Oddaja daljinskih termometrov v popravilo se bo vršila potom pismenih ponudb, katere je vložiti do 8. avgusta pri Komandi pomorskega zrakoplovstva v Divuljah. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani. s= Sport = * Tour de France 19. etapa. Proga La Rochelle—LaRoche—Nantes (176 km) se je zopet delila na dve poletapi in je bila najdolgočasnejša vse dirke. Na prvem delu etape od La Rochelle—La Roche-sur-Yon, so vodili Belgijci in to v prav zmernem tempu, kakih 25 km na urh. Sele po 40 km vožnje nenadoma pobegne Jean Aerts, ki ran sledi samoChocque. Aerts pri svojih kolegih ni posebno priljubljen, posebno Le Gre ves in Peiissier imata še od Nice piko nanj. Zato organizirajo Francozi takoj zasledovanje in po 12 km so mu že za 40 sek. za petami. Sledijo jim Amberg in R. Maes, 20 sek. za njimi pa S. Maes, Leducq. Lowic, Diguef, Vervaecke, Morelli, Teani in Laehat. Toda šele v Velodromu ujamejo ubežnika in na zadnjem ovinku preseneti Le Greves Aertsa in zmaga (81 km) v času 2:54:51, 2. Aerts, 3. Peiissier. Sledi drugi del etape do Nantes (95 km) kot časovna dirka moštev. Ta se morajo seveda kombinirati ne samo s touristi ampak so bila sestavljena tudi iz različnih narodnosti. Tako so pod firmo »belgijsko moštvo« dirkali vsi trije Švicarji, nemško pa je prevzelo oba Italijana. Belgijci takoj diktirajo vražji tempo. R. Maes ima sicer kmalu defekt, toda Diguef mu takoj posodi svoje kolo. Francozi so imeli slab dan in so čisto zaostali. Zmagal je Aerts v spurtu v 2:45:47, 2. Vervaecke, 3. R. Maes, 4. S. Maes, 5. Lowie, vsi ž istim časom. 20. etapa. Nantes—Vire—Caen (275 km) zadnja dvojna etapa. Start ob 6. zjutraj. Glavna karakteristika etape je strašna utrujenost dirkačev. Ti pasirajo Rennes (106) km ob 10.15 z enourno zamudo. Par atak, ki jib brezuspešno poskusijo Granier, Pellissier in Le Greves, so v glavnem vsi dogodki te pol-etape. Zmagal je Le Greves v času 8:33:13, 2. Peiissier, 3. Bertoco, 4. Morelli, 5. Teani. Ob 3.15 start v Vire k drugi poletapi, zopet dirka moštev proti času. Francozi vozijo za razred boljše ko dan preje, Belgijci pa niso na višini. Izvrstno vozi nemško-italijan-ska kombinacija. Pri 28 km, torej na polovici proge je situacija tale: Italijani—Nemci 48:10, Francozi 49:20, Belgijci 50:00, Spanei-touristi 50:03. Zmagal je Morelli v 1:25:19, 2. Weekerling 3. Teani, 4. Thierbach, vsi z istim časom. 21 — zadnja etapa. Etapa Caen—Pariz (221), zadn ja etapa Tou de France! Ob 9. start v Caen. Belgijci tafco prevzamejo vodstvo in ne pustijo nobeneg. v ospredje, saj danes je zanje dan triumfa dan ko smejo kasirati pozdrave množic, k se že na vse zgodaj zbirajo na obeh stranci ceste. Evreux (123 km) prevozijo dirkači ol 13. uri. Tempo postaja hitrejši, močan ve ler, ki ga imajo dirkači za seboj, ga preče; pospešuje. Vodilno grupo tvorijo R. Maes Cogan, Thiefard, Le Greves, tem pa sledij: Vervaecke, Morelli in in Chocque. St. Ger main prevozijo ob 15.22. Tu zaostanejo: Co gan in Thietard. ker ne moreta več vzdržali tempa, Le Greves pa radi preloma kolesn Nek entuziast ob potu mu sicer takoj posod svojega, toda vodilna četvorica je že odbrzela. Privozijo Kutscbbach, Peiissier in S Maes, ki se vržejo z Le Črevesom na za sledovanje. Skozi Versailles vozijo v 43 km tempu. Medtem se je R. Maes oprostil vseh svojih zvestih spremljevalcev in čuvarjev. Še en krat zbere vse svoje moči, in še enkrat po kaže, da je najboljši mož te dirke. Sam pre dirja ceste, ki jih obrabljajo tisoči, stotisoči milijoni? Ves Pariz je na nogah, vse hoč< videti »heroje ceste«. Sam privozi na dirkališče v Pare des Princes. Visoko vzravnan voz' še zadnjo rundo in prevozi cilj: 50.000 gledalcev pozdravlja njega, velikega zmagovalen 4300 kilometrov! Tour de France 1935 je končan. * XI. Olinipiada v Berlinu. Danes leto t. j. i. avgusta 1936 bo svečan; otvoritev XI. olimpiade v berlinskem olim pijskem Stadionu. Program, ki vsebuje vs< športne discipline, bo trajal do 16. avgusta ko bo ob 15.30 zakljujena XI. Olimpijada. Solcolstvo Sokolski dan v žireh Tik ob naši zapadni meji, kjer so vrli Ži-rovci postavili prvo sokolsko trdnjavo — Sokolski dom leta 1908., bo v nedeljo, 4. a» glista t. 1 pomembno sokolsko slavje. Žirov ski Sokol bo proslavil 30 letnico svojega obstoja. Za ta praznik se vršijo velike priprave, zlasti v telovadnici je večer za večerom kakor v čebelnjaku. Vsi telovadni oddelki, ki so znani, da pri javnih nastopih nastopajo vedno v vzorni disciplini, bodo tudi ob svojem jubileju pokazali svojo izvežbanost. Zanimanje za slavje je povsod izredno veliko Posebno se pripravlja Ljubljana, da v čim večjem Številu pohiti v Žiri. Ljubljanski Sokol, Sokol 1, Sokol Ljubljana II in Soko; Ljubljana HI bodo prišli v čim večjem šte vibi, seveda pa pričakujemo tudi brate in se stre iz Poljanske doline in obmejnega sokol skega okrožja. Ljubljančani bodo prišli z avtobusi in godbo Sokola I Tabor, ki bo so delovala pri proslavi. Spored slavnosti je v glavnem tale: po prihodu v Žiri sprejem, poklon mrtvim bratom in sestram na farnem pokopališču, skušnje popoldne javna telovadba, nato narodna ve selica. Bratsko vabimo vsa društva in čete kakor tudi cenjeno občinstvo, da v nedelj« pohiti v čim večjem številu v Žiri Vsa sokolska društva pozivamo, da se udele žijo slavja z društvenimi prapori. »Ljubljanski Sokol« ponovno opozarj; svoje članstvo, da se udeleži korporativno z zastavo proslave 30 letnice Sokolskega društva v žireh 4. avgusta. Prijave sprejema društvena pisarna v Narodnem domu d«1 vkljueljivo 2. avgusta. Ljubljanski Sokol s< bo udeležil tudi proslave 30 letnice Sokola v Domžalah, ki bo tudi 4. avgusta. Sokolsko društvo v Borovnici bo imelo > nedeljo 4. avgusta svoj redni telovadni na stop, na katerega bratsko vabimo sokolski društva m cenjeno občinstvo. Zveze z vlak na vse strani ugodne. Pri telovadbi iu veselil bo sodelovala poštarska godba iz Ljubi jan«' V nedeljo vsi v Borovnico! Zdravo! Pmraiunski govor poslanca dr. J. Koceta Naše gospodarsko stanle (Konec) JAVNA DELA Kar se tiče javnih del, moram omeniti, da od prejšnje vlade napovedana razdelitev kreditov za javna dela ne odgovarja pričakovanjem naroda, kolikor prihaja v hpoštev Dravska banovina. » Glede novih železnic pa moram naglasiti, da je bila železniška zveza Slovenije z morjem uzakonjena že leta 1922., vendar pa dejansko še ni bilo nič storjeno za zgraditev te proge, pa čeprav je bilo v prvi transi Blairovega P°sojiia določenih za to progo dva milijona dolarjev. ^ai'adi tega je, gospoda, v našem narodu omajano zapanje v samo avtoriteto zakona ker se zakon skozi 13 let jg+žvedel, temveč je ostal komadić papirja, denar pa se varn og tucii več ne nahaja shranjen v blagajni. Zahte-a v imenu zakona in v imenu vse Dravske banovine, stig^.žakon izvede, ker je to vprašanje državnega pre-to, j. 111 državne prometne politike, ki mora gledati na -klar} Se železniško omrežje Slovenije spravi v organičen Veni« 1 državnim železniškim omrežjem in tako da Slo-sedanio našem ozemlju dostop na morje, ne pa da traja ti° qJ“ stanje še naprej. Kajti resnica je, da je Slovenija ko je s v tcm vprašanju tretirana čisto separatistično, ha itar6- danes> P° 17 letih prometno navezana še vedno Prompt-!-?0, ker. v nasprotju z glavnimi smernicami naše v°cUta n PPlitike sekati dve glavni železniški progi, ki hiti ene S- Trst’ dočim imamo z Beogradom eno progo, J? Proge pa ne na morje, temveč je treba km Jane> ki je v zračni črti oddaljena od Sušaka samo ^a- 2atrreVozltl sk°zi Zagreb 330 km dolgo progo do Suša-u se ne morem strinjati niti z izjavo bivšega mini- stra Vujiča, ki jo je podal dne 12. aprila t. 1., ker pomeni njegov načrt krivično razdelitev investicij. Zato apeliram na novega prometnega ministra, da upošteva te izrečene želje, in to tudi zato, da bomo mogli usmeriti veliki tranzitni promet iz češkoslovaške, Poljske in velikega dela srednje Evrope čez naše dežele v naša jadranska pristanišča. Tako se to vprašanje tudi pojavlja kot vprašanje našega Jadrana par excelence. ZAKLJUČEK S tem sem končal svoja izvajanja gospodarsko socialne narave. V njih sem na kratko priporočil, da kraljevska vlada vodi o izrečenih predlogih račun in prepričan sem tudi, da bo vlada v kratkem začela z njih reševanjem. Smatral sem za potrebno poudariti vsa ta vprašanja, ker sem mnenja, da je poleg politične plati, ki se po mojem mnenju morda preveč naglasa, stržen vseh kompliciranih problemov v gospodarskih vprašanjih. Vprašanje poštenja in premih črt bivših vlad v gospodarskih rečeh so v naših krajih v slabem spominu in po pravici morem uporabiti tu pregovor, da je zbog Nikole zamrznil sv. Nikola. Vendar pa živi danes v narodu še upanje, da bo današnja vlada začela z reševanjem aktualnih gospodarskih in političnih vprašanj in s svoje strani iskreno želim, da bc kraljevska vlada s svojim delom to dragoceno zaupanje ljudstva v popolni meri tudi opravičila. Kar se tiče skupščine, mislim, To pa niti ni važno, ker je važno samo to, kakšne koristi bo v resnici narod imel od pooblastila, katero bomo dali kraljevski vladi. Konstatiram, da je bivša Uzunovič Gjorgjevičeva vlada imela od skupščine široka pooblastila za reševanje gospodarskih vprašanj, da pa ni skora nič storila, temveč izdala samo nekatere negativne ir šablonske ukrepe. Nasprotno pa sem prepričan, da bc: današnja vlada začela tako z reševanjem političnih ko tudi gospodarskih problemov, kajti na vsak način moramo Jugoslavijo gospodarsko rešiti, ker bomo s tem dosegli tudi najbolj varno podlago za kakršnekoli politične sporazume. Gospodarsko se more Jugoslavija rešiti, ke’ ima za to vse pogoje, samo volje je treba, in sicer dobre volje vseh odločujočih, katerim mora srce enako utripati za vsak pedenj naše zemlje, pa bila ta okoli Do j rana. Ohrida ali Triglava. Tako razumem jaz pravilno pojmovanje jugoslovanske ideje o državnem in narodnem edin-stvu. Kajti državno in narodno edinstvo se bo doseglo v polni meri samo z dejanji, to je v popolnoma enakem tretiranju vseh delov države kot ene organične celote. Pohištvo, tapetniško izdelke in vso drugo stanovanjsko opremo nudi po najugodnejših cenah tvrdka E. ZELEHKA, MARIBOR, Ulica X. oftloiira IZDELU1E SOLIDklO Husanna st. deti O V O 0 %. 113 Kita iška. Japonska in Rusiia Odkar se je Japonski posrečilo raztegniti svojo vojaško kontrolo nad pokrajino Hopei z mesti Peiping in Tientsin, je močno razširila svojo operacijsko bazo za morebitno vojno s sovjetsko Rusijo. Japonska armada obvlada sedaj progo Peiping-Suiyvan, ki je važna zveza na potu v kitajski Turkestan. Poleg tega se je znala Japonska utrditi tudi v notranji Mongoliji. Mongolska vlada, ki je bila prisiljena dovoliti Japoncem lastna letališča in oddajne postaje, je preložila svoj sedež iz Paillingmiaca v Beitse-niak v 100 km severno od Dolonnorja oddaljeno mesto, torej še v območje mandžurskega vpliva. Ruski vpliv je vzlic temu v notranjosti in v obmejnih predelih Mongolije, ki državnopravno spada še h Kitajski, ostal dokaj velik. Dalekosežne japonske namere glede vzhodne Sibirije so itak znane. V sedanjih okoliščinah Japonska ne more začeti vojne z Rusijo, dokler se ne urede razmere na severnem Kitajskem. V Tokiju natanko vedo, da morajo v primeru japonsko-ruske vojne računati z velikanskimi upori na Kitajskem. Zaradi tega si Japonska na vso moč prizadeva, da že v naprej onemogoči morebiten na-r "1 iz Severne Kitajske. Japonska vlada ■ prej zahtevala iz Nankinga oblju-. tla Kitajska ne sme z Rusijo nikakor skleniti napadalnega pakta. Tej zahtevi pa Kitajska ni nikdar ugodila. Po mnenju nekaterih poznavalcev ni izključena možnost, da sc bo Kitajska že pred ru-sko-japonsko morebitno vojno dvignila vojaško tako visoko, da bo sposobna za samoobrambo. S tega stališča je treba vrednotiti priznanje japonskih zahtev s strani Severne Kitajske. Kitajska hoče najprej uničiti zadnje sledove komunizma v nekaterih svojih pokrajinah, šele potem bi udarila na Japonsko. Nikakor pa ne smemo podcenjevati kitajske vojske. V.maršalu Čangkajšku ima Kitajska državnika in vojaka največjega formata. Kitajski tisk. ... ^.,1 vzouja nenavadno ostro pi-.,e vodilnega kitajskega tiska, ki zdaj pozivlje na vojaški odpor proti Japonski. V vojski in širokih slojih naroda se že pojavljajo znaki nestrpnosti. Ko je general Yiihsiičing prejel od nangkinške vlade povelje, naj umakne čete iz Ho-peia, se je vojaštvo upiralo. Armada je hotela korakati proti Japoncem, vendar je maršal Čangkajšek čete prisilil, da so izvršile povelje. Akcija nekih japonskih krogov proti maršalu Čangkajšku je ugled te velike voditeljske osebnosti, kakršnih Kitajska že zdavnaj ni imela, le šc povečal. Ves kitajski narod je danes prepričan, da je ta maršal od usode do- ločeni mož, ki bo dokončal preobnovo kitajskega naroda. Mladi, toda zelo sposobni ministrski predsednik in zunanji minister Vangčingvej popolnoma soglaša s Čangkajškovo politiko, ki po svoji taktiki stremi za tem, da pridobi na času. O raku Rakov problem je trajno središče zdravniškega in socialnega zanimanja. Skoraj vsak šesti človek umre v Nemčiji za rakom. Slični podatki pa izvirajo tudi iz drugih dežel. Kljub izrednim uspehom operativnega zdravljenja in zdravljenja z žarki ostaja večji del vseh primerov raka v posameznosti brez vpliva. Poleg boja proti raku pa je treba polagati, kakor so dognali zdravniki, največjo pozornost prav zaščiti pred rakom. Razumno zastavljen boj proti raku zahteva najprej odgovora na dve glavni vprašanji o nastanku te bolezni: Ali je kriva raka okolica s svojimi razmerami, ali pa je osnova za rak že prirojena. Odkar se da rak raziskovati z eksperimentalno metodo po kemičnem, mehaničnem in svetlobnem načinu pri živalih, je bilo mogoče raziskati tudi celo vrsto vplivov okolice v odnosu do nastanka raka. Poznamo rak, ki izvira od smole, parafina, asfalta in od kajenja, poznamo rak delavcev v anilinskih tovarnah in rak rudarjev, katerega je kriva predvsem kobaltna in arzenska vsebina pridobljenih rud. Poznamo tudi rak, ki nastane pod vplivom žarkov, na primer rentgenski rak. Obramba proti tem, z nastankom raka v neposredni zvezi stoječim boleznim je pokazala v industrijskih kakor tudi v zdravniških ambulancah izredne uspehe. Na drugi strani poznamo v mogih družinah rak, ki se pogosto podeduje. Takšni rodbini ‘ s podedljivim rakom je pripadal n. pr. Napoleon, ki je sam trpel na želodčnem raku., Rodbinski rak pa je po dognanjih krakov-skega zdravnika Wachtela manj škodljiv kakor tisti, ki ga človek ne podeduje. Wachtel je izračunal dedno obremenjenost raka pri 60 odstotkih, od katerih se v resnici pokaže samo 25 odstotkov v neposredni zvezi s preteklimi generacijami. Pri ostalih 35 odstotkih je rak v smislu Mendelovih pravil recesiven in ga moramo iskati ter ugotoviti pri prastar-ših in v stranski rodbinski vrsti. Zanimivo je, da se pokažejo najboljši uspehi ravno pri teh primerih raka, ker je med trajno iz-lečenimi 80 odstotkov takih, ki so bili dedno obremenjeni. S paritvi jo za rakom obolelih miši je Man d Suy spravila število obolelih živali na 100°/o. Vendar pa poudarja ta ameriška raziskovalka, da se ne podeduje rak sam na sebi, ampak samo sprejemljivost. Pri teh živalih so pač rasna svojstva, ki jih je mogoče ustvariti s primernim umetnim križanjem. Tudi različna človeška plemena in rase niso glede raka enake. Severni in alpinski narodi so raku bolj podvrženi kakor juž-njaki. Umrljivost za rakom, ki znaša povprečno 13 na 10.000, je na Španskem najmanjša (7), pri Japoncih 6.8, pri Italijanih 6.3, pri Indijancih 6 na 10.000, pri Zamorcih pa je baje šc nižja. Po drugi strani pa imajo posamezni narodi posebno organsko sprejemljivost. Tako je pri Japoncih pogosten primarni rak na jetrih, ki ga pri nas skoraj ne poznamo, pri Kitajcih pa rak na požiralniku. V zadnjih letih je Fibinger proučeval in spoznal neke oblike želodčnega katarja kot povzročitelja želodčnega raka. Zaradi teh okoliščin je jasno, da morajo biti še drugi vzroki, ki vp' ajo z okolico na razvoj raka. Löwen je ugotovil, da morejo povzročiti rak tudi nekatere umetne smolnate tvarine v prehranjevalnih sredstvih, če jih človek dalje časa uživa v manjših množinah. Rak se je izkazal v splošnem danes kot posledica neredne izmenjave tvarin. O bistvu teh motenj pa si zdravniki še niso edini. Freund pa vidi vzrok raka v nekih kislinah, imenovanih Kazinom, ki jih povzročajo posebne Koli-bakterije. Avijoii za 19.000 Din Na Angleškem letališču Heston so ravnokar predvajali nov avijon, ki stane 90 funtov (19.000 dinarjev). Če, bodo poskusi uspeli, bodo avijon e Izdelovali v masah. Na sliki vidimo malega Ijliputaiica poleg svojega orjaškega sodruga. V Italiji še vedno manifestirajo »a vojno proti Abesiniji Na lepakih so med drugim tudi ostri napadi proti Angliji in Japonski. Emil Vaehek: 88 Kri ne kliče po maščevanju... Bernard je pogledal kvišku in zamrmral: »Prinesite mi pijače!« »Recimo, čašo lahkega San Severa«, je rekel ča-slavsky natakarju. Belo oblečeni natakar je odšel. Bernard je bil že spet kakor človek, ki takoj pade v kataleptično stanje. Na videz ni bilo vzroka, da bi imel Caslavsky sum na tega človeka. Astenburg — tega imena ni bilo v pismih, ki jih je pošiljal sin iz vojne. Toda navzlic temu, da je bilo verjetno, da sin ni prišel z mladim Astenburgom v stik, je nekaj časlavskega izpodba-dalo, naj izrabi ugodno priliko in vpraša tudi njega. Saj je bilo mogoče, da je Astenburg vsaj slišal o tem pripovedovati. Da, toda morda je bilo mogoče še kaj drugega. Caslavsky ni slutil, kaj bi moglo to biti, toda bilo je gotovo nekaj izpodbadajočega, ki je velo iz tega človeka. Caslavsky je nekaj blebetal, Bernard ga ni poslušal. Zmerom bolj se je nagibal k neki rešitvi, a ta je bila tako neprijetna, da si doslej ni upal odkrito o njej premišljati. Prišla mu je na misel, ko je odhajal iz Volosjanke. Toda ta misel se je v njem samo zrcalila. Bilo je nekaj podobnega, kakor če gleda človek na nočno nebo in uzre na njem majhno svetlo mesto, ki se giblje. Presenečen je zaostril svoj pogled na to mesto. Zdi se mu, da ga vidi povsem jasno. Toda zdajci mesto ugasne in je spet temno kakor njegova okolica. Ko pa človek čez nekaj časa spet pogleda, ga spet uzre. Morda je halucinacija, morda je ujel odsvit vojaškega vežbanja s heliografi, morda je videl čudež, kdo ve. V tem trenotku je iz blebetanja Časlavskega slišal nekoliko besed, ki so vzbudile njegovo pozornost. »Mislim«, je ravno rekel Caslavsky, »da vam še nisem povedal, da so mi ljudje vaše starosti posebno simpatični. Veste, moj sin, če bi bil seveda med živimi, bi bil menda prav toliko star. Toda revež se mi ni več vrnil.« Caslavsky je hitel, da mu ne bi spet zaspal, in je iztisnil na svojem mrzlem obrazu žabji smehljaj. »Res ste se pošteno premočili, gospod Astenburg«, je rekel. Bernard se je šele zdaj ozrl na svojo skozinskoz premočeno obleko. »Nič ne de«, je zamrmral. »Jaz bi zbolel«, je govoril Caslavsky, »toda vi, to je seveda razlika. Bivši častnik s fronte že nekaj prenese.« Kaj, če mu ta mladenič reče, da ni bil nikoli na fronti? To pa se ni zgodilo. Bernard je zaspano za-mežikal. Caslavsky s tem svojim hinavskim zanimanjem mu je bil iz duše zoprn. Sicer pa ga je težko razumel. Ce bi mu bil kdaj kdo rekel, da so vprašanja na svetu, ki jih človek ne razreši, tudi če ima za to iskreno voljo, bi se mu bil posmejal. Toda življenje ni tako preprosto, kakor se zdi človeku opazovalcu, ki sedi na suhem in ki ga ne teži nič važnega. Ta stvar se je upirala vsaki rešitvi. Ni se dala izraziti, ni je bilo mogoče pozabiti in ni je bilo mogoče niti usmrtiti s kislino analize. Očitno je bila še četrta rešitev, morda čisto nesmiselna, morda nenavadno nevarna, nekaj kakor slap, kdo ve. Je stanje, ki da ljudem pozabiti na naj hujšo krivdo, če gredo na primer po kolenih na Sveto goro pri Pfibramu. So Lurdi in izguba spomina. Zdaj se je ravno začelo govoriti o naj novejšem zdravljenju, s psihoanalizo. In šele, ko bo to ali ono pomagalo, bo to causa finita. Toda Sabino je seveda izgubil. Ali je mogoče pretrpeti izgubo take žene? Bernard ga je raztreseno pogledal in zamomljal svoje sožalje. »Pošiljal sem ga na vojno s enakimi nadami, kakor vaš oče vas«, je govoril dalje Caslavsky. »Mi očetje smo bili vsi sebičniki. Mislili smo, da se morda drugi ne vrnejo, naši otroci pa. Nisem imel sreče.« Caslavsky je pomolčal. Izpraševanje je bilo očitno brez smisla, a navzlic temu je moral poskusiti. »Morda je to strašno neumno, toda kadar vidim mladega človeka, ki je bil v vojni, me nekaj sili, da bi ga vprašal, ali ni slučajno poznal mojega sina. Vem, da jih je bilo na milijone, toda vendar...« Nenadno je izustil vprašanje, ki mu je ležalo na srcu. »Ker ste iz istega mesta, ste morda služili pri istem polku! Kateri je bil vaš polk?« Oh, si je mislil Bernard, Sabina me ni imela nikoli resnično rada. Morda sploh ni zmožna tiste resnične človeške ljubezni, v kateri zmaguje kri in meso nad duhom. Začel je to verovati, toda navzlic temu je strašno trpel. To je bil najhujši udarec, ki ga je mogel zadeti. Caslavsky se ni mogel dočakati odgovora; dotaknil se je rame tega čudaka. Ko se je srečal z Bernardovim pogledom, mu je rekel smehljaje: »Ravno vas hočem nadlegovati že vdrugič z vprašanjem, pri katerem polku ste služili?« »Pri dvaindevetdesetem«, je odgovoril Bernard- Caslavsky je malone poskočil. Srce mu je močno bilo. No torej, je pomislil zmagoslavno, ali mi ni pravilno nekaj že od prvega trenotka, da pri tem človeku nekaj izvem? »To je res čudno«, je vzkliknih »to je bil tudi polk mojega sina. Zdaj začenjam res verovati, da ste ga morda poznali ...« Bernard je zmajal z glavo: »Ne spominjam se.-' Kako se je imenoval vaš sin?« Izdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadruga ■ o. z., predstavnik I. Albreht, za uredništvo odgovarja Milan Zaduek, tiska tiskarna »Merkur «, predstavnik O. Mihalek. «si v Ljublj.-iiii